Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17
Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din
V	zamejstvo celoletna naročnina 90 din
Ljubljana, dne 16. decembra 1958.
>K
S&SSSS* v**vfes®S®”’&
u v
T.jKr„&. i iA v.-e
)m&f&ii i 1
Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun:
Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu
Piska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani
Vraz in vrazovstvo
% decembra je predaval g. dr. F. Petre na povabilo Slavističnega društva o življenju Stanka Vraza. Odkril je marsikatero novo stran o njegovem prestopu v hrvaški kulturni krog’. Prinašamo neki j zanimivih misli iz njegovega predavanja.
Vprašanje Vrazovega življenja je zapleteno, zanimiva življenjska zgodba slovenskega pisatelja izpred leta 1850.. to je pretežno predmarčne dobe. Po svojem širšem pomenu pa je mnogo več, je e>a izmed rdečih niti, ki se vijejo skozi osrednje vprašan je slovenske kulturnosti tiste dobe: ali s6 bodo upravno, politično in deloma tudi kulturno ostro ločene slovenske pokrajine Kranjska, Štajerska, Koroška in Primorska odločile za pokrajinsko ločitev, ali za, slovensko skupnost, ali moda skupno ali posamič pridružile večji južno-slovanski jezikovni in s tem tudi kulturni skupnosti .
Prizadevanje po ločitvi je bilo predvsem na Štajerskem zelo živo. Dajnko je s svojo slovnico (18*4) ustanovil poseben vzhodnoštajerski knjižni jezik in zasipal knjižni trg s knjigami v tem govoru. Vzporedno s tem pokrajinskim separatizmom jc seveda rasla tudi slovenska zavest, ob njej pa tudi misel o potrebi slovanskega zbližan ja. Ta misel je najbrž nagnila spomladi leta 1851. dijaka grajhe logike Frassa, da se je odločil pisati v Prago Češkemu pesniku in izdajatelju narodnega blaga Čelakovskemu in se mu ponuditi za slovenskega dopisnika. Ta misel je šla enako po vseh slovanskih zemljah, zlasti po Češki, Moravski in Slovaški, bila je ponekod močnejša, drugje zopet slabsa, dobivala krajevne prilagoditve in predvsem pomagala pri posameznih slovanskih narodi*1* da je prodrlo prebujenje v širše plasti. Mej, ki.jili je dosegla s svojim skrajnim pljuskom pri
pis, ki pa so ga tam sprejeli z bolj mešanimi občutki, predvsem zaradi slabega in nerazumljivega jezika. V istem času je pripravljal v Gradcu lasten pesniški almanah »Cvetlice«, obenem pa tudi izdajo slovenskih narodnih pesmi. Radi tega literarnega dela pa je zanemaril šolo, tako da je rabil za dve solski leti, liziko in logiko, to je današnjo sedmo in osmo šolo pet let. Prve rahle življenjske sence so se pojavile. Iz Ljubljane na njegove pošiljke ni bilo od urednika kranjske »čbelice« odgovora. Med počitnicami se je zopet odpravil v Zagreb, kjer so ga pridržali mesec dni. Gaj je rabil sodelavcev za »Danico«, toda j sedaj je zahteval prispevke v hrvaščini. V novem poletju je bil Vraz zopet na Hrvaškem. V tem času so Hrvatje zamenjali kajkavščino s štokavščino. in Vraz se je znašel pred novimi možnostmi. Razmišljal je takole: s sprejemom štokavščine so Hrvati opustili svoj jezik; prav tako jo je Vuk Karadžič uvedel za knjižni jezik Srbov, namesto dotedanje arhaične, cerkvene slovenščine; torej so tudi Srbi opustili svoj jezik. Vse je bilo na dlani... V korist ilirizma sta oba naroda opustila svoja jezika in se oprijela, novega, višjega. Kranjci, Štajerci in Korošci naj slede njih zgledu.
Vraz je v Zagrebu obljubil, da bo skušal pridobiti za ilirizem nekaj starejših štajerskih pre-porodnih delavcev. Kljub temu, da Vrazu štokav-ščina ni ugajala in da tudi njegovih pesmi »Danica« ni prinašala v takem številu, kakor bi bil on hotel, je ostal Vraz tudi odslej priklenjen na Zagreb. Priklenila ga je predvsem ljubezen do Ljubice Cantilli. Iz te nesrečne ljubezni so na-
resitev za Slovence, kakor z enotnim slovenskim jezikom, in je pismo zaključil z razmišljanjem o pomenu jezika za narod, ki je bilo do tlej morda najzrelejše slovensko gledanje na to osrednje vprašanje narodove rasti. Toda mesec kasneje je objavila Danica nekaj njegovih Djulabij. Ker je Gaju začelo primanjkovati izvirnega gradiva, se je Vrazu zopet odprla »Danica«. O počitnicah je bil zopet v Zagrebu. Njegova izvol jenka se je'v tem času poročila. Na povratku na Štajersko- je v Zagorju pri Mariji Bistriški obležal bolan v hiši Dragoile Štandarjeve, njegove poznejše posestri-me. Tako se je v tej pozni jeseni za Vraza raz-vozljalo vprašanje objave njegovih pesmi. Z brezobzirno odkritosrčnostjo, ki je dotlej v tem vprašanju nikdar ni imel, je pisal Prešernu: »Računal sem na, Tvo j pristanek k mojim nazorom in na tem zidal možnost, da bo slovensko knjištvo životarilo dalje. Ker se pa io ni zgodilo, sem se od pretekle pomladi sem umaknil z nehvaležnega polja.«
V raz se je preselil na H rvaško šele leto kasneje, v decembru 1858, torej tik pred 100 leti, a ne z namenom, da tam ostane, temveč da bi tiskal iz-,•!? nar°dnih pesmi v Gajevi založbi. Tedaj je doživel prvo razočaranje, kajti to knjigo, kot tri svoje kasnejše pesniške zbirke je tiskal na lastne stroške, ker mu je Gaj odklonil tisk in založbo, ker se je bal zgube.
Ko so bile narodne pesmi v poletju 1859 do-tiskane, se je vrnil Vraz domov na Štajersko, toda je šel jeseni namesto v Gradec nadaljevat pravo še enkrat v Zagreb. Zgrabilo ga je lahko življenje, plesi, slava, diletantsko gledališče, kjer je v prejšnjem letu- pel tenorske partije. Vraza dokončno torej niso odtrgali od Slovencev načelni razlogi, temveč lakota po življenju. Že kmalu po prihodu
v#1 od nji štajerski mladini, ni dosegla nikjer drugje. Ce je drugje podpirala narodni jezik proti tujcem, na Češkem proti nemškemu, na Slovaškem in Hrvaškem proti madžarskemu, jih je tu za hip celo 0d vrni la od slovenskega. Posamezniki, kakor tudi skupine niso imeli nikakega trdnega načela o razmerju med Slovenci in Slovani. Tako je Vraz že	tulček«.* Toda cenzurni pritisk je zamoril Čbelico,
1.1855. uporabljal v svojih pismih nemogočo slo-	kakor tudi štajerski poizkus. Vraz je spet začel
vansko mešanico. Misel, da slovenska dejavnost	nihati med Zagrebom in Ljubljano. Narodnostno
jje nasprotuje slovanski, ampak da se spopolnju-	vprašanje ga je še vedno vznemirjalo. Tako- se jc
stale nove pesmi v hrvaškem jeziku, ki jim je dal P«- se je na neki rodoljubni proslavi v Slavoniji naslov »Djulabije«. Ker je Gaj še vedno odklanjal Prehladil, dobil tifus, a ko je vstal, je ohranil pljuč njegove pesmi se je Vraz po novem letu 1857	~~ ' '	”	'	”	'
novič odpravil v Ljubljano, kjer je obnovil stike s Kastelcem in Prešernom. Prijateljstvo s Prešernom se Je stopnjevalo celo do pobratimstva. Kakor 1. 1854., tako je tudi po tem obisku z novo vnemo pripravljal pesmi za Čbelico, obenem pa poseben štajerski pesniški almanah »Me-
snovai
no bolezen, ki ga ni več zapustila. V Zagrebu je živet kot svoboden literat brez poklica, prišel kmalu v hud spor z Gajem in hrvaško politično smerjo in skusal sam proti večini zagrebške ilirske družbe ustvariti na osnovi Kollarjeve idealistične zamisli iz Zagreba središče vseslovanske kulturne skupnosti. Organ tega je bila revija »Kolo«, ki jo je ustanovil, ki pa jo je moral dati za ceno l>orne s uz-beta jnik;i Matice Ilirske 1846 iz rok. To je ° *U nieS°vo literarno kariero, i-sel, da bo v večji ilirski družbi živel od slov-s venega dela, kar je navajal v pismih Prešernu .,0 yz,rok Prekopa, se ni obnesla, ker je pri svo jih i irskih izda jah kljub temu, da je dal ves svoj čas
 -------------   .	n	-	—	-	~	ti—	  prodaji	knjig, naplačeval iz dohodkov vinograda
, ,,	a.	bistvena	vprašanja	slo-	J	resemovo pismo o tem vprašanju je napisal pr- v Jeruzalemu pri Ljutomeru, ki ga je podedoval
venskega kulturnega po-lozaja. Priklenil je sicer vega avgusta 1858. 1. odgovor, v katerem je zani- od očeta.
