V fdečem »rajitK  Roman te ¦ sovjetskega kmetskega ivvljcnja '3 .Šubin je .Atekseja pTStavil za ipredsednikfl. .koihoza, čeravno je bil osumljen protiboljšeT'l4k«ga mišljenj.. On je bil namreč edini spoaoben za vodstvo kolhoza. In edino, kar je od šubina zahteval ljudaki komiaar Klaus Rišin, je bil čim boljši pridelek žita. Ta pa ae je dal doaeči samo pod vodstvom tako izvratne^fl gospodarja kakor je bil Alekaej. šubin ga je aovreži, ker ga ni mogel uaUahovatiiko drugih.samiimuatorJl žalega, kertni imel «k>veka, ki bi mogel Atote«w zameniti. -Subin sam je Ojll ' vasicisn^ Kovjetu neamejen gospodar. On je bil upravnik, sodnilr :in sploh vse. Pravieo jrkrojil po svaje. Najčešže j.) jedelil.z revolverskim strelom. ^Kdor je bil oaumljni; iii obtožen, je že bfl tudi kriv in je raoral brez zaslišanja in aagovora umreti kot 30vražnik sovjetske republike. Šubin je obedoval. Ravno je nj?gova ieaa Natalija postavila predenj na kiMmku lepo ribo, ki -i jj> je pridržalod pleaa, poslaufifra v Jasko. Kakor drugi niso flmeH-saužiti^niti trohkfc oti.-sadov svojega dela, tako si je on pridržal od v.ai^ot". pridelka aajboljši del. Tako so delali vsi voditclji.sovjetov, velikl in mali — ti drug' še v veZji meri.ko prvi. Pol«g krožnika je lažal-hleb.belega, svežega kruha. Sama Natalija.ga jo bila lamesila in.spekla iz moke. ki jo je gospod predsednik vzel iz sovjetskega skladišča, :kakor ;je jemal vodko, .konzerve, obleke in vse drugo, &#.:• .ie potreboval za svojo -iidobnost. Dcbre grižljaje je gospod predsednik zalival z vodko Obrs? mu je žarel od pijaže in ^adovoljnosti. Bil jedobro ra2i«"!wjr MMil jena mlačvo v kc1hozu,ki Be bo začela nr.:), ,,!¦«•„., «'\e. I^etina je bila dobra in tako bo lahko •>bit-s '"i^ pr sial Khiusu Rišinu, zakar bo prejel pohvalo. ! A * Kii sam si bo mogel pridržati nekaj Btotov. Njegova ¦zvesta -pobočnikt. Karanzin in Aksakov, člana vašlccga sovjeta, se bosfca že pooripela, da od čnsa do časa r^opaženo izgine kaka vreča zlatorumene pšenioe na njerovcm podstrešju. Ravno tako bosta tudi poskrbeia, da bo zrnje skrivaj našl pot v Jasko, kjer ga bo »sodrug* ravnatelj sovjetskih mlmov apremenil v fino moko. Po bačnika in ravnatel > bodo radi molčali, ker bodo tud: oni dobili primerne deleže. Natalija je skrbno stregla-svojemu gospodarju. A tudi na njenem okroglem, rdečem cbrazu.ni sledu o bedi in trpljenju. Pr«d Sestimi.meseci .-je.z grozo v *rcu zapušeala dom. Šubina ae jcbala in ga. sovražila..Življenje v njegovi hiši se ji je studilo. Prejokala je dneve in noči. A to je trajalo samo kaka dva tedna. Nenadoma se je izvršila v njeni notranjosti sprememba. Uvidela je, da ji nudi življenje pri šubinu velike ugodnosti. Vso svojo mladost je preživela v pomanjkanju. Na vsakem koraku je slišala samo jadikovanje izBtradanih ljudi in videla nepopisno bedo. V Subinovi hiši je bilo vseh dobrot v izobilju. Razen tega pa je gubin bil manj grob do nje kakor se je bala. Kadar je imel dovolj jesti in pijače, je bil dobro razpoložen. Tega pa ni manjkalo, ker so bili vsi tajni kotički hiše dobro založeni. Samo eno žrtev je morala Natalija prenesti: prekiniti-je morala stike z družino, ker se je njen oče boril v Denjikinovi vojski zoper rdeče. šubin ji je dan za dnem dopovedoval, da sta družina in vera stara bajka fai da mož in žena imata samo eno družino: sovjetsko državo. Dobra hrana, pozimi topla hiša, nove obleke in lepe, pisane