304 SlovenSki čebelar 9/2016 letnik CXviii Čebelarjeva opravila v septembru Letošnja pašna sezona je končana, hkrati pa smo na začetku nove, katere temelje smo začeli gra- diti že avgusta. Ta mesec lahko dokončno ugotovi- mo, ali smo v čebelarstvu dosegli zastavljene cilje in kakšno je bilo leto. Po mojem mnenju si ga bo- mo zapomnili kot nadpovprečno po rojivosti in pod- povprečno po pridelavi medu. Letos je odpovedala večina protirojilnih ukrepov in pošteno smo se namu- čili, da smo čebelam preprečili rojenje. Nismo pa se pretirano mučili s točenjem medu, saj je prav vsako pašo vsaj dva- do trikrat opralo, tako da so nekaj pre- sežkov nabrale le izjemno močne družine in tiste, ki niso izrojile. Kar je bilo, je bilo, narave pač ne more- mo uravnavati po naših željah in verjetno je tako še najbolj prav. Delo pri čebelah Pred nami je september, čebelarsko zelo pomem- ben mesec, saj napak, ki jih storimo ta mesec, ni več mogoče popraviti. Družine v mojem čebelarstvu so v začetku tega meseca 75-odstotno nahranjene za zi- mo, ves čas sem dejavno ukrepal tudi proti varojam. V 10 odstotkih družin, ki so različno močne, so vstavlje- ne testne mreže, na katerih vsak teden spremljam od- pad varoj. Septembra me namreč marsikdaj preseneti število varoj, tako da je velikokrat potrebno dodatno ukrepanje. Čeprav sem varoje že zatiral in čeprav jih nekako nadzorujem, se lahko zaradi ropov, vletavanja čebel v druge panje itd. pojavi reinvazija, zato pozor- nost nikakor ni odveč. Če takšnih pojavov ne opazim pravočasno, in če je družina hudo napadena z varoja- mi, ji ni več pomoči. Druga pomembna zadeva je do- končno krmljenje za zimo. Po pravilu naj bi čebele v celinskem delu države dokončno nakrmili do konca avgusta oz. do začetka septembra, na Primorskem pa nekako do dvajsetega septembra. Po mojih opažanjih pa se je podnebje toliko spremenilo, da ni nič hudo narobe, če krmljenje končamo kak teden ali dva po- zneje, kot je veljalo doslej, kljub temu pa še vedno sep- tembra. Koliko hrane še dodati in kako oceniti količino hrane v panjih, sta pomembni vprašanji, zato ju bom skušal pojasniti. Od konca kostanjeve paše do zdaj so vse družine (ne glede na moč oz. živalnost) dobile enako količino hrane, to je približno 10 kg sladkorja. V začetku septembra torej na hitro pregledam druži- ne. Vedno jih pregledujem dopoldne in kolikor mogo- če hitro. Ta mesec pa so pregledi drugačni kot poleti, pravzaprav so bolj podobni spomladanskim. Pripravim si vse potrebno orodje, da delo poteka hitreje. Ker če- bele avgusta prinašajo v panj veliko propolisa, je ob- vezen pripomoček dleto, s katerim odpiram plodiščna okenca, ki so po navadi tesno zlepljena. Čebele na rahlo pokadim, nato pa pazlji- vo do polovice izvlečem zadnji sat levo ali desno. Ta sat mora biti zaseden s čebelami in poln ali vsaj do polovice poln medu oz. hrane. Sat izvlečem do po- lovice, saj to zadostuje, da vi- dim, kar sem želel videti, in da po nepotrebnem ne mečkam čebel. Med oz. hrana mora biti pokrita. Ker je satje po navadi tesno zlepljeno, počasi in pa- zljivo znova zgolj do polovice izvlečem sat iz sredine gnezda ter preverim navzočnost in str- njenost zalege, poleg tega pa tudi ocenim velikost venca me- du okoli zalege. Po potrebi iz- vlečem še kak sat, vendar po navadi to zadostuje za oceno, koliko hrane moram še doda- Jure Justinek* – Zgornja Ložnica, jure.justinek@czs.si DELO ČEBELARJA Vstavljene testne mreže z odpadlimi varojami Fo to : I nt er ne t 305SlovenSki čebelar 9/2016 letnik CXviii DELO ČEBELARJA ti. Podrobno pregledovanje v tem obdobju lahko pov- zroči rop, mimogrede pa nehote stisnemo tudi kako matico, zato ga odsvetujem, sicer pa tudi ni potreben. Glede na videno torej ocenim zalogo hrane. Ta mesec je idealno, če so stranski sati polni, medeni venci na vrhu satov z zalego pa široki več kot 5 cm. V tem pri- meru je hrane približno 11–13 kg, glede na to pa bom razliko do 15–18 kg, kolikor je po mojem mnenju mo- rajo imeti, še dodal. Računam približno tako, da štirje krajni sati (dva na levi in dva na desni) tehtajo po nekaj manj kot 2 kg, v