Ob 140-letnici papirništva na Vevčah Letos poteka 140 let, odkar je bila ustanovljena »C. Kr. privilegirana mehanična tovarna olja, papirja in barvanega lesa«, ki se je razvila v sedanjo Papirnico Vevče. Prvič pa je bil v tej tovarni proizveden papir dne 24. 6. 1843 in v spomin na ta dan krajani Vevč in Zg. Kašlja praznujejo 24. junij kot svoj krajevni praznik. Ustanovitev in prvi začetki! razvoja tovarne sovpadajo z razkrojem fevdalne družbe v tedanji Avstriji, nastajanjem manjših idnustrijskiih obratov, slovenskega meščanstva in postopoma tudi delavskega razreda. Ustanovitelj nove tovarne je bil Fidelis Terpinc. Bil je eden izmed, za tedanji čas, zelo naprednih predstavnikov nastajajočega slovenskega meščanstva ter kot veleposestnik dn trgovec daljnoviden gospodarstvenik. Spoznal je, kot pravi v svoji knjigi »Vevški papirničarji v boju za svoje pravce« M. Kokalj, da je industrija tista panoga gospodarstva, ki omogoča večjo in cenejšo proizvodnjo, povečuje materialno blagostanje in zaradi tega zanesljivo prinaša uspehe tistemu, ki zna temeljito izkoristiti njene prednosti. Še določneje: spoznal je, da je prišel čas, da kot lastnik trgovskega kapitala in zemljiške posesti opusti trgovino z deželnimi pridelki in se pogumno preusmeri v industrijo, za katero je tedaj nastajala zlata doba. S trgovino ustvarjeni kapital je vložil v industrijsko podjetje, a kolikor mu je zmanjkalo lastnega kapitala, se je povezal v kapitalistično delniško družbo. Fidelis Terpinc je leta 1825 kupil grad in gospodarstvo Fužine pod Ljubljano, leta 1840 pa še pri Vevčah na desnem bregu Ljubljanice mlin za žito, ki ga je priredil v mehanizirano oljarno. Tej oljarni je z denarno pomočjo družbe, ki so jo sestavljali štirje ljubljanski veleposestniki, prizidal papirnico, ki je dobila ime po bližnjem naselju Vevče. Papirnica je takrat obratovala z enim strojem, sedmimi holandai in enim strojem za čiščenje cunj, zaposlovala pa je ca. 70 delavcev. Leta 1850 je Terpinčeva družba kupila nasproti vevške papirnice na levem bregu Ljubljanice še zemljišče z mlinom za žito, katerega so s primernimi adaptacijami priredili za nov paprniški objekt. Vevška papirnica je nezadržno, osvajala nova tržišča. 1863 je Terpinc odkupil zemljišče na desnem bregu Save v Medvodah in 1868 še Papirnico Goričane na levem bregu Save, kjer je postavil tudi obrate za proizvodnjo lesovine. Tako je Terpinc zasnoval in utemeljili za tisti čas velepodjetje Vevče-Goričane-Medvode. Tradicija ročno izdelanega papirja v bližini Vevč pa sega preko 400 let nazaj. Na Fužinah, na desnem bregu Ljubljanice, nasproti fužinskega gradu, je 1. 1579 postavil Janž Kisi — zemljiški gospod — lastnik graščine — protestant mlin za papir, kjer je izdeloval papir mojster Vankrac. V razvoju Papirnice Vevče obstoja več mejnikov: 1. Obdobje Terpinčeve družbe 1842—1870 2. Obdobje gospodarjenja delniške družbe Leykam-Jo efstahl A. G. fur Papir und Druck Industrie, Graz. Wien, do konca 1. svetovne vojne; 1870—1920; 3. Obdobje Združenih papirnic Vevče-Goričane-Medvode d. d. — 1920—1947, do izbrisa delniške družbe iz sodnega registra; 4. Obdobje po osvoboditvi — državna lastnina — 1945—1950; 5. Obdobje samoupravljanja; 1950 izvoljen prvi delavski svet. V vsem obdobju delovanja Papirnice Vevče so se zvrstila mnoga knlzna in konjunkturna leta. Tovarna se je razvijala, razvijal se je delavski razred vevških papirni-čarjev. Krizna obdobja med prvo svetovno vojno, med obema vojnama, drugo svetovno vojno, so pustila globoke posledice. Težki pogoji dela, nizke mezde in nestalno delo so bili v zgodovini Vevč večkrat prisotni. Ob letošnjem jubileju je prav, da se spomnimo tudi na delež vevških papirničarjev v NOB. Med mnogimi aktivisti, ki so takoj na začetku okupacije prijeli za delo, so bili vevški delavci. Terenski odbor OF za Papirnico Vevče je bil organiziran že v mesecu maju 1941. leta. Znana je pomoč partizanom z orožjem, klobučevino, plahtami za prekrivanje vagonov, da ne govorimo o papirju, s katerim so delavci papirnice omogočili tiskanje pisane besede aktivistov in partizanov, širjenje informacij, pozivov, letakov in obvestil. Mnogi delavci iz papirnice so v NOB sodelovali kot borci in politični delavci. Pomemben je prispevek papirničarjev z Vevč pri izgradnji papirne industrije Jugoslavije v povojnem obdobju. Pomagali so pri gradnji mnogih objektov, z rezervnimi deli, pni šolanju mladih kadrov, itd. V zadnjem obdobju, to je od leta 1950 naprej, so bili v papirnici zgrajeni mnogi novi objekti, vgrajeno veliko novih strojev in naprav, kapaciteta se je povečala skoraj za štirikrat. Naštejmo samo nekatere novosti: — 4. papirni stroj, — obrat za visoko premazane papirje, — obrat za izdelavo zidnih tapet in lepila, — nova toplarna, — obrat ročno izdelanih papirjev, — skladišča, — 5. papirni stroj. Istočasno so tekla tudi velika vlaganja v družbeni standard, športne in rekreacijske objekte, posebej intenzivna je bila izgradnja stanovanj delavcev ob znatni pomoči delovne organizacije. V papirnici je razvita športna, kulturna in družbenopolitična aktivnost. Tudi za nadaljnji razvoj ima DO Papirnica Vevče velike ambicije. Uresničuje se sedanji srednjeročni načrt, pripravlja se nov zazidalni program in razvoj se vključuje v Ljubljano 2000. Danes združuje delo v DO Papirnica Vevče preko 1300 delavcev. Samoupravno je organizirana v petih temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti skupnih služb, ki zagotavljajo neprekinjeni proizvodni proces, oskrbovanje trga z znatnimi količinami visokokvalitetnih papirjev, ocenjenih tudi na tujih trgih med najmočnejšo mednarodno konkurenco. Bogata je zgodovina Papirnice Vevče. Opisana je v dveh knjigah, zapisih, slikah in fotografijah, pripravlja se tretja knjiga o razvoju v povojnem obdobju. Statistiki so skrbno beležili tone proizvedenega papirja in tapet, gibanje zaposlenih in še mnogo kaj. Nikoli pa se ne bo dalo zapisati, koliko znoja je steklo, koliko drobnih in velikih prizadevanj je bilo potrebnih, koliko minulega dela je bilo vloženo v celoten kapital znanja in sredstev, ki se danes v Papirnici Vevče nahaja. Rodovi in generacije