ta odgovor je Vrazu nepričakovano obenem pa tudi jasno obrazložil vsa bistveni venskega kulturnega položaja. Prncienu je sicer Prešernov vpliv za nekaj časa zopet na Ljubljano. V avgustu 1855. I. se je namenil v Ljubljano na obisk k čbeličarjem, toda še pred počitnicami je slučaj nanesel na pot drugo srečanje. Skozi Gradec je potoval jurist Ludvik Gaj, ki se je vračal z Dunaja, kjer je prosil cesarja za dovoljenje, da sme izdajati hrvaški politični list. Tu je srečal Vraza, ki ga je poučil o mladem političnem in kulturnem gibanju v Zagrebu. Vraza je njegovo pripovedovanje o ilirizmu tako navdušilo, da je sklenil. ogledati si Hrvaško. Poleti 1855.1. je odpotoval v Zagreb, kjer se je med navdušeno družbo mladih hrvaških pisateljev tako dolgo mudil, da mu ni ostalo več časa za obisk Kranjske. Ko se je vrnil v Gradec ,se je z novo vnemo lotil knjižnega dela. Mnogo je prevajal in pisal. V Zagrebu je bil obljubil uredniku literarne priloge Gejevega lista, da mu bo prispeval zanjo kake slovenske pesmi, bo se je približal prvi januar 1854, in bi bil moral fN i S° °Pravtčil, ker ni ničesar poslal. Leta j 54. je prišla v njegove roke tudi Kollarjeva knjiga sonetov »Hči slave«, ki je na njega silno vplivala. V poletju istega leta je obiskal v Ljubljani i reserna, čopa in Kastelica. S Kastelicem se je dogovoril, da mu pošlje po povratku nekaj pesmi za tretji zvezek Čbelice, ki so ga pripravljali, razen tega pa še. da si bosta odgovorila na vjako prejeto pismo. V prvih zimskih mesecih je Viaz v resnici poslal v Ljubljano svoj prvi roko-
mu Šafarik ni mogel zadovoljivo odgovoriti. Na rnovo pismo o tem vprašanju
avgusta 1858. 1. odgovor v la ...
kal, da bi bil kdaj mislil na kako drugačno knjižno
Umrl je zelo osamljen v hrvaški družbi.
Opazovalec
Za slovensko jezikovno omiko
Ko se je naš jezik oblikoval, so zavzeli -slovenski omikani ljudje pravilno stališče, da mu bodi podstava vsepovsod živi ljudski jezik. Njegovo besedišče je bilo treba dognati, zbrati in urediti, pa ga -tako napraviti dostopnega vsakemu. Šele v drugi vrsti, in kadar res ni domače besede, naj se rabi tujka. Pri tujkah pa naj imajo prednost sorodne besede iz slovanskih jezikov, to je take, ki so prvič res slovanske, drugič pa zaradi svojega slovanskega izvira in sorodnosti tudi slovenskemu človeku zlahka umljive.
I rofeso-r Albert Sič je napisal za »Življenj-c in svet« od 28. p. m. -sestavek zoper -spakedranke in za ti stenje našega jezika. Mi, ki smo Lili za. to delo od vsega začetka, pozdravljamo vsako tako prizadevanje. Kajti jezik je bistveno oznamemilo vsakega naroda, našega slovenskega pa še v precej večji meri, kakor drugih. S tujimi besedami našemljeni jezik zgublja svojo izrazitost in s tem ,>voj značaj. To pa seveda ne more dobro vplivati na značaj naroda samega, hi mu jc jezik naj višje
oznamenilo. Sicer pa lahko vidi vsak v naši zgodovini, da je bila doba čiščenja jezika tudi doba našega prebujenja. V dobah pa in pri ljudeh, ki so zanemarjali našo govorico, so bile tudi naše
narodne pravice zapostavijane in izdajane.
Delo profesorja Sičn je torej vse hvale vredno. Skoda le, da je popolnoma enostransko, kajti vsi primeri spakedrank so vzeti iz nemškega in deloma laškega jezika. Za velik del njih sc celo lahko reče, da -so že dokončno zginile od naše govorice. Danes imajo le bolj nekakšen j ezihovno-zgodo-vinski pomen. Že celo pa je knjižna slovenščina s temi tujkami davno obračunala. Velikanska večina njih se razen tega prave ljudske govorice tako in tako ni dotaknila. V rabi je bila le bolj pri pol-izobražens-tvu mest, tistem polizobraženstvu, ki se prav zaradi svoje polovičarske izobrazbe ni nikoli dobro in pravilno zavedalo nalog -slovenskega človeka in slovenske omike. Zato tudi ni imelo nikoli pravega čuta za slovenski jezi k.
loda komaj smo očistili knjižno slovenščino ene vrste tujk, ze so začele prihajati druge. Tudi te je uvajalo in širilo polizobraženstvo, čeprav z
:	Nogavice, rokavice, vsakovrstno damsko in :
:	moško perilo, žepni robci, brisače, ščetke, ■
:	krojaške in šiviljske potrebščine kupite :
:	najugodneje pri	:
|	HctdiM,	I
•	ob vodi, blizu Prešernovega spomenika
druge strani. Bili so to pon a j več časnikarji, 'deloma tudi uradniki in trgovci. Svojega jezika niso poznali. Razen tega pa je bil prav zaradi njihove pomanjkljive izobrazbe tembolj pni njih razvit nagon posnemanja in zgledovanja pri tujcih.
Slovenski jezikoslovci so že večkrat ugotovili, da je caisniska slovenščina najslabši jezik. A prav tako so tudi ugotovili, da ima v veliko škodo slovenske omike ta najslabši jezik kar največji vpliv. Je pač tako, gniloba se zmeraj laže in hitreje širi, kakor zdrava stvar, ki zahteva vestnosti, znanja, čuta odgovornosti in — sposobnosti. Razloček med časnikarji in drugimi polizobraženci pri kvarjenju našega jezika je bil samo ta, da so t.i pobirali besede za tujo gospodo in birokracijo, oni pa so se »uzmat učili« največ od »bogmejev na meji Otomanov«, pa tudi seveda drugod, če je priložnost in nevednost tako nanesla.
Časnikarija je delala tore j po istih načinih, kakor mestne kuharice s svojim kuheltajčem, le da se v vse večjo našo škodo. Kajti zarila se je s svojim slabim jezikom v urade, v šolski pouk, pri bolj površnih pisateljih celo v knjige. Ker so bili ti tJudje seveda tudi jezikovno neizobraženi, so jemali vse za pristno slovansko blago, kar so ujeli v kakšnem hrvaškem ali srbskem časniku. Tako smo doživeli neverjetne stvari, da so nam od Srbov prevzete turške, arabske ali madžarske ‘besede vsiljevali kot slovanske, slovenske pa, ki so bile obenem slovanske, so pa spodrivale z njimi. Samo majhen, a zato tem bolj zgovoren primer izmed mnogih, ki smo jih tudi v našem listu že navedli. Slovenska beseda gotov je tudi slovanska, lepo zveni in nedvoumno oz name n j uje. Pa je staknil tak polizobražen prep isoval ček na Hrvaškem nekje besedo siguren, ki se mu je že kot tujka od sile imenitna zdela. In je kakopak sklenil, da z njo »obogati« našo slovenščino. Seveda se mu je v njegovi nevednosti zdela ta beseda hudo slovanska, in prav lahko je mogoče, da je celo dvomil nad slovanskim značajem prilastka »gotov«. Res pa je seveda ravno narobe, hrvaški siguren je marveč natančno istega izvira kakor naša tujka žiher, le da bi imela ta zadnja pri nas navsezadnje precej starejšo domovinsko pravico — čeprav tudi tej te pravice ne mislimo priznati.
