283
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Iz Dunaja, — Pismo, ki so ga 28. dne t. m. zastopniki garantnih vlad v Beligradu izročili ministra Ris tiču zarad posredovanja o mirni spravi s Turki, je sestavil grof Andrassy. — Srbi so zopet se po-prijeli ofenzive in Turke potisnili preko Topoi-nice. — Angležka vlada sili Turčijo, naj nemudoma sklene primirje in se spusti v dogovore o miru, Turki pa prehorescirajo Evropejsko konferencijo. — Na Ruskih železnicah so ustavljeni vsi vozovi z blagom, ker morajo na mejo voziti armado. Vsak dan se bolj zamotuje vojna štrena!
—   AvstriJ8ko-ogerski dualizem čedalje bolj prihaja na cedilo. Leta 1867. so zviti nemec Beust, ma-gjarski modrijan Deak in pa stara nemčurska garda Schmerlingova zlimali dualizem, ki ga zdaj, ko gre za novo pogodbo Avstrije z Ogersko, kolovodje nemški in magjarski zametujejo in ,,personalno unijou na pomoč kličejo. Prav zato, ker mu načrt nove pogodbe z Avstrijo ni po volji, je minister baron Simonyi, Magjar skozi in skozi, stopil iz ministerstva Tiszinega; njemu je se vse premalo to, kar so Magjari Avstriji z rok izvili; on hoče več, zato je njegov izstop očiten protest proti novi pogodbi.
—   Veliki žitarski shod na Dunaji razglaša poročila o letošnjih žitnih pridelkih v našem cesarstvu (v Avstriji in na Ogerskem), po katerem se je pšenice za 300.000 hektolitrov, rži pa za 1 milijon in 900.000 hektolitrov manj pridelalo kakor navadno, ječmena nasproti pa za 2 milijona in 300.000 hektolitrov in ovsa za 5 milijonov hektolitrov več. Celo cesarstvo bo tedaj imelo v tuje dežele na prodaj: 4 milijone hektolitrov pšenice, 5 milijonov ječmena, 7 do 8 milijonov ovsa; — skor nič pa ne bo imelo rži na tuje prodati. Pšenica in ječmen letos pridelana nista kaj lepa, lepš^a je rž, oves pa je izvrsten.
Iz Stajarskega. — „Slov. Gosp." s toplo besedo pozdravlja poslavljenje prečast. gosp. Antona Žužet častnega kanonika in dekana v Laškem, z vitežkimt redom Franc-Jožefovim. Tudi mi, ki poznamo mnogoletno delovanje vrlega rodoljuba za blagor in čast domovini naši, čestitamo mu iz srca k temu odlikovanja ter mu kličemo: Zivio mnogaja leta!
Iz gornje Avstrije. — V toplicah Gasteinskih je 25. dne t. m. celi dan snežilo; snega leži po čevelj na de« belo po cestah.
Iz Moravskega. — 15» dne t. m. se je umrlemu slavnemu skladatelju gosp. Forchtgott-Tovačov-skemu z veliko slovesnostjo odkril spominek v njegovem rojstnem mestieu Tovačovu. Hiše tega majhnega Hanaškega mestiea okinčane so bile s slovanskimi zastavami in mnogo naroda bilo je pričujočega. Ko je zbrano množico pozdravil mestni župan gosp. L&tal, je načelnik svečanostnega odbora gosp. Sramota v imenu akademičnega društva Dunajskega mestnemu zastopu izročil lično ploščo v pomnik mnogozasluženemu skladatelju slovanskih pesmi. Zvečer je bil koncert. Kakor pa nobene slovanske svečanosti ni brez ovćr, tako je bilo tudi tu. C. k. okrajni glavar je prepovedal vzidanje ploščice spomenice v zid šolskega poslopja — in še le, ko je na pritožbo županovo c. k. deželni šolski svet to dovolil, bila je drugi dan vzidana. Tako se Slovanom v Avstriji povsod zapreke stavijo tudi o prav nedolžnih početjih. Naj se nemčurija varuje, da ne pride „der zahlende Tag", kajti pohlevna slovanska duša sicer vse pretrpi, pa nič ne pozabi.
I2 Galicije. — Volitve za deželni zbor so razpisane; kmečke občine volijo 24., mesta in kupčijska zbornica 26., veliki posestniki pa 31. oktobra.
Ogersko. — Kako slabo stoje" finance prevzetnih Magjarov, kaže vladni denarni izkazek druzih kvatrov tega leta. Primanjkava prve polovice tega leta znaša 36 milijonov; vladni proračun za celo letošnje leto pa izkazuje primanjkave le 8 milijonov gold. Koliki razloček! Magjari so po takem ravno tako slabi računarji, kakor predrzni politikarji.
Hrvaško. Iz Zagreba. — Deželni zbor se je zopet začel 28. dne t. m. Se bode li po počitnicah kaj ogrel ze interes jugoslavenstva? Zadnji čas bi bil, da prestane Hrvatov presrčna ljubav do Magjarorszaga!