so se izmenjali; vsak je prispeval svoj delež. Na vevškem papirju je bilo natiskano na milijone knjig in revij v vseh mogočih jezikih, na milijone raznih listin, etiket, diplom, priznanj, spričeval in popisanih brez števila človeških usod. Težko si predstavljamo, kakšno razsežnost uporabe ima, kje povsod bi lahko naleteli na proizvode vevških papirničarjev, oziroma težko bi bilo reči, kje ga ni v takšni ali drugačni obliki. Jubileja, kot je 140 let dela, posameznik ne doživi. Tudi podjetja so redka, ne samo pri nas, tudi v svetu, ki se lahko ponašajo s takšno tradicijo. Obenem pa lahko tudi ugotovimo, da so vevški papirničarji vedno držali korak s časom, z razvojem tehnologije in vedno ostajali progresivni v stroki, na kar smo lahko upravičeno ponosni. Direktor, mr. Stanc Ermcnč Zaostreni pogoji poslovanja s tujino Papirnica Vevče izvaža na tuja tržišča nepretrgoma že preko 20 let ter svoj izvoz tudi vsako leto povečuje. Je eden najpomembnejših izvoznikov v okviru SOZD Slovenija papir, v naši občini pa Vevče začel povečevati po letu 1979, ko so zunanjetrgovinski pogoji zahtevali od nas vse večji; izvoz, da smo lahko kolikor toliko normalno poslovali, kajti surovinsko smo vse bolj odvisni od njen delež predstavlja kar tret- uvoza. jino vsega izvoza. Kako se je izvoz dvigoval, po- Znatno : se je izvoz Papirnice vedo podatki: Količina Vrednost v Leto papir tapete USA dolarjih 1979 11.791 ton 210.868 rolic 9,268.955,— 1980 17.023 ton 298.424 rolic 16,821.808,— 1981 27.389 ton 952.628 28.774.964,— Gibanje proizvodnje v mesecu aprilu 1982 TOZD Tehnični papir Doseženo Indeks doseganja 7 e Plan 0 mes IV. 82 7 7 Proizvodnja: Papir skupaj ton: 2.847 3.002 2.724 105 110 — od tega klasični pap. 1.472 1.640 1.470 100 112 — od (ega premazani pap. 1.375 1.362 1.254 110 109 Lesovina ton 314 362 333 94 109 El. energija Mwh 3.729 3.881 3.500 107 111 Izvoz ton 812 994 1.169 69 85 Izkoriščanje zmogljivosti papirnih strojev IV. 82 0 I.—IV. 82 0 I. 1931 Plan 1982 II. PS 95,7 94,8 93,0 92,2 III. PS 93,8 93.3 91,7 91,6 IV. PS 94,4 93,5 91,1 91,1 Skupaj: 94,6 93,9 91,9 91,6 Izmet v %: Klasični papirji 12.5 11.7 12,1 Premazani papirji 17,2 19,5 22,6 Tudi v mesecu aprilu je bila v TOZD Tehnični papir proizvodnja papirja dokaj ugodna, saj je bila višja od planirane za 5 "/#. Ugodno so na višino proizvodnje vplivali nizki zastoji na papirnih strojih, nizek odstotek izmeta, predvsem na premaznem stroju ter proizvodni program, ki je vseboval v glavnem standardne vrste brezlesnih in srednjefinih papirjev. Za izvoz je bila v aprilu namenjena le dobra četrtina proizvedenih količin; glavne izvozne obremenitve je nosila TOZD Grafični papir. TOZD Grafični papir Doseženo IV. 82 7 7 ■© Indeks doseganja plana Plan 0 mes IV. 82 7 7 Proizvodnja papirja ton: 3.521 3.379 3.092 114 109 Izvoz ton: 2.011 1.648 1.167 172 141 Izkoriščanje zmogljivosti V. PS V o: 78,0 84,7 83,9 Izmet v %: 10,8 11,0 15,8 Tudi v mesecu aprilu je bila proizvodnja kljub 4-dnevnemu zastoju V. PS zaradi pomanjkanja celuloze izredno visoka. Ugodna proizvodnja je bila dosežena z znižanjem zalog nedovršene proizvodnje ter nižjim izmetom. Glavno breme izvoznih obveznosti je tudi v tem mesecu odpadlo na TOZD G P, saj je bilo kar 57 °/o celotne proizvodnje namenjene za izvoz. TOZD VETA Doseženo IV. 82 7 7 e Indeks doseganja plana Plan 0 mes IV. 82 7 Proizvodnja: Tapete rolic 301.392 257.585 233.300 129 110 Lepilo zvitkov 19.940 20.676 29.166 68 71 Zaradi ugodnih prodajnih možnosti na domačem trgu in izvoza tapet je bila tudi v mesecu aprilu proizvodnja izredno visoka. Proizvodnja lepila za tapete pa je zaostajala zaradi pomanjkanja uvoznih komponent za proizvodnjo le-tega. Tudi drugi podatki so dovolj zgovorni. V letu 1980 smo izvozili mesečno v poprečju ca. 1400 ton, v letu 1981 že 2280 ton, letos v prvih štirih mesecih pa znaša ta številka že 2650 ton izvoza na mesec. Letošnji plan je bil prvotno zastavljen na 28.000 tonah pa-prja in 1,000.000 rolic tapet v skupni vrednosti ca. 29,000.003 dolarjev, vendar že danes vemo. da bo potrebno izvoziti p reke 30.000 ton, če si želimo zagotoviti vsaj najnujnejše surov"ne za nemoteno proizvodnjo. Zastavljeni plan trenutno dosegamo, saj smo v štirih mesecih letošnjega leta prodali na tujo 10.637 ton papirja v vrednosti preko 10 mil'jonov dolarjev. ja. Vendar se danes premalo za-, vedamo, da naš dolgoletni renome kvalitete in solidne tovarne hitro izgublja svoj glas. Zaradi nekvalitetn h surovin, padca kvalitete papirjev, predvsem pa zaradi neizpolnitve kupčevih dobavnih rokov smo izgubili vrsto dolgoletnih kupcev in jih še izgubljamo, pa tudi cela tržišča. Mnogo je subjektivnih vzrokov, ki negativno vplivajo na kupca. Ali ni žalostno, slišati v tujini; kupca, da mi znamo narediti papir, vendar pa, da je embalaža tista, ki ga odvrača od nakupa. Način pakiranja velikih formatov, nekvalitetno etiketiranje, netočno rezanje in zavijanje mal h formatov v nekvaliteten papir, Ponovno sta nas obiskala g. Hans in Ursulla Mohrhagen, naš največji kupec, s katerim nas veže že več kot 15 let sodelovanja. Preko dvanajst let že prodajamo preko njegove hiše naš enostransko premazani papir za izdelavo ovitkov za pralne praške Dash, Ariel, Lenor, ki so zelo znani na nemškem in italijanskem tržišču. V zadnjem času nam g. Hans Mohrhagen tudi veliko pomaga pri plasiranju cti-ketnega in darilnega papirja na nemškem tržišču Naš proizvodni program vsebuje že ca. 45 % izvoznih kapacitet. Izvažamo praktično vse kvalitete, od kulerjev, bankpostov, ciklostilov, fotokopirnih papirjev do vseh vrst premazanih papirjev ter raznih specialnih papirjev, kot so etiketni, papirja za karbo-niziranje in podobno. Seveda pa je bil delež posameznih papirjev v pretekli h letih zelo različen glede na tržne pogoje, pa tudi glede na kvaliteto le-teh. Se pred nekaj leti smo prodali mnogo več bankpostov, peresno-lahkih pa tudi visoko kvalitetnih premazani'h papirjev; danes delež teh upada, pač pa se povečuje delež najbolj masovnih papirjev, kot so ofseti, ciklostili. Ti dve kvaliteti predstavljata danes že 54% vsega Izvoza. To ni pravilna politika, vendar