tkanine, fini čevlji, kakršnih prej niso pomale njene noge, šubinove ljubeznivosti, s katerimi ni skoparil, ko je bil sit in nanit, stekleničica parfema, ki jo je od časa do časa mož vzel zanjo iz sovjetskega Bkladišča: vse te :n druge prijetnosti so polagoma popoJnoma preobrazile Natalijinega duha. Kakor mož, se je tudi ona začela smatrati za neko višje bitje in je izgubila smisel za bedo navadnega Ijudstva. O komunizmu ni vedela več ko oni konjenikl, ki so pravkar poskakali s konj in se napotili proti hiši. A bila je prepričana, da ta stvar mora biti nekaj dobrega, ker je ona, ki je bila žena komunističnega voditelja, imela vsega v izobilju: dobro hrano, lepe obleke in ji ni bilo treba poslušati okrog sebe jadikovanja. Natalija ni bila edina v Balti, ki se je pridružila komunizmu. Korist, strah in razni drugi oziri so tudi druge premotili, da so postali izdajalci. Karanzin, Subinov pobočnik je prej bil cerkovnik. Postal je eden najhujših brezbožnikov, da bi tako zabrisal spomin na svojo preteklost. šubin mu je poveril policijo in on je z veliko gorečnostjo vršil svojo službo. Aksakov je bil sin nekega bogatega kmeta. Dovršil je nekaj razredov srednje šole. H komunizmu se je pridmžil s prepričanjem, da ga bodo poslali v Odeso v službo ljudskemu komis^rju Klausu Rišinu, pred katerim se je tresla vsa Ukrajina. šubinovega dobrega razpoloženja je bilo konec, ko je med vrati zagledal moža v vojaškem plašču in s kučmo na glavi. Ni mu bilo ljubo, 6e ga )p Tied jedjo kdo motil. Danea mu je to bilo posebno neliubo, ker je Natalija ribi dodala zelo dobro omako. Zato je grobo vprašal vojaka: »Tovariš, čemu si priSel?« »Maio prej smo ob reki ujell dva ribiči, kl sta nesla polno košaro rib. Gotovo sta imela namen, ribe Bkrivaj odnesti domov.« šubin je udaril po mizi in jezno pogledal vojaka. »Kar praviš, ni mogoče, ker sem sam prisostvoval iztovorjenju rib. Niti ena riba ni ukradena, ker smo jih vse naložili na avtomobile za delavce v Jaski. Za te, ki jih vidiš na mizi, sem dal v zameno bone.« To je bila laž. šubin si je pridržal ribe brez odškodnine, a tega drugi niso smeli vedeti. Zlasti temu vojaku je iroral dopovedati, da je na pošten način prišel do rib, ker bi se moglo zgoditi, da bi vojak na višjem mestu zinil kako besedo, ki bi lahko imela zanj usodne posledice. »Koliko rib ste poslali v Jasko, ne vem,« je nadaljeval vojak. »Dejstvo pač je, da smo zalotili dva ribiča, ki sta imela polno košaro rib. Vodja patrulje me je poslal k tebi z vprašaniem, kaj naj storimo z ribičema?« šubin je nagubal čelo. Jezno je rekel Nataliji: »Naroči, naj mi osedlajo konja!« »Ni potrebno, tovariS predsednik!« je spregovoril vojak. »Oba razbojnika sta v mali luki pri čolnih.« »Pri čolnih?« se je začudil Subin. »Kako sta me mogla ta lopova prevariti? Drago bosta plačala svojo oretkanost. Takoj ju pošljem v zapor v Odeso. Tam ju bnrto naučili na^to, kaj se pravi, izigravati sovjetsko oblast.