Dr. J os. Regali :
Ob dvajsetletnic- slovenske ,.Narod	- , ‘!ije“
(Nadaljevanje.)
Zaradi dogodkov na občnem zboru leta 1928. je zastala tudi propaganda za »Narodno galerijo«. Dne 1. julija 1927. je bil namreč ustanovljen »odsek za propagando za sklad »Akademije za znanost in umetnost« in za »Narodno galerijo«. Ta odsek je bil težišče društvenega dela in si je postavil za nalogo, da spravi skupaj kakšnih pet milijonov dinarjev, in sicer zato, da dovršimo galerijo, prezidamo prostore in da naložimo kakšna dva milijona dinarjev za osnovni sklad za prihodnjo »Akademijo«, kakšna dva milijona za sklad »Narodne galerije«, da bi se ^z obrestmi teh dveh zneskov krile tekoče potrebščine obeh zavodov. Ta sklad sem omenjal med drugim v sestavku »Gospodarske potrebe slovenske Akademije za znanost in umetnost« in »Narodne galerije« v brošuri »Naša največja kulturna na oga Akademija za znanost in umetnost — Narodna, ga, eri ja«, ki jo je izdala leta 19°7. »Narodna galerija«. V nji je bil za uvod priobčen oklic »Slovenci.« z 1. 12. 1926, ki ga je,sestavi' dr. Izidor Cankar in so ga podpisali zraven škofov dr. Jegliča in dr. Karlina ter obeh velikih županov načelniki vseh političnih strank v Sloveniji, župani avtonomnih slovenskih mest ter predsedniki jro^nodairskih in kulturnih organizacij. Napisala pa sta zanjo tudi dr. Drag. Lončar in prof. dr. R. Nahtigal vsak svoj sestavek. S to brošuro je bila' začeta propaganda in smo jo razposlati na v«e strani. »Odsek za propagando za sklad AK—NG« ie postal središče društva. Predsednik odseka je bil dr. Izidor Cankar, podnredsedn'k iaz, uda pa sta bila dr. Fr. Stele in Fr. Vesel, pomagata bi pa naj takrait-
Še v večjo škodo naše jezikovne omike je pa vtihotapljali je talcih besed, ki naš jezik in njegovo izrazitost samo okraju j e jo in obubožujejo. Tudi v tem pogledu smo že navedli v našem listu dovolj zgledov, kakor na primer uvajanje hrvaške besede piavač za plavalca, medtem ko pomeni pri nas piavač pač le slabega plavalca.
Tu naj bi prijel za. pero vsak, ki mu je res za čistost našega jezika. Široko je polje, ki se bohoti plevel po njem. In mnogo dela bo treba za jezikovne [device. A plačilo bo zato bogato: cvetoče polje slovenske narodne in ljudske omike.
Ukrajinci hočejo svoje pravice
Ko so Poljaki v imenu narodnostnega načela zahtevali in zasedli češki Tješin, v katerem so sami v veliki manjšini, so s tem sprožili plaz, kakršnega v svoji nacionalistični nadutosti gotovo niso pričakovali. Na mah se je pokazalo ne samo, da imajo vse več in tudi vse večje manjšine kakor prejšnja še neokrnjena, češkoslovaška republika, ampak postalo je tudi pred vsem svetom očitno, kako zatirajo te svoje manjšine. Tudi na Češkem ni bilo vse, kakor ibi bilo moralo biti, in kakor bi bilo zlasti za Čehe same dobro, da bi bilo. Ali vendar, pridobljenih pravic Čehi svojim manjšinam niso jemali, madžarska manjšina na Slovaškem je na primer imela, celo več šol, kakor prej v svoji lastni »narodni« državi. Poljaki pa so delali ravno narobe. Kulturno življenje svojih manjšin šo naravnost zatirali, in če so imeli na primer Ukrajinci pred vojno v vzhodni Galiciji 2420 šol, jih imajo danes, po »osvoboditvi« od Poljakov, samo še 154, torej ravno 18'krat manj. Zato pa so osnovali Poljaki med Ukrajinci poleg številnih poljskih tudi mnogo utrakvističnih šol, napravo, ki jo poznamo zlasti mi Slovenci izza časov avstrijske germanizacije na Koroškem in Štajerskem. in ki ima seveda natančno iste namene: odtujevati ukrajinsko mladino materinščini in s tem njenemu narodu. Sleherni boj Ukrajincev za svoje pravice pa hočejo seveda zaznamovati Poljaki kot veleizdajalski, ki je naperjen zoper narodno in državno enotnost Poljske — politično izrazoslovje, ki je zlasti tudi nam Slovencem prav dobro znano. Saj so s prav istimi razlogi pobijali jugosloveni pri nas naše zahteve za enakopravnost. Pa tudi sicer so Poljaki zapostavljali Ukrajince,, kjer koli so jih mogli, podrli in vzeli so jim več sto cerkva, naseljevali med njimi Poljake, kratili enakopravnost v uradu, pri dodeljevanju služb, pri izvrševanju javnih del — skratka prav povsod, kjer je le poljski centralizem domneval, da more Ukrajincem kaj škodovati.
Da tako ravnanje pri Ukrajincih ni ravno poglabljalo njihne ljubezni do države, ni čuda. Prav tako ni čudno, če so Ukrajinci trdno odločeni, tla si pribore popolno samoupravo. Ni dvoma tudi, da jo bodo dosegli, kajti njih položaj je trden. Na Poljskem samem jih je nad 7 milijonov. Za njimi stoji dalje zvezna sovjetska Ukrajina, ki sama ni nič manjša od Poljske. Tudi od avtonomne Karpatske Rusije jim utegne priti pomoč. J n zdajci je postalo jasno, kako je prav za prav meddržavni položaj Poljske negotov in kako ji utegnejo postati njene manjšine še vse nevarnejše, kakor Češki. Saj pišejo ameriški časniki že kar o četrti delitvi Poljske ...
ni društveni predsednik J. Zorman in pa takratni društveni tajnik dr. Fr. Mesesnel. Ker se je napotili dr. Iz. 'Cankar, še preden je pričel odsek poslovati, na dolgotrajno znanstveno popotovanje, sem vodil odsek do dr. Cankarjeve vrnitve jaz, in sicer od 1. 7. do 24. 10. 1. 1927. Začel sem takoj delati, pomagala sta mi pa J. Zorman in dr; Mesesnel. Vrtati sem začel pri ljubljanski mestni občini, da bi izplačala že prej obljubljeni znesek
500.000 dinarjev. Mojih kakšnih 50 posredovanj pri takratnem občinskem gerentu, pri najrazličnejših občinskih svetovalcih in pri knjigovodstvu, Zormanova in dr. Mesesnclova številna pota niso imela drugega uspeha, kol neštevilne obljube in izgovore. Mariborski mestni občini je 'Narodna galerija poslala tudi že 9. 2. 1927 prošnjo za znesek 500.000 dinarjev, da bi ga izplačala vsaj v dveh obrokih. Pisaril sem in osebno prigovarjal tudi takratnemu mariborskemu županu dr. Leskovarju, da bi stvar pospešil; nazadnje mi je obljubil, da bo mariborska občina poslala 1. 1927. vsaj
50.000 dinarjev. Ker le ni bilo nič, sva se napotila z dr. Mesesnelom skupaj v Maribor, da poženeva stvar pri mariborskem oblastnem odboru in pri mariborski občini. Imela sva sestanek z zastopniki občine in oblastnega odbora. Obljubljeno je nama bilo, da bo vstavil oblastni odbor v preračun za I. 1928. 250.000 dinarjev, občina pa prav ta znesek v preračun za I. 1928.. da bo pa občina še 1. 1927. nakazala 50.000 dinarjev.