kvaliteta bankpostov in premazov ni takšna, da bi lahko konkurirali na svetovnem trgu, zato je povpraševanje po teh papirjih vedno manjše. Stremeti bi morali, da bi prodali čim več najkvalitetnejših, papirjev, kil imajo visoko ceno. da bi predvideni izvoz dosegli z naimanišo možno količino. nas pelje v pogubo, saj se človek zgrozi, ko vidi v tujem skladišču naše blago. Pa pravimo, da obleka dela človeka, mi pa na zuna-nji izgled ne damo prav ničesar. Nemogoče je konkurirati na trgu s takšnim blagom ob poplavi kvalitetnih artiklov, ob tem pa še doseči dobro ceno. V zadnjem času opažamo, da je tudi za izvoz vse dobro, četudi ima papir črte, če je pomanjkljiva embalaža, če so zvitki slabo naviti itd.. samo da se odpremi, pa čeprav se potem kot reklamirano blage vrača. Najlažje je za vse krivit' surovine in reči, da trenutno boljšega ne moremo narediti. Vendar se da z malo pozornostjo marsikaj doseči. Se vedno obstoja pni naših ljudeh miselnost, da naj bi se kupci prilagajali proizvajalcu in ne obratno. To je popolnoma zgrešeno. V takšnem stanju, kot je danes svetovni trg, je že dobro blago zelo težko prodati, nikakor pa ne nekvalitetnega in pomanjkljivega. Tuje tržišče ni domače tržišče, kjer lahko zaradi pomanjkanja papirja vse prodamo. Dovolj naporov in težav je bilo, da sme dobili široka tržišča, zato jih moramo negovati, da jih ne izgubimo čez noč. Naš izvoz regionalno gledano usmerjamo približno: — 60 % v dežele v razvoju, — 30 % v zahodne razvite države in — 10 % v socialistične konvertibilne ali klirinške države. V nekatere države izvažamo konstantno večje količine, v nekaterih pa smo bolj ali manj simbol čno zastopani. Največji izvoz skoraj vsako leto zabeležimo v naslednje države: Iran, Italijo, Egipt, Zahodno Nemčijo, Libanon, Poljsko, Indijo, Jordanijo, Nizozemsko, Saudi Arabijo. Malezijo, Ciper itd. Ker želimo izvažati v veliko število držav, imamo pa zelo razno! k asorti-man, so naša naročila zelo razdrobljena, saj smatramo 20 ton že za večje naročilo. Zato je ve-, l'ko dela in skrbi, da dosežemo tak mesečni izvoz. Veliko štev lo kupcev in velik asortiman nam prav v času recesije pomagata, da imamo vedno dovolj naročil za proizvodnjo. Skoraj ves naš uvoz je iz evropskih držav, zato moramo tudi mi stremeti, da čimveč izvozimo v te države. Prav v Evropi pa je pritisk na cene, na solidno kvaliteto ter na točne roke najostrejši. Če želimo prodajati na ta tržišča, potem si moramo biti na jasnem, da so kvaliteta, dobavni rok in cena merilo za prodajo. Z novimi kvalitetami skušamo prodreti na ta tržišča, s kvalitetam', ki so perspektivne in imajo visoko ceno. pa si na žalost vsaj ?:a takšne arti kle ne znamo zagotoviti dovolj surovin za nemoten in pravočasen potek proizvodnje in pademo že na prvem izpitu, pri prvih odpremah, pri prvih neizpolnjenih dobavnih rokih. Vemo, da moramo izvažati in ne samo to; moramo več izvažati. Toda,, potrebno bo izboljšati organizacijo dela, posvetiti se bo potrebno tudi drobnim problemom, ki jih ni malo, vendar toliko, da ovirajo normalen izvoz. Veliko smo dosegli v zadnjih letih, saj smo količinsko zelo veliko izvozili, lahko pa bi dosegli mnogo več. S povečanim izvozom se povečuje oziroma spreminja tudi delež naših temeljnih organizacij v skupnem izvozu. Vedno večje breme izvoza mora nositi TOZD Grafični papir, TOZD Tehnični papir pa praktično že vrsto let skoraj vso proizvodnjo proizvaja za izvoz. Delež proizvodnih TOZD v našem izvozu v %>: Leto Tehnični papir Grafični papir Veta 1979 67,45 26.86 5,69 1980 62,11 31.87 6,02 1981 46,13 41,83 12,04 Nasploh opažamo, da kvaliteta pap'rjev pada. Vzroki so objektivni, kot na primer neustrezne surovine, neurejena embalažna služba, ozka grla v dodelavi, zastareli stroji itd., pa tudi subjektivni — malomaren odnos do izvoznih nalogov, neustrezni normativi, nesolldnost in nepazljivost pri izdelavah in podobno. Danes ne moremo več kupca prisiliti, da bo kup'1 nekvalitetno blago, pač pa se mora proizvajalec prilagajati svetovnemu trgu in zahtevam kupca. V svetu v papirni panogi vlada velika recesija, papirja je dovolj, tudi najkvalitetnejšega, zato kupec izbira med dobavitelji. Srečo imamo, da izvažamo v skoraj 40 držav Evrope, Azije in Afrike in da skoraj ni države, kjer ne bi poznali našega papir- Nov zakon o razpolaganju z devizami še bolji poostruje naše poslovanje s tujino in obenem še bolj sankcionra kršitelje. Rok vnosa deviz v državo je še skrajšan. Prepričan sem, da mnogi ne vedo, da je lahko delavec v izvoznem oddelku kaznovan, če plačilo za izvoženo blago ne prispe v zakonskem roku. Pozabljamo pa, da kupec ne plača, če je blago nekvalitetno, ker se pni izdobavah nismo držali dogovorjenih rokov, ker niso bili izpolnjeni tudi drugi pogoji pogodbe itd. Torej s solidnim delom vseh delavcev v delovni organizaciji lahko marsikaj rešimo in skrajšamo plačilni rok, s tem pa tudi neposredno pomagamo delavcem v izvozu. Naloga nas vseh je, da kar najbolje sodelujemo v pri- zadevanjih za uresničitev izvoznih ciljev. Jugoslovanska papirna industrija je znana, da je na svetovnem trgu zelo draga in nekonkurenčna, vendar pa nekonkurenčnost ni vedno rezultat visokih proizvodnih stroškov, pač pa tudi drugih notranjih vzrokov, kot so nesolidnost poslovanja, neustrezne kvalitete, predolgi dobavni roki in podobno. Čei se želimo obdržati jia svetovnem trgu in vse več izvažati, potem vidim možnost izvoza le v izboljšanju kvalitete., v hitrejšem prilagajanju svetovnem trgu, v Solidnem poslovanju, v pravočasnih dobavah, v znižanju izmeta in s tem znižanju proizvodnih stroškov itd. Le tako bo naš skupen cilj lahko uresničiti — izvažati čim več in več . . . Prvo trimesečje ugodni proizvodni rezultati; kako naprej? Za zbiranje odpadnega papirja je v tovarni nameščeno več »plavili« kontejnerjev Kot že prejšnje leto smo tudi v I. trimesečju letos poslovali v izredno težkih pogojih; posebno kritična je bila oskrba z osnovami surovinami. Vendar pa smo kljub vsemu zabeležili nadpo-prečno dobre tako proizvodne kot finančne rezultate. Znatno smo presegli proizvodne načrte v vseh proizvodnih TOZD, za 10 % presegli količinski plan