« Na glavo si je dal kapo s sovjetsko zvezdo in je odšel iz sobe, ne da bi Nataliji rekel kako besedo. Šubin je molče šel pred jezdeci, ki so ponosno sede'i na svojih konjih. Z obraza mu je odsevala čemermst. Dogodek mu je bil zelo neljub in v srcu je snoval brezobzirno maščevanje za ribiča. Najbolj ga je jezilo to, da bo ta tatvina govorila zoper n.iega, ker se bo dilo iz nie skiepati na to, da malomarno vrši svojo službo Šli so po glavni ulici. Ljudie. ki so se poskrili v hišph, so radoverino gledaii za niimi pri otrznienih (priprtih) vratih ali skozi zaprta okna. Pri?or je dajal videz, da vojaki zločinca peliejo pred seboj. Šubin se je te^a zavedal in to ga je še boli je^iio. Zakaj ni ostal pri svojem prvem namenu, da bi jezdil. Trapasti vojak je tega kriv, ki mu je svetoval, da naj gre peš. Ljudje so se radovedno spogiedovali. Niso vedeli, kaj naj to pomeni. a v srcih se je buHila siutnja, da ne bo nič dobrega. Otroci so se stiskali k materam, ki so sklepaie roke in tiho moMle. Tu in tam se je slišal vzdih: »O. ko bi mogli pobegniti!« Pri tem so ljudie mislili na sosednio Romuniio, zerrljo svobode in sreče. Kako blizu je bila ta ze^lja! V dvaisetih minutah bi jo labko dosegli s čolnom. Toda za niib je bila nedostopna. Ob r^eji so patrulirali konjeniki rdeče vojske, ki so preprečili vsak poskus ... • Krilov in Olgopor sta sklonjenih glav čnkala. Molčala sta. Vedela sta. da ne moreta pričakovati usmilje- nja. Računati morata na najbujšo kazen, ker sta bila člana bivše Denjikinove vojske in sta še sedaj osumljena protiboljševiškega duha. Če bi bila sama, brez družine, se ne bi bala amrti. A tu so žene in otroci. Doslej sta bila zaščitnika svojih družin. Z napornim delom sta toliko zaslužila, da so se prav skromno preživljali. Toda kaj bo zdaj iz svojcev? Olgopor je mislil na svojih šestero otrok. Ali b^ no tudi oni, prisiljeni od razmer, povečali krdelo otrok, ki se potikajo po poljih in gozdovih ter se preživljajo s tatvinami, in katere boljševiki preganjajo in pobijajo ko živali? Takih otrok je vse polno po okolici. Živijo po" votlinah in gozdovih ko zveri. Krilova je begala usoda žene, hčere in bolnega sina. Predvsem ga je vznemirjala usoda Nataše. Kaj jo čaka? Kar zgrozil se je ob misli, da bo prej ali slej padla v roke rdečim razbojnikom, ki jo bodo uničili telesno in duševno. On bi jo branil, a kdo jo bo ščitil, ko njega ne bo; žena j€ slabotna, sin pa bolan. Nesrečna moža sta vzdrhtela, ko sta zagledala Šubina. Z njegovega obraza je odsevala satanska zloba. Naglo se jima je bližal in ju prodirno gledal. Pesti je stiskal kakor človek, ki se pripravlja na napad. Kri v žilah nesrečnikov je za hip vzkipela. Nekaj ju je sililo, da bi se vrgla na to zver in jo raatrgala. Šubin je medtem v sebi izrekel obsodbo nad njima. »Psa!« je predel svoje raisli. »Prosila sta me, da bi smela ostati v čolnu, da bi ga popravlla. A to je bila samo zvijača. Tu sta oatala samo zato, da bi spravila tatinski plen.« Sklenil je, da bo brezobziren do teh zahrbtnežev, ki sta ga potegnila. Ko se je ustavil, je stopil predenj goveljnik patrulje. Rekel je: »Ta dva smo zasačili, ko sta se plazila ob robu reke. Nesla sta polno košaro rib, ki sta jo gotovo botela skriti. Stori z njima, kai- hočeš. Mi pa bomo nadaljevali pot ob reki. Morda bomo zalotili še druge tatinske tiče, ki delajo v škodo velike sovjetske Rusije.« »Vsa čast tebi, tovariš brigadir, in tvojim vojakom, da stc sovjetski domovini storili tako veliko uslugo!« je odvrnil šubin. »Ta dva zločinca je treba zvezati z močno vrvjo in eden tvojih vojakov ju naj odvede v vas v hišo sovjeta. Tam se bom že jaz pobriga), da ju bom po zaslugi obsodil.« Dva konjenika sta takoj začela s sedla odvijati vrv, ki je služila za vezanje krme. Jetnika sta zaškripala z zobmi in stisnila pesti. Če bi mogla, bi pJanila na šubina in ga zadavila. (Dalje sledi)