Celjsko mestno občino smo prosili za 50.000 dinarjev in je dr. Mesesnel dobil v Celju obljubo, da jih nam nakažejo. Iz Ptuja, kjer se je trudil dr. Stele za nakazilo, ni bilo odmeva. Ljubljanski oblastni odbor je pa v resnici vstavil, ne da bi ga bilo treba dosti nagovarjati, v preračun za 1. 1928. za »Sklad za AK-NG.« znesek 250.000 dinarjev. »Odsek za propagando« se je obrnil tudi na vse druge, tudi najmanjše občine v Sloveniji s pros-
Še je morebiti čas. A po sedanjih potih ne pojde. Le popolna avtonomija manjšin more Poljski dati notranji mir. Kajti stalni notranji boji med nezadovoljnimi narodi jo bodo oslabili tako, da bo kmalu godna za razpad. Saj so celo mnogo močnejše in starejše države, kakor Avstro-Ogrska, podlegle temu zakonu zgodovinskega razvoja.
Zdi se pa, da ise Pol jaki niso ničesar naučili iz zgodovine. Ne iz svoje in ne iz drugih. Kajti ko zahtevajo Ukra jinci na miren način svoje pravice, jih Poljaki napadajo s surovo silo. V Lvovu so poljski študentje in cestna drhal pretepali Ukrajince, naskočili poslopje ukrajinskih zadrug in razbili vso opravo. Še huje so delali Poljaki po ukrajinskih vaseh. Interpelacije ukrajinskih poslancev v »sejmu«, poljskem državnem zboru, pripovedujejo, da so jahajoči uniformirani oddelki napadali ukrajinske vasi in tam samolastno razglašali kazni s tepenjem nad Ukrajinci, pa jih se-veda tudi kar na licu mesta izvrševali. Te načine političnega boja imenujejo Poljaki prav priljudno »pomirjevan je«. Že enkrat so tako Ukrajince »pomirjevali«',« v jeseni 1950. leta. Samo da je bil uspeh tega »pomirjevan j a« tak, da so Ukrajinci čedalje oolj nemirni.
Nacionalizem, ki je nekaj bistveno drugega kakor gojenje narodine zavesti, je povsod na svetu porajal samo zlo, zastrupljal razmerje med narodi in jim ni dal priti do koristnega dela in do prave človečnostne omike. Menda ga pa hočejo zanesti nekateri med Slovane v se bolj surovi in zato seveda tudi bolj škodljivi obliki. Vsaj novejša zgodovina slovanskih narodov kaže na to. Mar jih res nobena stvar ne more odvrniti od tega prepada, ki drvijo vanj? Glede Poljakov mora vsaj vsakdo tako mislili, če bere poluradno »Gazelo Pol« ko«, ki pravi, »da so sicer Pol jaki pripravljeni upoštevati vse posebnosti ukrajinske manjšine, kolikor ni s teni prizadeta enotnost P0|.j" ske države, da pa nimajo ukrajinski avtonomistični načrti nobenega čuta za resničnost«. Kajti treba je uresničiti narodno voljo poljskega naroda in nasproti vsem ljudstvom poljskega ozemlja uveljaviti to voljo.
Trikrat je bila deljena poljska država v 18. stoletju, in poljski zgodovinarji so si edini, da bi teh delitev ne bilo, če bi ne bili napravili Poljaki polno usodnih napak.
V	teh časih delajo vsekakor še bolj usodne.
Tunis, Nica, Korsika
50. novembra je imel italijanski zunanji minister grof Ciano v parlamentu dolg govor, ki je bil v marsičem zanimiv. Toda vsa evropska javnost je skoraj prešla, preko zanimivih podrobnosti, ki jih je navajal italijanski zunanji minister in ki bi v normalnih časih gotovo po vsem evropskem časopisju vzbudile zanimive komentarje, o1!) nezaslišanem dejstvu, da so bile v italijanskem parlamentu demonstracije in to tako ostre in hude, da je predsednik parlamenta komaj pomiril odlične zastopnike italijanskega, političnega življenja. Uradno je sicer italijanska vlada na vprašanje francoske vlade odklonila vsako odgovornost za to demonstracije, vendar pa je še posebno v Franciji in Angliji ta politični dogodek tak° razgibal javno mnenje, da so skoraj vsi listi mimogrede prešli važna dejstva iz govora grofa
njam.i za prispevke in je prilagal tudi zgoraj omenjeno brošuro »Naša največja kulturna naloga«. Računali srno, da od slovenskih mestnih, trških in kmečkih občin, brez štirih slovenskih avtonomnih mest, dobimo vsaj 1 milijon dinarjev. Ljubljanski oblastni odbor je še sani priporočil županstvom naše prošnje. Obrnili smo so tudi na tajništvi SLS v Ljubljani in v Mariboru, ki sta obljubili podpirati pri svojih županih naše prizadevanje; prav tako obljubo nam jc dalo tajništvo SKS. Poslali smo vloge za prispevek za »Sklad AK-NG« vsem večjim denarnim zavodom v Sloveniji in smo se osebno in. pismeno obračali na njihove predsednike in odbornike. Začeli smo se obračati tudi na večja industrijska podjetja. Postavili smo po nekaterih mestih tudii zaupnike, ki so nam obljubili, da bodo obdela vali premožne zasebni ke. Trboveljsko družbo smo naprosili za pol !n‘J'i0“ na dinarjev tor obletavali vse pri nji odloči ne osebe; pridobil sem tudi ministra prof- 1 »sinka, da je naprosil min. dr. Korošca, d« Je 1 ■'Ijovelj-ski družbi pisal, naj se spomni »Sklada AK-NG«.
V	začetku meseca julija 1927. sem pa izvedel, da bodo dobile politične stranke oziroma in jih zastopniki, ki so bi'i udeleženi pri bivši »Kranjski hranilnici«, od ljubljanskega oblastnega odbora za prepustitev Kranjske hranilnice skupaj 2 milijona 849.696 dinarjev. Vrgel som se z vso silo na to stvar, hoteč pridobiti prizadete osebe za lo, da bi tiste zneske, kj ,bi, U' prejele od oblastnega odbora, dale za »Sklad AK-NG«. Najprej sem poskusil pri SLS, ki je1 imela dobiti 795.i48 dinarji v, dr. Božič mi je dejal, da on nima odločati, da pa je SLS že sklenila, da bo dala svoj delež za dijaške ustanove, Obrnil sem se potem na zastopnika SKS Albina Prepeluha, da bi SKS nanjo odpadajoči znesek 551 "0“ 'inarjev poklonila »Skladu in 11	’	''.on četnika SDS, dr. G. Žerjava,
AK _.«. Prepeluh pa je moj predlog popolnoma
Ciana o mobilizaciji italijanske vojske, 'krivdi prejšnje češko-slovaške vlade, usodi Ukrajine itd.
Vzkliki Tunis, Niica, Korsiika, Džibuti, ki so prodrli v tej demonstraciji ob besedah o normalni prizadevi itali janskega maroda, so imeli v Franciji in Angli ji gotovo konkretnejši odmev kakor samo Monakovo.
Šele dva meseca po Monakovem postaja jasno, da so imelii prav tisli pesimisti, ki so trdili, da je francoski pomen kot velesile prvega reda padel in da se danes Francija po svojem dejanskem vplivu nahaja v redu drugovrstnih sil. Monakovo je, kakor so vsi štirje predstavniki — Hitler, Mussolini, Chamberlain in Daladier — in večina evropskega časopisja — trdili, začetek nove evropske politike, loda v teli izjavah je bila mala tragična pomota v tem, da so si novo politiko vsaj dva po dva. če ne vsi štirje, drugače predstavljali.
Besede Tnniis, Nica, Korsika, Džibuti so Francijo postavile v sredino vsega dogajanja. Nenadoma, je Franci ja, občutila tok dogodkov. Daladier * resnici nima več časa, da bi podal ostavko vlade, jjgodki si sledijo s preveliko naglico. Za uspe-noin sledi poraz. In ni več časa, da bi človek iiz-orrstil zmago in uspeh ter se opomogel od poraza.