izvoza papirjev in presegli načrtovane in lanskoletne finančne rezultate. Višja proizvodnja, ašortiman papirjev, usklajene cene papirjev z ostalimi jugoslovanskimi proizvajalci ter višje dosežene cene pri izvozu papirja zaradi tečajnih razlik so bili glavni razlogi, ki so pozitivno vplivali na doseženi poslovni uspeh. Nekoliko slabši rezultat TOZD Veta, kljub večji proizvodnji, je posledica nespremenjenih prodajnih cen tapet ob izredno povečanih proizvodnih stroških. Ugodni rezultati so nam po družbenem dogovoru o razporejanju dohodka omogočili izplače- vanje višjih osebnih dohodkov v primerjavi z lanskim prvim trimesečjem. Seveda pa moramo ob tem pripomniti, da takih rezultatov olj nenehnih podražitvah surovin v naslednjih mesecih ne bo mogoče ponoviti oziroma obdržati, saj ne moremo računati z vzporednim dvigom cen naših proizvodov. Celotni prihodek delovne organizacije v prvem trimesečju je bil 8 % nad planiran/m oziroma 67 % večji od lanskoletnega v tem času in znaša 1,026.847 tisoč dinarjev. Porabljena sredstva so bila manjša od načrtovanih, kar je nedvomno sad stabilizacijskih prizadevanj. Dohodek je glede na plan večji za 52 °/o in glede na lanskoletno obdobje kar za 150 odstotkov. Ostanka za sklade z amortizacijo nad predpisano stopnjo smo tako ustvarili 195.508 t'soč dinarjev, kar je 127 % več, kot smo planirali. Posamezne temeljne organizacije so poslovale takole: TOZD Tehnični papir Manjši zastoji na papirnih strojih, nižji izmet, proizvodni program, višje gramske teže papirjev ter brez dvoma veliki delovni napori zaposlenih, še posebno ob tako neurejeni in neustrezni preskrbi s surovinami, so pogojevali uspešne proizvodne rezultate v I. trimesečju tega leta. Proizvodni plani so bili znatno preseženi v vseh proizvodnih dejavnostih ter, razen pri električni energiji, tudi lanskoletni rezultati iz istega obdobja. Le izvoz je zaostajal, vendar so bile izvozne obremenitve v tem trimesečju prenešene na TOZD Grafični papir, tako da s stali- šča DO beležimo zelo ugodne izvozne rezultate. Nedvomno je tudi to dejstvo vplivalo na višino proizvodnje, vsekakor pa na boljši finančni rezultat. Celotni prihodek TOZD Tehnični papir znaša v prvem trimesečju 572.009 tisoč din in je za 70 % večji od lanskoletnega v tem obdobju ter 8% prekoračuje letošnji plan. Porabljena sredstva v višini 400,200.000 din so pod planiranimi za 5 %. Temeljna organizacija Tehnični papir je ustvarila 105,014.000 din skladov z amortizacijo nad predpisano stopnjo. TOZD Grafični papir Doseženo Plan Indeks I. trimesečje I. tr. j plan 1982 1981 1982 81 = 100 =100 1. Proizvodnja Papir ton 9.993 2. Realizacija (externa): Papir v 000 din 512.496 — od tega izvoz v tonah 4.579 — od tega izvoz v 000 din 173.453 3. Stopnja izkorišč. V. PS (“/«) 86,8 4. Izmet v "/o: 11,1 9.200 9.275 109 108 297.629 486.737 172 105 2.649 3.500 173 131 75.700 133.285 229 130 86,5 83,9 15,1 15,8 Zelo ugodni rezultati so bili doseženi tudi v TOZD Grafični papir, saj je bila proizvodnja višja od lanskoletne za ca. 900 ton in to ob izredno povečanem izvozu. Ista ugotovitev kot za TOZD Tehnični papir velja tudi za TOZD Grafični papir, da so nižji zastoji na papirnem stroju, za četrtino manjši izmet, višje gramske teže papirjev ter prizadevanja vseh zaposlenih v surovinski krizi odločilno vplivala na višino proizvodnje. Tudi finančni rezultati so bili v TOZD Grafični papir prvič dokaj ugodni, saj so dosedaj komaj pokrivali proizvodne stroške. Tudi za TOZD Grafični papir velja, da so višja proizvodnja, izenače- ne prodajne cene, proizvodni asortiman ter manjši porast materialnih stroškov od rasti celotnega prihodka vplivali na ugoden poslovni uspeh. Celotni prihodek te temeljne organizacije je 493,753.000 din, kar je 4 % preko planiranega oz. 74% več kot lani v istem obdobju. Tudi tu je bilo manj porabljenih Sredstev, kot smo jih v planu načrtovali dn dohodek je za 63 % nad planiranim. Za sklade je tej temeljni organizaciji, ki ima še vedno velike obveze pri odplačevanju anuitet, ostalo 69,944.000 din. V primerjavi z lanskim obdobjem je to kar 158% povečanje. višje cene, ter večja proizvodnja lepila, ki je zaenkrat še dokaj donosna. Kljub vsemu je temeljna organizacija. VETA dosegla 10,546.000 din ostanka za sklade, kar je 02 odstotkov več, kot je bilo načrtovano, v primerjavi z lanskim ob-dob jem pa predstavlja to 13 % manj. Celotni prihodek je bil manjšii za 7 % od planiranega, porabljena sredstva pa kar za 18 odstotkov, kar je seveda pozitivno vplivalo na dohodek TOZD. TOZD Blagovni promet Problematika je ostala v glavnem enaka, kot je bila; visoke izvozne obveze, izredno slaba oskrba s surovinami, tako iz domačega trga kot iz uvoza, neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti naših dobaviteljev po eni strani ter naših obvez do kupcev na drugi strani. Najhuje je še vedno s preskrbo surovin, saj domači dobavitelji za dobave zahtevajo devizno participacijo, vendar smo tem zahtevam lahko ugodili le v majhnem deležu. Oskrba iz uvoza pa je prav tako, kljub združenim devizam z našimi kupci, še vedno kritična; posebno zaskrbljujoča je oskrba z rezervnimi deli. Del najnujnejših surovin so nam z uvozom preskrbeli tudi naši partnerji in nam tako zagotovili materiale za predelavo. Problematika prodaje papirjev na domačem trgu se tudi ni spremenila; zaradi povečanega izvoza ni mogoče izpolnjevati pogodbenih obveznosti do naših kupcev, kaj šele zadostiti povpraševanju. Cene naših papirjev so bile konec decembra usklajene z ostalimi proizvajalci papirja in so se v globalu povečale za 20 %, kar pa glede na stalno dražitev surovin kmalu ne bo zadostovalo. Kot za prodajo papirja velja tudi za prodajo tapet, da je zaradi izvoza ponudba na domačem trgu okrnjena. TOZD VETA 1. Proizvodnja: Tapete rolic Lepilo zavitkov 2. Realizacija (externa): Tapete in lepilo v 000 din Izvoz tapet rolic Doseženo PLan Indeks I. trimesečje I. tr. I. tr. plan 1982 1981 1982 81 = 100 = 100 728.946 673.984 700.000 108 104 62.765 57.035 87.498 110 72 66.879 56.222 70.815 119 94 17.000 105.000 250.000 162 68 Izvoz se je glede na I. trimesečje lanskega leta povečal po količini za 24 % oziroma za 1500 ton papirjev, izvoz tapet pa je bil večji za 19%. Papir smo izvozili izključno na tržišča s konvertibilno valuto, d očim je bil izvoz tapet klirinški. S povečanim izvozom smo pri papirju prekoračili tudi planske obveze za 11%; plan izvoza tapet pa še ni bil dosežen in bomo to verjetno nadoknadili v naslednjih mesecih. 