Iz Turškega bojišča. — Z velikansko radostjo poročamo danes o Srbih nekaj enacega, kakor smo v predzadnji številki pisali o Črnogorcih. Pod poveljstvom Cr najeva in z izdatno pomočjo Horvatoviča so popolnoma potolkli veliko Turško armado Ejub-paševo in zagnali po šestdnevnem hudem boji Turke nazaj do Katuna. Ko ne bi bili Srbi po tako dolgem in krvavem boji tako hudo vtrujeni, gotovo bi^ bili gnali Turke še dalje. Zmaga ta je velikanska. Cr naje v je bil Turke prisilil k boju na planem, Horvatovič pa jih zgrabil ob levem krilu in tako izdatno pripomogel k zmagi. Telegrami poročajo, da je Turka mrtvega od 15 do 20.000, a to menda v vseh šestih dneh boja. Druga poročila se glase, da je 25. dne t. m. bilo mrtvih na bojišči 6000 Turkov, kar je bolj verjetno. Turki so popustili ves šotor z vsem vojnim orodjem, plen Srbov je bil velikansk. Koliko ljudi so zgubili Srbi, to se še ne ve, le toliko je znano, da je padlo tudi 31 Ruskih častnikov, ki so vojake posebno navduševali. Tako je rešil Crnajev sijajno svojo čast in pokazal, da je previden in izurjen vojskovodja. Iz začetka se je bil umaknil Turkom, kateri so prej sem ter tje cincali, ker je vedel, da morajo priti do Aleksinca. Pripravljal je tedaj svojo vojno, v kateri je bilo veliko orožja ne vajenih novincev, za boj, spoznaval posamesne oddelke in primerjal , kje ali za kaj bi se ta ali oni dal posebno rabiti. Zato je potreboval nekoliko časa in pridobil si ga s tem, da se je umaknil Turku na varne kraje. Ko je bila vojna njegova za glavni but pripravljena in ko je Turek prišel v nastavljeno mu past, ga je prijel in sijajno pobil , kakor Crnogorski knez Muktara. — S tem, se ve da, še vojska ni pri kraji, marveč bijejo se dalje, ker so Srbi prijeli manjši oddelek Sajib paše, ki
se je bil   na   levem   bregu Morave   v   naglici   vtaboriL Boj traja tedaj še dalje.    Bog daj Srbom srečo!
Nemški „turški" listi zdaj, ko vidijo Turke v taki nevarnosti, hite kvasiti o pomirji ali celo o miru. A za obojno je čas zdaj jako nepriličen. Srbi so — vsaj začasno — na konji, tedaj bi ne dovolili še pomirja pod neugodnimi pogoji; o ugodnih pa do zdaj še slišati ni bilo. Ruski časnik ,,Golos" vrh tega pravi , da na mir Srbi ne bodo mislili prej , ko bo zadnji Turek iz Srbske zemlje pregnan; Srbi sami pa so tako navdušeni za boj, da ne mislijo na mir, dokler ni Turek da zadnjega potolčen. Ce se bo tedaj Evropska diplomacija vmes vtaknila, utegne doživeti ravno tako fiaskor kakor z Andrassyevimi reformami, ako pogoji Srbom ne bodo ugodni. Vse, kar bi utegnila diplomacija zdaj doseči, bi bilo pomirje za par dni, ker so počitka potrebni ravno tako Srbi, kakor Turki, posebno zadnji^ kajti glavni poveljnik Turške armade, Kerim-pasa, je telegrafiral v Carigrad po naglo pomoč. — Toda v Carigradu je že zdaj malo vojakov in se ti so le tuji;. le toliko jih je, kolikor jih je treba za javno varnost;, kaj jim morejo tedaj od tod poslati! Vrh tega je tudi v Carigradu strah in trepet, vse se boji revolucije. Sedanji sultan — Če je — je tako bolan, da še celo svojih znancev ne pozna več. Zato ga neki priganja veliki vezir, naj se odpove vladanju na ljubo svojemu bratu Abdul Hamidu, ker sicer se utegne vneti revolucija za sina Abdul-Azizevega. To pa po koranu ne gre prav, zato se bo najbrže v kratkem zgodila v Carigradu nenadoma zopet stolna prekucija, na katero Midhat-paša že pripravlja Evropske vlade. Iz tega se vidi, da Turčija rije^v pogin od znotraj  in od zunaj.
O Črnogorcih ni važnih novic. Le toliko je> znano, da so Hercegovino do malega iztrebili Turka in da knez z glavno četo vdari iahko kamor koli. Pričakujejo le še ene armade, ki je neki iz Albanije na poti.
Pri Osojniku v Dalmaciji so Turške čete vnovič prestopile Avstrijsko mejo, odgnale Avstrijskim podložnikom veliko živine, streljale po kmetih, ki so svoja živino zahtevali nazaj, in celo po Avstrijskih žandarjih. Kaj je vkrenila Avstrijska vlada, oziroma Andrassy, za varnost Avstrijskih prebivalcev ob Turški meji, tega še ne vemo, kajti trije oddelki vojakov, ki so zdaj bili tje poslani , niso menda zadostno poroštvo za varnost Avstrijskih državljanov pred tako divjimi Turškimi četami. Ali grof Andrassy zato ne obda mej z zadostnimi stražami, ker so mejani — Slovani?
Kako strašansko divjajo Turki neprenehoma, kamor koli pridejo, to priča med tisoč in tisoč dogod-bami grozovita krvoločnost v Bosni 28. in 29. dne u. m. v vasi Unci, kjer so ropali, hiše požigali, ženstvo skrunili, dečke morili; med drugimi pa tudi Ženi, ki je
bila v drugem stanu, trebuh prerezali, da so videli, alt je otrok možkega ali ženskega spola, in ko so našli dečka, so ga na kosce razrezali, v ogenj vrgli in tako pečena
kosce psom vrgli!    Groza strese človeka, ki to le bere.
284