Francosko javno mnenje kakor tudi sama vla-< d je ostro zavrnila demonstrativne zahteve italijanskih parlamentarcev. Kot protiutež .so naredili niauilesiacije za Francijo na Korsiki in v Tunisu, l oda to so samo avtomatske obramlbne geste. Pozornost pa je vzbudil predvsem Chamberlain z izjavo v angleškem parlamentu, kjer pravi, da. zaradi težkega ozračja odlaga svojo pot v Rim.
Tradicionelno prijateljstvo med Anglijo in I' rancijo, o 'katerem se je toliko govorilo zadnje čase. je nazadnje le oh prestižnem dogodku za oba interesenta stopilo v veljavo.
Zdi se, da je (lanes v resnici čas hitrih dogodkov in sklepov. Tega se gotovo zaveda Nemčija. Nemški zunanji minister von Ribentrop je uvidel, da je danes še mnogo nerešenih vprašan j, in se je zato torej odločil, da po polomu francoske generalne stavke odpotuje v Pariz, da podpiše fran-c o« k o-‘nemško pogodbo in s tem olajša delo v reševanju evropskih vprašanj, in če sc ne motimo tudi v reševanju francosko-.italijanskega ravno-a.
Kdor pozna politiko Nemčije kot politiko nenadnih dejstev, ta radi zadnjega njenega koraka v Parizu ne bo presenečen.
Amerika in Velika Britanija z;i demokracijo
..	>	1 • m- je govoril predsedinik Združenih držav
Roosevelt pred več tisoč študenti vseučilišča NortJi-i aro lina. Poudarjal je potrebo, gojiti živo in pri-lago j lijočo se demokracijo. Med drugim je dejal:
Lahko je, tla so na svetu ljudje, ki mislijo, da more dati nekaterim neke vršite varnost voden na-1 J katerega mišljenje in ravnanje določa en sam lnož. Najbolj trdno je moje prepričanje, da moremo ohraniti varnost in 'blaginjo amerikanskega ljudstva samo na demokratične načine, ki so napravili to deželo veliko in močno. Naša bodočnost ni odvisna od konservatizma in ne oil fatalizma, ampak od pozitiv-
nega dela. Kaj bo Amerika storila prihodnje leto ali ne bo mogia storiti, to bo vplivalo močneje na zgodovino človeškega rodu v prihodnjih stoletjih, kakor si more večina nas to predstavljati. Mi nismo samo največja in najmogočnejša demokracija sveta. Dejstvo je, da gledajo vse druge demokracije na'nas, da more demokracija na svetu dalje živeti. Ne bom govoril o zunanji politiki Združenih držav, ki je usmerjena k miru in ki dela močneje kakor kedaj za ohranitev demokracije in zagotovitev miru. Samo potrebo hočem poudarili, da imamo v naši deželi dejavno demokratično vladavino. Ker živimo v dobi naglice, ne smemo prepustiti prihajajočim pokolenjem skrbi, da rešujejo nova vprašanja, ampak jim moramo danes gledati v oči.
V	zvezi s tem ibi bilo omeniti še Ednov govor v Nevv Yorku. Anthony Eden je 'bil do letošnje velike evropske stiske angleški zunanji minister. Več ko gotovo je, da ibo imel že v bližnji prihodnosti v angleški politiki spet važno vlogo. Te dni se mudi v Ameriki. Dne 9. t. m. je prispel v Nevv Vork. Že takoj drugi dan je govoril na 'banketu tovarnarjev o trgovinski pogodbi med obema anglosaškima državama in o perečih političnih vprašanjih. Govoril je tudi o nalogah demokracije: Prepričan sem, če bomo odločno ravnali, da bo demokracija obstala, če bomo pa neodločni, bo podlegla. Amerikanci kakor Angleži stojimo za demokracijo, ker želimo, da rešimo pravice osebnosti in ker hočemo, da obvarujemo svobodo misli. Po našem mnenju ni ustvarjen človek zaradi države, ampak država zaradi večje blaginje človekove.
Francija se mora zavesti
dede na sedan ji itali jansko-francoski spor in »njegove mogočosti in morebitnosti piše švicarski dnevnik »National-Zeitung« tildi tole:
Hitler ne mara vojne, iz tisoč razlogov, in upa za trdno, da bo tudi Italija uveljavila svoje zahteve brez vojne. Kajti mar niso bile tudi sudetsko-nemške zahteve spočetka brezupne? Kdo bi si bil upal prerokovati, da bo I' ranči j a na tak način žrtvovala svojega zaveznika in ga prisilila, da izroči tretjino svojega ozemlja brez obrambe? Kdor je pravilno cenil evropsko razmerje si 1^ in po ceneni politiki odpovedi srečno m brez zahtev živeče javno mnenje v Franciji, pa si je upal ka j takega samo namigniti, ta je bil zaznamovan kot prazen d e fetiši, ali če je bil »marksist«, kot vojni hujskač. In vendar je prišlo vse prav tako, da, še mnogo slabše, kajti francoski politiki, ki so Francijo privedli tako daleč, so preveljavili svojo zadrego v čednost in prikazovali od Hitlerja izsiljeno odpoved 1’ rancije njenim-evropskim položajem 'kot edino resnično »francosko« politiko! Kdo ima poroštvo, da v Rimu in Berlinu ne računajo s tem, d ti bi ponovili pri Franciji sami tisto delo, ki se je pri Češkoslovaški tako brez trenja posrečilo? Torej doseči vse brez vojne, zgolj s samo grožnjo z vojno?
Naj bo že kakor koli: Francija bi se prepuščala kar najnevarnejšim umišljavam, če bi računala na režo v osi. Bila bi to zadnja velika napaka, ki bi jo še mogla zagrešiti francoska diplomacija, ki se reis v letih po 19"3 ni ovenčala s slavo. Francija more storili samo eno: jasno gledati v oči skrajno težkemu položaju, ki je nastal po lastnih zamudah, in podvojiti, potrojiti svoje oboroževanje, če je še čas.
je obiskal J. Zorman, im ga prosil, da bi SDS znesek 263.1 16 dinarjev dala »Skladu AK-NG«. Dr. G. Žerjav je dejal, da bo šel tai denar za različna društva SDS, ne pa za »Sklad AK-NG« in je tako Normana na kratko odpravil. Zastopnik sociali-
stične stranke, A. Kristan, je dobil 66.279 dinarjev j1' je s tem denarjem sam razpolagal. Edina od-Dornika »Kranjske hranilnice« dr. VI. Ravnihar -IVn^°’ ki s^n kot zastopnika N RS dobihi J’L.558 dinarjev, sta dala za »Sklad AK-NG« od tega zneska 32.000 dinarjev. Ker sem tako slabo
naletel pri navedenih strankinih zastopnikih, sem
se obrnil na zastopnika nemških odbornikov »Kr
hranilnice« J os Luckmanna, češ da bo kot potomec
6tare ljubljanske rodovine razumel vsaj kraievni pomen »Sklada AK-NG« za Ljubljani »Akademijo« in »Narodno galerijo« veliko pridobila. Luckmann me je z zanimanjem poslušal — razpolagati so imeli on in njegovi tovariši z enim
milijonom 259.000 dinarji — ter dejal, da obžaluje, da sem se prepozno zglasil, ker so njegovi tovariši že sklenili, da ves ta denar odstopijo novemu društvu za podpiranje revežev. Tako se je k°nčala zadeva s »Kranjsko hranilnico«. Če bi ^ile vse stranke svoje deleže za »Sklad za AK-(v tem primeru bi se tudi pripadniki Josiina kuckmanma ne bi mogli odtegnili in bi bili mo-^dno prisil jeni dati, če ne vsega, pa vsaj kakšno tretjino njim pripadajočega zneska), bi bila skupaj s Hribarjevima poklonitvama in s prispevki Zbornice TOl, Kolhnanna, Vodnika, T rboveljske družbe, slovenskih avtonomnih mest in oblastnih odborov ter še novih velikih darovalcev, ki bi se gotovo oglasili, če bi propagando pravilno vodili naprej, že leta 1927. zagotovljena tvarna istran »Narodne galerije« in »Akademije za znanost in umetnost«. Nabranih bi bilo, če ne pet, pa vsaj štirje milijoni dinarjev, čc bi bili pravi ljudje odločevali pri likvidaciji »Kranjske hranilnice bi bila stvar gotovo uspela. Tako pa še danes ni
zaradi pomanjkanja denarja »Narodna galerija« tako dovršena kot bi sicer lahko bila, in je bilo zamujenih posebno pri nabiranju umetnin precej priložnosti, ki so ne bodo več vrnile.