3. Izkoriščanje zmogljivosti tapetnih strojev: Stopnja v %: 69,5 56,4 4. Izmet v %: 10,5 10,2 Tudi proizvodnja tapet iln lepila za tapete je precej presegla lanskoletne količine, finančni uspeh pa ni bil ponovljen, kar se dogaja vsako drugo leto kolekcije zaradi nespremenjenih prodaj- 56,3 9,2 (v letu 1981) nih cen tapet. To leto pa je in bo finančno še bolj neugodno zaradi znatno višjih cen osnovnega papirja za tapete. Finančno neugodno situacijo je precej reševal povečan izvoz, kjer dosegamo Nikakor ne moremo pričakovati, da bomo v naslednjih mesecih poslovali v ugodnejših razmerah. Ni še jasno tudi, kaj bo prinesel zakon o razpolaganju z devizami, saj je od tega v naj-večji meri odvisna nemotena oskrba s surovinami in normalno obratovanje, za katerega pa kruti zakoni ekonomike neusmiljeno veljajo. Milena Avbelj Doseženo I. trimesečje 1982 1981 PLan I. tr. 1982 Indeks I. tr. plan 81 =100 1. Proizvodnja Papir skupaj ton: 9.162 8.320 8.171 110 112 — od tega klasični 5.087 4.887 4.409 104 115 — od tega premazani 4.075 3.433 3.762 119 108 Lesovina ton 1.134 1.010 1.000 112 113 Električna energija MWh 11.795 12.091 10.500 98 112 Para MWh 85.730 83.510 79.530 103 108 2. Realizacija (externa): Papir skupaj v 000 din 443.484 266.079 388.789 167 114 ■— od tega izvoz v tonah 3.163 3.576 3.508 89 90 — od tega izvoz v 000 din 133.265 93.347 127.036 143 105 3. Stopnja izkoriščenja papirnih ter premaznega stroja: Papirni stroji (%) 93,6 92,3 : 91,6 Premazni! stroj (%) 64,7 58,5 62,0 (v 1. 1981) 4. Izmet v %: Papirni stroji 11,3 13,5 . 12,1 (v 1. 1981) Premazni stroj 20.1 20,5 22,6 (v 1. 1981) ZAHVALA V imenu CK /K žahtiiljujčtti žš tič!*'. C med priprto S tem vte p; deln, it st« e,i n in tnedhv vali ;u-, • tudi v prihodnje Tovariški pozdrav! ****** Gostje iz Italije, ki so prisostvovali 9. kongresu ZKS, so 16. aprila obiskali tudi Papirnico Vevče, kjer so si ogledali proizvodnjo in se s predstavniki DO in družbenopolitičnih organizacij pogovarjali o samoupravljanju Značilnosti današnjega tržišča s papirji na notranjem trgu Osnovna ugotovitev za trg s papirjem, kot tudi za aktualno današnje notranje tržišče za vse repromateriale in surovine je, da bi ga lahko označiti tako, kot ga teorija trženja opisuje pred začetki razvoja sodobnega, današnjega razvitega trga. Današnji jugoslovanski trg je tipičen proizvodni trg; tržišče je prazno, vse skrbi in napori so usmerjen" v reševanje proizvodnih problemov. Vsa komercialna dejavnost je usmerjena v nabavno tržišče, skoraj nič pa je ni usmerjene oblikam, načinom in lokacijam prodajnega trga. Funkcija prodaje je le podaljšana roka proizvodnje, ki realizira in razpošilja proizvedene količine blaga. Ni možno govoriti o smotrnosti prodajne politike, ker je ta podrejena okvirom proizvodne politi- ke in drugim danim objektivnim pogojem. Vsaka organizacija združenega dela zasleduje svoje podjetniške interese, vsa organiziranost in miselnost je usmerjena pretežno vase. Pretok tržnih informacij je bistveno slabši, kot je bil pred časom, potreba po strokovnem izpopolnjevanju je odveč, nove tehnike, metode in sistemi so nepotrebni. Vse trženje je na nivoju izkustev, oblasta in intuicije. Poslovnost, pisiani in nepisani kodeksi poslovnega obnašanja so izničeni, zakonski predpisi, ki preplavljajo našo gospodarsko in negospodarsko družbo, so postati igre izigravanja. Sklenjene pogodbe in modernejši samoupravni sporazumi so fraze na papirju, napisane zato, da je možno izsiljevati ali izigravati poslovnega partnerja ali širšo skupnost. To je sicer zelo ostra kritika našega današnjega notranjega trga, vendar je to dejstvo, kii ga vsi več ali manj poznamo, težje pa to priznavamo. Odnosi niti malo niso podobni tistim najhujšim, ki so jim podvrženi po4 slovneži v recesijskem, kaplta7 lističnem svobodnem trgu ob borbi v svobodni konkurenci in privatni iniciativi. Ce pogledamo in poskušamo analizirati skozi tako kritična očala današnji notranji trg s papirji, ožje s papirji, ki jih izdelujemo na Vevčah, lahko ugotovimo, da je povpraševanje kar za ca. 50—60 "/o nad konkretno ponudbo. Proizvodnja teh papirjev (mišljeni so grafični in boljši predelovalno-tehnični papirji) od zagona medvoškega in našega petega papirnega stroja ni več bistveno porasla. Že od leta 1979 stagnira na ca. 310 tisoč tonah, Vgrajene grafične in predelovalne kapacitete pa so v teh letih rasle s stopnjo 10—15 ”/o letno. Neuradna in sigurno ne čisto točna ocena tega konkretnega povpraševanja je bila 1980 ca. 325, leta 1981 ca. 360 in letos okoli 390—400 tsioč ton. Izvoz je bil v tej ožji panogi v letu 1980 nekaj pod 43 tisoč tonami, lani skoraj 60 tisoč, plani za letos pa so skupaj skoraj 87 tisoč ton. Ker bo enaki proizvodnji in večjem izvozu pada v teh letih tud' uvoz — iz 70 tisoč ton v letu 1980 na ca. 35 tisoč ton lani in ocena za letos pod 20 tisoč ton, je jasno, da povpraševanje mora presegati možno ponudbo. Ob predpostavki, da v tej ožji panogi izvoza sploh ne bi bilo, bi bila ponudba še vedno za četrtino manjša od potreb. Konkretne današnje potrebe, ki jih čutijo in izražajo naši potrošniki, niso tako visoke. Vendar je treba ob tem upoštevati dejstvo, da je bilo v zadnjih letih in še v lanskem letu vgrajeno in modernizirano v grafični in pa-pirno-predelovalni industriji dokaj strojev in naprav, ki bi ob polni ponudbi s papirji in aktivnem povpraševanju po grafičnih ali papirnih izdelkih lahko bile bolj, če že ne polno zaposlene. Če ob tem upoštevamo še, da je potrošnja papirja v vseh oblikah v Jugoslaviji na predzadnjem mestu v Evropi, nam je jasno, da je bil razvoj celotnega celulozno-papirnega in s tem grafično-pre-delovalnega kompleksa pri nas prekinjen, zaustavljen, še pred-no je shodil. Tržne situacije, ko je povpraševanje v tako velikem razkoraku