preostalih z zalego pa je nekaj manj kot 1 kg hrane, skupaj torej približno 11–13kg. To ve- lja za gospodarske družine, ki polno zasedajo panje. Manjše in rezervne družine imajo lahko ustrezno manj hrane, vendar je idealno, če je hrana v vseh satih, ki jih čebele pokrivajo med krmljenjem. Količine, ki manjka- jo, moramo torej dokrmiti nekako do sredine tega me- seca, na Primorskem pa do konca septembra. Včasih se zgodi, da čebele nosijo hrano v medišče, zlasti če je zalege še veliko, če krmimo v večjih obrokih in če čebele prezimujemo tako, da mediščno satje ostane v panjih, kot to počnem tudi sam. In kako sam ravnam v tem primeru? Če so čebele s sladkorno raztopino napolnile del mediščnega satja, ga preprosto zamenjam, tako da prazne krajne sate iz plodišča premestim na vrh, polne pa v spodnji del. Če to iz različnih ra- zlogov ni mogoče, to satje ozna- čim, saj ga bom prihodnje leto uporabil za narejence ali pa ga bom po potrebi odvzel in z njim pozneje pomagal kaki družini, ki ji bo še vedno primanjkova- lo hrane. Nato pokrijem matič- no mrežo z lepenko ali s tenkimi aluminijastimi tiskarskimi plo- ščami. Odprta pustim le 2 cm, tako da čebele varujejo satje pred veščo in da se presežek čebel lahko kam umakne. Tak ukrep prepreči, da bi čebe- le hrano, ki jo bom še dodal, skladiščile v medišču. Vedno krmim šele potem, ko se zmra- či, in to toliko, kolikor so čebele do jutra sposobne vzeti. Izjema so tiste družine, ki jih krmim po cevki iz kantice, saj je pri teh odvzem počasnejši, zato lahko dodam večje obroke. Kljub te- mu tudi tem družinam kantice dodajam zvečer ob mraku. Če se pojavi rop, ga je izjemno težko krotiti, ta mesec pa je to skoraj nemogoče, zato ga ne izzivam. Ta mesec se lahko pojavi še medenje bršljana. Za ta med je značilno, da se že v nekaj dneh strdi v satju in da je popolnoma neprimeren za prezimova- nje. Na mojem območju se to pojavi redko, če pa se, je treba tak med odstraniti iz plodišč in družine doda- tno krmiti s sladkorno raztopino. Satje z bršljanovim medom, odstranjeno iz plodišča, nadomestim z ne- kajkrat zaleženim satjem. Tudi sicer morajo biti plo- dišča pred dokončnim krmljenjem urejena tako, da v gnezdu in ob njem ni deviškega satja. Matica na- mreč jeseni in zgodaj spomladi vanj nerada zalega, pa tudi čebele v tako satje nerade skladiščijo med. Druga opravila v septembru Pri družini, pri kateri smo med kontrolnim pre- gledom oz. ocenjevanjem zalog opazili, da nima matice ter da še ni izropana, je potrebno ukrepa- Sat z zimsko zalogo sladkorne raztopine Fo to : F ra nc Š iv ic Fo to : J ur e Ju st in ek Dodajanje sladkorne raztopine za zimsko krmo 306 SlovenSki čebelar 9/2016 letnik CXviii DELO ČEBELARJA nje. Najbolje jo je omesti iz panja, panj zapreti in satje shraniti. Tako družino lahko tudi združimo z drugo. Sam to naredim tako, da jo premestim v medi- šče normalne družine. Prav tako zdru- žim tudi vse slabiče, pri katerih ocenim, ali so čebele zdrave ali pa so številčno oslabele zaradi slabe matice, zaradi česar je negotova uspešna prezimitev. Panje, ki jih izpraznim, vedno takoj za- prem in vse satje shranim tako, da je za čebele nedostopno. Ta mesec je še mogoča menjava matic, če jih ima- mo na razpolago. Po navadi je sprejem matic septembra zelo uspešen. Sam jih sicer po večini menjam že prej, ta me- sec pa le še pri tistih družinah, ki so bile na poznih pašah. Trudim se, da v svojem čebelarstvu nimam več kot dve leti starih matic. Žrela panjev lahko po potrebi zožimo zlasti med krmljenem, če tega ni- smo storili že prejšnji mesec. To je zlasti priporo- čljivo pri šibkejših družinah, saj s tem povečamo njihovo možnost uspešne obrambe panja pred mo- rebitnimi roparicami. Ko končamo krmljenje, je ve- čina aktivnega dela s čebelami za to leto končana. Ker nas čakajo le še manjša opravila, sam ta čas te- meljito pospravim vse čebelnjake in pribor. Dela s čebelami je konec meseca manj, zato je september primeren mesec za čebelarjev dopust, ki bo glede na letošnjo letino verjetno bolj skromen, a kljub te- mu zaslužen. Zožena žrela panjev Fo to : J ur e Ju st in ek