Nato sem začel še s Severno Ameriko. Tisti čas je prišel v Slovenijo znani vodnik clevelandskih Slovencev dr. F. J. Kern, mož, ki ima veliko smisla ne le za gospodarstvo, ampak tudi za kulturne stvari. Pridobil sem ga lahko za stvar. Prosil me je, ua bi »Narodna galerija« oziroma' odsek za pro-pagadnio stopil z njim v stalen stik. Izročil sem mu. naše propagandno gradivo, če se je pa kdo ipo zgoraj opisanem občnem zboru leta 1928. zanimal zanj. ne vem, najbrž se pa ni. Na mojo prošnjo je dr. Ivan Černe, ko je bil leta 1927. v Severni Ameriki, obiskal nekaj slovenskih ameriških bank in »Kranjsko slovensko katoliško Jodnoto« ter jih podučil o ustanavljanju »Narodne galerije« in »Akademije za znanost in umetnost«.
Začeli smo pisati propagandne sestavke za vse časnike ter ismo si delo razdelili dr. Fr. Stele, J.
orrnan, dr Mesesnel in jaz. Časopisi, predvsem tis i, ki so bili pri SLS, so radi priobčevali naše propagandne sestavke, le tisk SDS se je obnašal pasivno, posebno pa ljubljansko »jutro«, ki se je propagande za »Narodno galerijo« in »Akademijo za znanost m umetnost« vedno otepalo, takrat in tudi pozneje čeprav so jo jMsali in mu jo poš'i-7v>!pI N’ v’ V ‘so '1110 ' 7 ?Jutrom« dobre osebne
vTS .P1 “"h- kc,r 'e. Sl°	izmed	pogla-
tZ'± ^L1",	»separatizem*!
Prava državotvornost
V	»Samoupravi« beremo dne 4. t. m. pod naslovom »En kralj, en narod, ena država« tudi tele besede:
Jugosloveni, ne dajmo, da bi danes preživeli dr-žavnopravni obrazci, pa če so bili še toliko vredni pozornosti 'in pohvale v časih suženjstva, in umetni strup, vbrizgam našemu narodu od njegovih prejšnjih gospodarjev, ki je 'kot svoje zadnje delo ustvaril pri nas nacionalno nezaslišanost dveh ali celo treh narodov, dali prav našim močnim sodobnikom, ki odrekajo Slovanom državotvorno sposobnost. Zidajmo, a ne podiraj mo!
Ko že govori »Samouprava« o Slovanih, zakaj nam ne razvije rajši takoj nekakšnega vseslovanskega nacionalnega programa? Mnogo prepriče-
valne j še bi bile potem njene besede. Kajti tako imamo vsak dan pred seboj nacionalno nezaslišanost, da je na svetu kar deset slovanskih narodov. In podobne nacionalne nezaslišanosti srečujemo tudi pri Germanih in Romanih, kljub temu, tla je na primer razloček med dole n jenemškim narečjem in knjižno holandščino ali med katalanščino in provansalsko francoščino, zlasti na prehodnem ozemlju, mnogo manjši, kakor na primer med 'slovenščino in srbščino — da o vse večji kulturni sorodnosti in povezanosti teh narodov niti ne govorimo.
Nam se pa le zdi, da je najmanj državotvorne sposobnosti pri tistih Slovanih, ki z nasiljem, odrekanjem enakopravnosti, zatiranjem in uničevanjem kulturnih vrednot in dobrin bratovskih slovanskih narodov te narode odbijajo od sebe in jih včasih s tem naravnost ženejo tujcu v objem.
V	tem pogledu bo za vsakega, ki premišljuje o nacionalnih nezaslišanostih, zelo poučen sedanji poljsko-ukrajinski spor. In kdor bo ne samo znal premišljati, ampak tudi nekoliko misliti, bo videl, da je pomanjkanje državotvornih sposobnosti tam, kjer se odrekajo drugemu narodu najosnovnejše pravice, iz priznanja človeškega dostojanstva izvirajoče, namreč pri Poljakih, da pa se ne more odrekati državotvorne sposobnosti narodu, ki države kot take noče rušiti, temveč je pripravljen delati v njej in zanjo, a seveda le ob priznanju popolne enakopravnosti svojega jezika in omike, kakor hočejo to Ukrajinci.
Največja državotvornost je pač tam in tista, ki narode veže in vzbuja med njimi zaupanje. Osnova vsakemu zaupanju ie pa pravičnost, ta od nekdaj najzanesljivejši vkladni kamen državnih stavb.
Slovenski pouk slovenščine za slovenske otroke v Belgradu
Druištvo belgrajskih Slovencev je priredilo sestanek staršev, na katerem se je obravnaval pouk v slovenščini. O tej stvari je poročal inšpektor prosvetnega ministrstva Pavel Flere, kakor posnemamo po »Slovenskih odmevih«:	'
Kdor živi v Belgradu, ve, da naši otroci le slabo obvladajo slovenski jeziik. Otroci slovensko sicer govorijo, a redki so, ki bi bili sposobni dostojne pismene slovenščine, in še redkejši, ki bi poznali vse njene
i/	•	,	>' ,	zim	»sepčira	u	aciil«	:
Ko sc je vrnil dr. Cankar v Ljubljano, je prevzel on vodstvo odseka za propagando in jo poskusa! organizirati delovne otlbore v večjih slovenskih krajih da bi nabirali denar in širili propagando za »Sk ad AK-NG«. Tako so bili ustanovnem de ovni odbori v Škofji Loki, v Radovljici, na . . ^’ln« Yrlinikl:,v Žalcu, v Kamniku, v Metliki ( disefc je stopi 1 v stik tudi z vseučiliScnim di-vo n, še posebej sta pa poskušala dr. Cankar
in Zorman pritegniti ženska društva, da bi začela propagando med ženstvom in drugod. Nekaterih sej odseka za propagando so se udeleževale tudi z.naijJ? Jju b Ijariske dame, gospe dr. Tavčarjeva, (jr. Majaronova, Leskovceva lin druge, in je imel dr. Cankar namen, da'bi sklicale 'dame vsa glavna ženska društva, iz katerih bi bil ustanovljen potem posebni delovni (akcijski) odbor. Vseučilišč no dijaštvo naj bi prirejalo po deželi predavanja ,s skioptikoinom, osebno nabiralo prispevke za »Sklad AK-NG« in obiskovalo tudi občinske predstojnike in odbornike v svojih domačih krajih, da bi občine povsod' vstavljale v svoje preračune zneske za »AK-NG«. V mariborskem gledališču je odsek za propagando priredil 21. decembra 1927 javno predavanje o »Narodni galeriji« in »Akademiji za znanost in umetnost«; predavala sta rnsgr. Steska in dr. Lončar, ko je prej Maribor obiskal dr. Mesesnel in poskušal organizirati krajevni odbor. Obljubila sta general R. Maister in njegova soproga, da bosta leta 1928. organizirala veliko propagandno prireditev za »Sklad AK-NG« v Mariboru.	(Dalje	prihodnjič.)
Od priznanja k dejanju
Vedno več jih je, ki izražajo zadovoljstvo nad
našim listom. Oglašajo se tudi novi naročniki ____
dokaz, da si misel, ki jo zastopa list, vedno bolj utira P°t. S tem so svoje soglašanje praktično potrdili. - Obračamo se še do tistih, ki odlašajo, da store enako. Simpatije so sicer nekaj lepega, ali samov od njih ne živi nobeno gibanje. Treba je tudi žrtev. Stare naročnike in prijatelje prosimo, naj nam pošljejo naslove oseb, o katerih mislijo, da ga bodo naročile, ako ga jim pošljemo na ogled. Kdor se ne misli naročiti, naj list vrne z opazko: Ne sprejmem. Najlepša hvala vsem. ki se bodo odzvali.	Uprava	in uredništvo.