s ponudbo, svoboden atomistični trg regulira na znane načine. Celo v obdobjih gospodarskih recesij bo tako velika razlika med razpoložljivimi fondi nekega blaga in objektivnimi potrebami povzročila nagel in visok porast cen tega blaga, stekanje akumulacije v ko-njunkturno panogo, dodaten pritok svobodnega kapitala, izgradnja novih kapacitet in končno po določenem času izravnavo ali vsaj ublažitev razlik med povpraševanjem in ponudbo. V naši globalni družbi, socialistični in samoupravni, prepleteni z administrativnim urejevanjem tudi ekonomskih zakoni- tosti, tako stihijsko reguliranje, ki je značilno za neplanski, kapitalistični divji trg, ni možno. Značilnosti trga in trženje v pogojih socialističnega združevanja dela in sredstev naj bi bile v zasnovi socialistične blagovne proizvodnje, samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja ter planiranega dela in razvoja. Na osnovi objektivno ugotovljenih potreb naj bi bil odnos med proizvodnjo in porabo čim sklanejši, pokrivanje potreb pa gospodarno. To, zopet teoretično tržno koncepcijo navajam zato, ker je današnji in še nekajletni razkorak med potrebami po papirjih in možno ponudbo povzročila nepravilna ekonomska politika širše ali kar celotne naše družbe. Naša panoga je pri nas še danes uvrščena med »lažje« panoge. Menim, in bojim se, da se ne motim, da večina včerajšnjih in današnjih ekonomskih politikov ne ve, da celulozno-papirna industrija po kapitalni intenzivnosti komajda zaostaja za npr. barvno metalurgijo. Takšen pristop v vseh letih doslej tej panogi ni omogočal razvoja. Ni slučajno, da so bile do včeraj vse neslovenske celulozno-papirna tovarne v globokih izgubah, nezmožne enostavne, kaj šele razširjene reprodukcije. Kako pri m nimalni akumulaciji odplačevati visoke anuitete, ali se otepati izgub zaradi tako velikih investicijskih vlaganji, vedo danes dovolj dobro tako v Količevem, kot v Sremski Mitroviči. Poudarjam ta vlaganja zato, ker ob današnji gospodarski situaciji v svetu in še posebej v Jugoslaviji, ob zaostrenih uvoznih pogojih in poslabšani vrednosti dinarja lahko ocenimo, kakšne so možnosti izgradnje novih kapacitet v naši panog:,, če vemo, da je vsaka takšna izgradnja neizbežno vezana na velik uvoz, najemanje inozemskih kreditov pa je ob objektivnih pogojih težke zunanje 1 k vidnosti iluzorno. Vsa ta navajanja so na tem mestu zato, ker lahko le tako ocenimo, da bo pomanjkanje papirjev na notranjem trgu še dalj časa prisotno. Na osnovi današnje stopnje razvoja grafične in papirno-predelovalne industrije in objektivno danih možnosti izvoza njihovih izdelkov na konvertibilna trž'šča, pa tudi ne moremo pričakovati, da bi bil že jutri njihov izvoz takšen, da bi njihovi devizni prilivi zadoščali in bi se s tem zmanjšala potreba po izvozu papirjev. Izvoz papirjev pogojuje danes poleg širših družbenih interesov tudi še visoka uvozna odvisnost v naši pano7 gi. Od že omenjene nove ali do-polnjevalne opreme je edinole na tujih trgih možno nabaviti tudi velik del strojne vprege, nadalje velik del vlaknin, skoraj vsa sodobna sintetična veziva, lepila, pigmente, barvila, belila in še kup kemičnih pomožnih surovin in repromaterialov. Od vsega naštetega so potencialno edine možnosti v zmanjševanju uvoza vlaknin, vsaj v srednjeročnem obdobju, kar pa za proizvode kemične industrije ni realno pričakovati. Ko omenjam vlaknine, s tem ne mislim, da bi v doglednem času lahko zgradili novo kapaci7 teto za proizvodnjo celuloze •-? (nezmožnost tako velikih vlaganj je že omenjena), pač pa bi bila možna delna zamenjava celuloznih vlaken z lesovinskimi. Se7 veda ne s klasičnimi lesovinskimi vlakni, temveč s finim/, pridobljenimi s sodobnimi tehnološkimi postopki. Delno zmanjšanje sedanje porabe vlaknin je tudi v zmanjševanju ploščinskih tež papirjev, vsaj za nekatere namene, čeprav to ni v skladu S potrebami današnjega, tako ne našega, predvsem pa ne tujega trga, kadar govorimo o sodobnih grafičnih papirjih. Bo pa to nujno npr. v časopisnem, revijskem in določenih papirjih za tehnične namene. Vsekakor ni možno računati, da bi se danes zaradi naših zmanjšanih uvoznih možnostih, jutri pa zaradi zmanjšanja svobodnih tržnih količin v svetu, lahko v nedogled oskrbovali z vlakninami iz uvoza. Ne glede na to, da smo v zmoti, kadar meni mo, da smo v Jugoslaviji bogati z gozdovi, je na drugi strani vendarle res, da Smo z gozdovi, ali bolje z uporabno lesno maso za našo panogo bogatejši, kot smo z nafto ali mnogimi drugimi surovinami. Ko bomo spre7 menili klasično švicarsko gozdarsko miselnost in tudi v to panogo začeli vnašati Sodobne tehnološke in tehnične postopke, bo ali bi vsaj moralo biti tudi za celulozno papirno industrijo) če že ne čisto dovolj, vsaj bistveno več lesne mase. In če se sedaj povrnem na dejansko sedanjo situacijo na domačem trgu s papirji, moram reči, da je vrhunec pomanjkanja pravkar nastopil. Skopnele so vse do včeraj1 nekorantne zaloge pri proizvajalcih iln porabnikih, izvoz je vse večji, uvoz neznaten, ker ni deviz, tudi nemogoč. Mnoga dela, naslovi knjig, ki so jih založniki planirali, bodo odložena in mogoče kasneje zaradi neaktualnosti sploh pozabljena. Pomanjkanje bo, če že ni, doseglo takšno stopnjo, da bodo resno ogrožene mnoge grafične in papirnopredelovalne delovne organizacije. Zmanjšanje obsega del in vprašanje zaposlenosti v teh organizacijah lahko postane ne samo socialni temveč tudi politični problem. Že pred tem časom smo bili in smo v naši prodaji vsakodnevno soočeni z izrednimi pritiski, izsiljevanji, dobavami, vezanimi za dobavo nam potrebnih surovin, političnimi pritiski in podob- no. Kupci, porabniki naših papirjev, nekdaj poslovni partnerji, prijatelji in kooperanti, danes skrivajo svoje podjetniške adute in odjedajo ali napadajo možnost' drugega. Do izraza prihajajo ožji ali širši regionalni interesi. Delo v prodaji je bistveno interesantne) še za sociologa, kot za komercialista. Konkretno za vevške papirje opažamo, da je poleg ca. 15.000 ton manjše ponudbe še hujše to, da potreb ng moremo pokrivati časovno in po asortimanu. Skoraj 50 %> izvozna realizacija praktično v celoti diktira proizvodni program in so iz tega pogleda tudi domače dobave prisilno tehnološko podrejene izvoznemu asortimanu. Takšna proizvodna in tržna usmeritev najhuje prizadeva velike potrošnike, predvsem večje, specializirane grafične hiše. Ob zelo pestrem izvoznem programu so zaradi nujnih kombinacij, sotekov in viškov še najbolje preskrbljeni mali potrošniki in privatni sektor. Glede na vse navedene objektivne pogoje je težko celo prognozirati, kaj šele napovedati, kako se bo situacija na notranjem trgu s papirji spremenila v bližnji in daljši prihodnosti. Ob teh razmišljanjilh vedno pojmujem širši celotni jugoslovanski prostor. Ker moramo ob sedanjih potrebah domačega trga po papirjih računati še s te|m, da se v bistvu šele danes razvija grafična in papirno-predelovalna dejavnost tudi širše v Jugoslaviji, izven do včeraj industrijsko razvitih področij in centrov, in da ob celotnem razvoju potrebe po papirju nujno morajo naraščati, ja problematika objektivne možnosti razvoja celulozno-papirne industrije tembolj pereča. Spominska plošča o ustanovitvi podjetja Ter-pinčeve družbe; leta 1842 je slovenski napredni veleposestnik in trgovec Fidelis Terpinc organiziral družbo, ki so jo sestavljali Ljubljančani Jožef Bischof, Franc Galle, Fidelis Terpinc in Valentin Zeschko; ustanovili so znamenito firmo »Cesarsko kraljevo priviligirano mehanično tovarno olja, papirja in barvnega lesa. Papirnica je dobila ime po bližnjem naselju Vevče Devš S svojim konceptom glasilo vevških papirničarjev »Naše delo« dokazuje, da ni samo sredstvo internega obveščanja delavcev, ampak prerašča v glasilo širšega okolja, kjer delavec dela in živi. Za dosežene uspehe v samoupravnem in družbenopolitičnem delu je Skupščina občine Ljubljana Moste-Poljc na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. aprila 1982 sprejela sklep, da se glasilu Papirnice Vevče podeli plaketo občine. To je priznanje vsem stalnim in občasnim sodelavcem našega glasila, delegatskim poročevalcem in vsem, ki kakorkoli pomagajo oblikovati »Naše delo«. Zato čestitke vsem, obenem pa povabilo k nadaljnjemu sodelovanju, ki naj bi se razširilo še z novimi dopisniki! Uredništvo Za uvozne možnosti bo treba V SOZD Slovenija papir pomeni delež izvoza iskati tesnejše povezovanje Papirnice Vevče pomembno kategorijo Pogoj, po katerih smo uvažali v prvih štirih mesecih letošnjega leta, so bili precej ugodnejši od tistih v lanskem zadnjem četrtletju. SISEOT je vshki članici izračunala znesek za vsak mesec posebej, tako imenovano fizično možnost uvoza, ki jo je bilo mogoče porabiti v posameznem mesecu. Devize za plačilo tega uvoza pa je bilo treba zagotoviti od lastnih izvoznih prilivov ali pa z združevanjem. Od Novega leta do 19. aprila nam je od ustvarjenega izvoznega priliva ostalo za uporabo (tj. plačilo uvoza blaga) 65%, od takrat naprej pa zaradi povečane zahteve za zagotovitev deviz za plačilo energetskih sturovin samo še 58 odstotkov. Za prve tri mesece nam je bilo odobrenih okrog 148 milijonov din uvoznih možnosti, za drugo četrtletje (april, maj in junij) pa le približno pplovica tega zneska. Drugo polovico teh fizičnih možnosti uvoza je SISEOT dodeljevala šele po pregledu izvrševanja izvoznih planov. Precejšnjo zmedo v evidenco izvršnega plana je vnesel spremenjeni tečaj dinarja, ki ga za potrebe statistike in za izračun nekaterih dajatev določa Zvezni izvršni svet. Enostaven proračun dodeljenih fizičnih možnosti uvoza s spremenjeno vrednostjo konvertibilnih valut ni bil primeren, obenem pa smo že do 26. aprila porabili celotni dodeljeni znesek za uvoz v 2. četrtletju — 75 milijonov. Sorazmerno ugodne možnosti za uvoz dotlej so nam omogočile, da smo z zalogo že uvoženih surovin »preživeli« obdobje do 12. maja, ko smo na sestanku skupno s predstavniki Narodne banke, SISEOT in članic SOZD Slovenija papir dokončno uredili za- deve. V tem obdobju namreč nismo mogli prijaviti nobenega uvoza, razen najbolj nujnih, za kar so nam izjemno odobrili »fizike« za okrog 4,5 milijona din. Seveda pa vsega uvoza v tem letu nismo pokrivali z razpoložljivimi devizami od našega izvoza. Dodatno smo si devize pri? skrbeli z združevanjem z grafičnimi podjetji. Nekaj uvoznih materialov pa smo dobili od naših partnerjev tudi s predelavo, Posebno uspešno je bilo na tem področju sodelovanje z Mladinsko knjigo, ki je s pomembnim zneskom (okrog 1,3 milijona dolarjev) zagotovila svoji tiskarni sorazmerno dobro oskrbo z našimi papirji, nam pa z uvozom 2830 ton celuloze iz Obirja (v razdobju od marca do začetka junija) za nekaj časa pregnala skrb za osnovno preskrbo s celulozo iglavcev. Celotno našo dejavnost pri oskrbi s surovinami iz uvoza je v tem času hudo motilo dogovarjanje za izjemni zakon o razpolaganju s konvertibilnimi devizami v tem letu. Občutno znižanje deleža deviz (od izvoznih prilivov), s katerimi bodo lahko razpolagali za uvoz, nas bo prisililo, da bomo morali še povečati izvoz, skrbno ravnati z vsemi materiali in opremo, iskati nove možnosti za nadomestitev doslej uvoženih materialov in predvsem več in bolje delati. Zavedamo se, da to v dolgem in »vročem« poletju, ki je pred nami, ne bo vseleji enostavno in lahko. Izkušnje iz preteklih težavnih obdobij pa nam vendar dajejo zadostno spodbudo, da bomo tudii tokrat s požrtvovalnim delom in složnim sodelovanjem kos težavam. Marjan Kopecky LJUBLJANSKA BANKA UGOTAVLJA: Investicijska naložba v V. PS je upravičena Izvršni odbor LB — Gospodarske banke Ljubljana je na svoji seji v januarju mesecu obravnaval poročilo o ugotovljenih učinkih investicijskih vlaganj na področju Gospodarske banke. Poročila so sestavile komisije, ki so opravile preglede v delovnih kolektivih, ki so imeli v zadnjih letih večje investicije. Tako je bila obravnavana tudi naša investicijska izgradnja V. PS. Nekatere ugotovitve iz zapisnika: — prvotna predračunska vrednost investicije v začetku izgradnje (leta 1974) je bila 426.883 milijonov din, ki pa se je tekom izgradnje povečala na 568.369 milijonov din. Proizvodnja papirja ni takoj stekla gladko. Zaradi tehničnih napak, izjemno velikih kapacitet ter premalo strokovnega kadra so imeli ob