-»Jsi..'*
»liiNf- >r a.[/ i '**~37 \r~'XifiZ?k
> imk rfPil
t
Najboljše šivalne stroje
ADLER
za dom in obrt ter posamezne dele ter kolesa kupite pri
PEHLINC
LJUBLJANA
za vodo, blizu Prešernov, spomenika
Večletno jamstvo! — Pouk v umetnem vezenju brezplačen
lepote in finese. Znanje jezika je lahko dvojno. Praktično, kjer zadošča, da ga približno obvladamo v govoru in pisanju. In temeljito poznanje jezika, kjer vsaj v glavnih potezah poznamo njegov zgodovinski razvoj in glavne literarne vrednosti. Za tuj jezik nam je dovolj, da ga poznamo za praktično uporabo. Nikakor pa to ne zadostuje za materino govorico, ki ji moramo prodreti v njene najglobl je kotičke, kjer šele prav spoznamo njeno veličino. Ali za naše otroke zadostuje, da jih naučimo slovensko govoriti in pisati? Ali je dovolj, če jim damo saiino formalno materialno znanje slovenščine? To nikakor ni zadosti. ,Naši otroci bodo ,smeli reči, da obvladajo materinščino šele tedaj, ko ibodo poznali vsaj v glavnih obrisih njeno knji-štvo in njegov razvoj, kadar bodo poleg pravilnega govorjenja in pisanja poznali vsaj tudi še duha dobe Preše rna, dobe Levstik-Stritar-jurčič, poznali Cankarja in Otona Župančiča in naš nadaljnji literarni razvoj do Miška Kranjca. Ta zaključek nam podaja že tudi snov, ki naj bi jo naši otroci pri učenju slovenščine spoznali.
Namen naših učnih tečajev za slovenščino bi torej bil tale:
Formalno-materialno je treba otroke usposobiti, da se znajo pravilno izražati slovenski ustno in pismeno. Poleg tega jim je s spoznavanjem najvažnejšega slovenskega knjištva in njegovega razvoja treba vzbuditi ljubezen do slovenščine in njene literature.
Samo prvi namen brez drugega — torej materialni brez idealnega — bi bil celo nepotreben, kajti v življenju naših, zunaj Slovenije vzgojenih otrok, lahko dvomimo, če jim bo za praktično življenje slovenščina neizogibno potrebna. Nam pa gre za to, da ohranimo svoje otroke kot Slovence in da jim damo slovenskega duha in duha njihovega materinega jezika.
O slovenskih imenih
Pod tem naslovom prinaša »Koroški Slovenec« v letošnji 49. številki sestavek, ki ga spodaj ponatlskujcmo. Pomatiskiijemoi ga zlasti tudi z želj«, tla hi zgodovino in etimologični izvir slovenskih krajevnih imen Iholj sestavno in načrtno raziskovali, kakor smo to delali -doslej. Kajti v pravdi za našo zemljo nam bo to prej ali slej še dragocena dokazna snov. Koliko je v tem pogledu nejasnosti, naj dokazuje dejstvo, da imajo naši jezikoslovci — jji po njih tudi pisec tega sestavka — ime Tergeste (Trst) za tuje, medtem ko je pisal celo nemški raziskovalec pred nekaj leti v »Deutsche A.lpenzeitung«, da je latinsko ime za Trst — Tergeste nedvomno slovansko: Tergište = tržišče, ime, iki ga zlasti po Slovenskem v raznih oblikah srečujemo povisod za večja naselja (Tržič, Tržišče, Trg itd.),	Ur.
Ko so prišli Slovenci v alpske predele, niso našli pokrajine povsem neobljudene. Živeli so tod potomci starih Rimljanov, ki so govorili že hudo pokvarjen latinski jezik, ali pa tudi starejše ljudstvo keltskega in ilirskega izvira. Prejkone so preostali v teh krajih tudi še drobci raznih germanskih narodov, ki so se selili pre'ko Alp v Italijo in Francijo.
Od preostalega prebivalstva so Slovenci prevzeli nekatere označbe za gore, vode in kraje. Skoraj vse večje slovenske reke imajo ime prevzeto od predslo-venskega prebivalstva in iz njegove govorice, tako Savis-Sava, Dravus-Drava, Guili-Zila, Juenna-Podjuna, Bilachinium-Beljak, Meclaria-Meglarje, Tergeste-Trst, Carnium-Kranj. Karavanke in julijske Alpe pozna že stara, rimska doba, vendar so ta imena prešla med Slovence šele v 19. stoletju po knjigi in šoli. Tudi v deželnih imenih Koroško, Kranjslco in Istra tičijo še ostanki predslovenske dobe.
Še mnogo več pa je imen krajev, voda in gorovij iz slovenske dobe. Zdi se, da so Slovenci južne alpske dežele prvi gosto poselili, kajti krajevna imena, označbe krajevnih vod in poedinih gora so izrazito slovenske. Naj navedemo nekatere označke za vrhove ob reki Zilji: Poludnik, Borovški vrhovi, Ojsternik, Vršič, Doibrač. Ali imena gora v Karavankah: J^pa, Baba, Rožica, Golica, Kolčna Stol, Vrtača, Košuta, Obir in druge. Potokov in manjših rek z imenom Bistrica je še v sedanjem slovenskem ozemlju nase dežele kar pet ali šest. Belo imamo na Gorenjskem in Spodnjem Koroškem, potem še Blatnico in Motnico. Izrazito slovenska so krajevna imena: Brdo, Dole, Loče (teh je kar šiiri). Borlje, Bla^e, Zahonic, Malošče, Ledenice, Laze, Podkraj, Podgrad, Dravlje, Podgorje, Sveče, Di-
ščice, Podravlje, Kostanje, Lipa, Drobole, Bilčovs, Borovlje, Podgora, Glin j e, Tinje, Kamen, Dabrla vas, Globasnica, Vogrče, Vasilije, Krčan je, Djekše in še tisoče podobnih. Med naj lepše slovenske označbe pa spadajo imena travnikov, pašnikov, gozdnih in poljskih predelov, ki so še danes ohranjena v zemljiških knjigah: Ledina, gorica, zablato, osojnica, senčnica, log, dol, podol, laze, pod lazom itd. (Svoječasno je že rial odličen rodoljub pobudo, naj bi zbirali vsaj manj poznana slovenska imena, ki bi bila gradivo slovenskim jezikoslovcem in oteta pozabi. Treba je samo še nekoga, ki bo pričel z resnim delom. Op. ur.) Manj gosto so Slovenci poselili severne alpske predele, in zgodovinarji so ugotovili zanimivo dejstvo, da se pri imenih krajev, kjer dosežejo Slovence Nemci, običajno pojavi pridevek VVindisch, tako VVindisch-Matrei, Windisch-Garsten. Bolj pogosta kot v goratem Sale-burgu in Tirolu, so slovenska imena v alpskih nižinah. Tudi nemški jezikoslovci izvajajo Sedanji Semmering »z slovenske smreke, Gloggnitz iz Kloknice, Murau iz Morave i. dr.
Slovenska imena v deželi so zvočna in vsebinsko bogata. R od p r e d n a m i j e m o ral i m e t i n e -navade n č ut za n a ra v o i n n j e ne le p o t e , biti je moral prežet ljubezni do svoje z e m 1 j e, da je s t a ko s k r b jo izbiral i ni e -n ti svoji okolici. Danes se zamoremo tej umetnosti prednikov v davnini samo čuditi iu moramo dragoceno narodno blago skrbno in zvesto čuvati. Sicer bi se tudi nam lahko zgodilo, kar se je pripetilo prebivalcem medgorskega kraja Vogle, ki so desetletja dolgo izbirali med VVinklern in Voglachom in svoj kraj nazadnje uradno nazvali Kohldorf. Njihovi potomci bodo svoje krajevno ime nekoč pač izvajali iz oglja ali zelja.
Mešanje plemen na Balkanu
Pod 'naislovom »Balkan, topi 1 nik plemen« piše švicarski dnevnik »Basler Naehrichten«:
Združene države Amerike kot topilinik narodov še prekaša v teni pogledu Balkan, kjer so se v dolbi tisočletij dobesedno pomešali tucati različnih človeških plemen. Že najdbe iz predzgodovinske dobe dokazujejo, da so živela tu različna plemena drug poleg drugega in z drugimi; pozneje, ko so od severovzhoda prihajajoči Slovani potisnili nazaj ilirsko prvotno prebivalstvo, latinizirana ljudstva ob Adriji in makedonske Grke, razvoj še zmeraj ni bil končan. A vari, Goti, Huni in Pra-Bolgari so začasno preplavljali balkanski polotok. Važno vlogo so imeli od začetka tega tisočletja Madžari; pravo mešanje plemen, kakor bi ga komaj mogili opazovati v tej obliki kjer koli na svetu, se je začelo z vpadom 1 u,r kov.
Kakih 500 let so imeli Turki zasedenega večji del balkanskega polotoka. Zadušili so prevladujočo slovansko omiko; po krvi so se mešali ■zlasti V mestih, ki so bila tudi spreobrnjena k islamu. Močne turške posadke so bile izhodišče novega mešanega plemena, ki je nosilo na keltski, slovanski in romanski, torej v prvi vrsti ind og e r rn ansik i podstavi turško »nadstavlb-je«. Turki pa niso prišli sami na Balkan. Primerno veličini omanskega svetovnega vladairstva, ki je imelo mnogo raznovrstnih sestavin, so prinesli s seboj razen islama tudi zasedbena krdela iz vseh mogočih dežel. Ta seveda niso ostala osamela v zasedenih deželah, ampak so se tudi mešala z domačim prebivalstvom in rodila pri tem kar najbolj »pisana« plemena.
Turški sužnji so bili ponajveč zamorci iz Severne Afrike, Nubijci, pa tudi Srednjeafrikanci, katerih prednike so ugrabili lovci na sužnje. Tudi teh sužnjev je prišlo precej na Balkan; njih navzočnost spričuje še danes ostanek zamorske vasi pri Ulcinju v Črni gori, dalje čista zamorska naselbina v Dobrudži in druga naVlaškem, kjer žive njeni prebivalci od poljedelstva in ribarstva. Temnopoltni ljudje v sosedstvu pričajo, da so bili tudi Slovani in Romani pripravljeni, družiti se z zamorci. V večjem številu kakor zamorci so prihajali Arabci, zlasti iz Jemena, ki je pripadalo svoje dni k osmanski državi. V današnji Romuniji in Bolgariji so se ti pomešali popolnoma z domačini, pri tem pa zapustili pri mnogih ostro izražene sledove svojega plemena.
Nadalje so prišli Tatarji v večjem številu na Balkan. Tatarji pa spet niso enotno, ampak izrazito mešano pleme, ki sestoji iz številnih plemenskih prvin. S Turki so prišli Čerkezi in Adigheji, Kurdi in Kir-
gizi. Veliko čerkesko pokopališče se nahaja še danes pri Cerkes-Koy-u na vzhodu od Kara Omerja v Dobrudži. Prišli so, četudi neodvisni od Turkov, C i sani, i ki jih je še danes več kot poldrag milijon v balkanskih deželah, večkrat so čisti, večkrat pa so se tudi pomešali z drugimi prebivalci, kar postaja tem po- | inombnejše, čimbolj opuščajo Cigani tamarjenjg. Iz Male Azije so prišli Lazi in Armenci; drugi armenski vpad se je začel med svetovno vojno in po njej, ko so morali pripadniki tega naroda Turčijo zapustiti, in | ^ danes imajo Armenci na vsem Balkanu, zlasti pa na j Grškem, pomembno vlogo kot prekupei, in sicer tako kot mali prekupei kakor kot veliki bančniki.
Mali zapiski
Prepovedani letaki
Državno pravdništvo v Zagrebu je prepovedalo širiti tele letake:
1. »Zločin versai lleskog ugovora«,
2. »Raispis novih izbora«,
i. »Racini narode«.
Letaki so izšli v Zagrebu.
Nacionalna morala.
V poljskem državnem zboru, sejmu, je bilo i. t. m. precej živahno. Predsednik ukrajinskega zborničnega kluba Vazil Mudriij je namreč v pre-računski obravnavi napovedal, da bodo Ukrajinci zahtevali avtonomijo svojega ozemlja. Poljski po-sfanci so bili zaradi tega hudo razburjeni. Poljska morala je namreč nacionalna. Po njej so oni imeli pravico zahtevati I ješin od Čehov za svojo državo, ker je bi 1 o tam celili SO.000 Poljakov med HO.OOO Čehi, a. seveda strnjeno naseljenim 7 milijonom Ukrajincev ne gre pravica, da^ bi smeli zahtevati samo avtonomijo v pol j sk i državi.
Čehi v Nemčiji.
Kakor po pridružitvi Avstrije, tako je bilo tudi sedaj v Sudetski Češki glasovanje glede pridružitve k Nemčiji. Seveda je glasovalo za Hitlerja 98.8 odstotkov volivcev. Glasovanje se je vršilo z belimi listki. Sudetski Čehi so pa dobili zelene listke, na katerih so morali samo odgovoriti na vpra- i sanje, če bodo novi državi zvesti in če glasujejo za volivni program Hitlerja.
Nova politika v češko-slovaški republiki.
Sedanja nova vlada češko-slovaške republike ima pred vsem nalogo, d,u likvidira centralizem.
Po pravici zahtevajo zato Slovaki, da se jim popravi vsa finančna škoda, ki so jo trpeli. Nova vlada priznava tudi, da so te zahteve upravičene.
In tako bo prišlo do pravega sporazuma med vsemi tremi državnimi narodi v bratovski republiki na severu. Krivična stvar nima teka — koliko bi bilo bolje, če bi se bilo to zgodilo takoj od vsega začetka in koliko bi bila manjša letošnja stiska v tem primeru — če bi bilo sploh prišlo do nje!.
Chamberlain zgublja zaupanje svojega naroda.
Angleški politični tednik »Time and Tide« raz-motriva vprašanje, če je Chamberlain sploh še sposoben, sprevideti poglavitno svojo zmoto, da je nemogoč sporazum z diktaturami, in meni:
Vse je zanj na prevesici, njegova volja do moči, njegova vera v lastno sodbo, ne toliko njegova niče-murnost, kakor vse samospoštovanje. Kdo izmed nas bi mogel dati roko na srce in reči, da moremo pošteno izvajati nasledke iz dejstev, ki morajo omajati vse naše zaupanje v lastno predvidnost in modrost, da, v nas same? Zato bi bilo treba globoko odkritosrčnega in skromnega človeka z globokim samospoznanjem in pomembnim nravstvenim pogumom, da bi pogledal takim neprijetnim dejstvom popolnoma in pošteno v oči. Gospod Chamberlain ni tak mož.
Spoštovane naročnike
prosimo, da nam oproste, ker zadnja številka ni mogla iziti!
Urednik in izdajatelj: Tone Fajfar v Ljubljani.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
je izdala ravnokar najpomembnejše slovensko delo
SLOVENSKI KNEZ KOCELJ
nwMM^iiiMMi™BOTfinTiwmiBiirwwiBiiii ■■ milili—i—
izpod peresa vseučiliškega prof dr. Franc Grive a.
Knjiga obsega 299 strani, opremljena je s številnimi micijalkami in vinjetami delo akademičnega slikarja Slavka Pengova,
13 slikami in 1 zemljevidom slovenskega ozemlja v 9. stoletju.
v r^lo platno vezani knjigi je din 120 —. numeriranl blbiio-ujaii (samo 300 izvodov) vezani v celo usnje din 300-—.
Knjiga je se zanima
zanimanjem prebiral. Zato spada ta edinstvena knjiga o v e n s k o šolo in v vsako javno knjižnico
Cena
fiiski
Delo je po vsebini in opremi najvidnejši pojav zadnjega časa na našem književnem trgu. pisana kljub vsej znanstvenosti taKo poljudno, lahkotno, naborno in živo da jo bo vsak o, i
za domačo slovensko zgodovino z največjim v vsako slovensko hišo. v vsako s