koncu zagonskega leta še 32 «/o izmeta. Za polnilo na novem stroju ni bilo možno uporabljati domačega kaolina, temveč so začeli uvažati kaolin zelo fine strukture iz zahodnih držav. Ta nepredvideni uvoz še danes predstavlja veliko oviro in velik strošek pni izdelavi papirja na petem stroju. V letu 1980 je V. stroj dal že 37.850 ton papirja, ostala proizvodnja v tovarni pa 34.728 ton. Tako je bila realizirana proizvodnja napram planirani 120 %. Tudi izmet je padel na vsega 8 %, kar je za tovrstno proizvodnjo izjemno malo. Zaradi že prej omenjenih težav, tj. velikega izmeta in pomanjkanja Polnil, predvsem pa zaradi kadrov, ki niso bili navajeni na tako veliko dnevno proizvodnjo (izjemno hiter tek), je bil finančni rezultat v prvem letu po investiciji negativen. V letih 1979, 1980, 1981 pa se je finančno sta- nje hitro izboljšalo. Ekonomičnost poslovanja se je dvignila od leta 1978 do 1980 za 12 %>. Akumulacije v letu 1978 ni bilo, v letu 1980 pa je TOZD Grafični papir, ki zajema proizvodnjo V. PS, že ustvarila 4 % akumulativno sposobnost. Domače tovarne ne zadovoljujejo potreb po celulozi in kemikalijah, zato je Papirnica Vevče zelo odvisna od uvoza — v današnji situaciji uvaža 60% potrebne celuloze. Da bi omilili problematiko uvoza celuloze, so se odločili za odkup deleža v tovarni celuloze »Reberca« na Koroškem, od koder dobivajo 25—60 odstotkov manjkajoče celuloze. Investicija je bila v skladu z republiškim srednjeročnim planom razvoja papirne industrije Slovenije ter še je vključevala v poslovno politiko banke. V zaključnem delu poročila ugotavljajo predstavniki banke naslednje: Glede na sedanje stanje lahke trdimo, da je bila investicijska naložba v V. papirni stroj upra-vi-čena in danes daje želene rezultate. Kljub temu, da zaposluje okoli 200 ljudi, tj. 19% od celotne DO, odpade nanjo 45 % celotnega prihodka. Ogromno prispeva k zadovoljevanju potreb specialnih papirjev na domačem trgu in pri izpolnjevanju izvoznih obveznosti. Proizvodnja je zelo elastična in se lahko prilagaja tržnim potrebam. Velike zmogljivosti V. papirnega stroja omogočajo ustavitev zastarelih strojev in rekonstrukcijo ostalih strojev brez večjih zastojev v proizvodnji. Povzetek poročila LB pripravil Stane Jalovec V letu 1981 je bilo v SOZD Slovenija papir združenih osem delovnih organizacij — osmim slovenskim — Djuro Salaj Krško, Papirnica Količevo, Sladkogorska, KTL, Papirnica Vevče, Papirnica Radeče, Rudnik kaolina Črna, Papirografika — se je pridružila letos še DO Kneževac iz Beograda. V teh osmih DO je 40 temeljnih organizacij združenega dela in 9 delovnih skupnosti skupnih služb. V sestavljeni organizaciji se opravljajo dejavnosti: — proizvodnja celuloze, kaolina in kalcita, — proizvodnja papirja, kartona in lepenke, — predelava in tiskanje papirja, kartona, lepenke in plastike, — trgovina na veliko in malo, izvoz-uvoz in zastopstva. V letu 1981 je v okviiru SOZD Slovenija papir združevalo delo 10.088 delavcev, ki upravljajo z 22 milijoni din družbenih sredstev. Celotni prihodek SOZD je v letu 1981 za 44 % višji kot leta 1980. Najvišjo stopnjo rasti celotnega prihodka imata Papirnica Količevo in KTL, najnižjo stopnjo pa Sladkogorska in Radeče. Skupni izvoz SOZD je v letu 1981 za 42 % večji kot leto poprej. Največji izvoznik, na katerega v okviru SOZD odpade 40,4 odstotka izvoza, je tovarna Djuro Salaj Krško, takoj za njo pa Papirnica Vevče s 23 % izvoza v SOZD. Papirnica Vevče ima tudi največjo rast izvoza v primerjavi z letom 1980, saj se je povečal izvoz za 75,5 % in predstavlja pomemben delež v skupnem izvozu na ravni SOZD Slovenija papir. Če pogledamo še kategorijo či? stega dohodka SOZD, ki je lani dosežen za 40 % več kot leta 1980, vidimo, da imata najvišjo stopnjo rasti čistega dohodka izmed članic Papirnica Količevo in KTL, najnižjo pa Papirnica Vevče. Doseženi čisti dohodek SOZD je 17% nad planiranim. Če primerjamo pokritje blagovnega uvoza članic z blagovnim izvozom, lahko ugotovimo, da se je plačilnobilančni položaj SOZD bistveno izboljšal, saj je pokritje uvoza z izvozom v letu 1981 128 %, v letu 1980 pa je bilo le 88%. Za leto 1982 predviden finančni plan nalog oziroma obračun svobodne menjave dela za del delovne skupnosti skupnih služb SOZD Slovenija papir po progra- mu, ki je izdelan na osnovi določil samoupravnih aktov SOZD in se izvaja v poslovnih funkcijah, področju razvoja in planiranja, področju finančnih zadev in blagovnega prometa ter področju samoupravne, kadrovske in splošne službe znaša skupaj 12,082.600 din in je procentualno razdeljen med članice SOZD. Na Papirnico Vevče odpade 14,3 % ali 1,727.600 din. Vida B. Seji upravnega odbora za Rebrco je prisostvoval tudi tov. Franc Zupančič, direktor SOZD Slovenija papir v pokoju. Levo sedanji predsednik poslovodnega odbora SOZD Slovenija papir tov. Miro Varšek Stabilizacijske investicije! Sto štirideset let proizvodnje ni kratka doba. Takrat so se na Vevčah zavrtela prva sita, na njih pa še je formiral papirni trak. Na »tamburjih« se je v tistih prvih dneh navilo nekaj deset kilogramov papirja na uro. Danes se izdela na najnovejšem V. papirnem stroju v eni uri 8000 kg papirj'a. Silen razvoj tehnike je bil torej prisoten tudi v papirni industriji. Značilnost povojne izgradnje papirnice lahko strnem v dve smeri: dograjevanje strojnih kapacitet (papirni stroj IV. in V., premazni stroj) in finalizacija z izgradnjo obrata za proizvodnjo tapet. Po zaključeni investicijski izgradnji V. papirnega stroja v letu 1976 je investicijski tempo začasno pojenjal, toda nikdar ustavil. Velike anuitetne obveznosti so naš prisilile v skrajno racionalno trošenje investicijskih sredstev, tako da smo lahko sproti izvrševali le najnujnejše male investicije. V srednjeročnem obdobju 1976 do 1980 smo imeli močno reduciran investicijski plan, pa smo kljub temu izvršili in zgradili: — II. in III. fazo skladiščenja dn pripravo polnil, — izgradnjo plinovoda ter ustrezno predelavo kotlovskih enot v toplarni, — zgrajeno je bilo zaklonišče za 400 ljudi, — zgradili smo novo vratarnico in primerno uredili glavni vhod, — zgrajen je bil prizidek ob V. papirnem stroju, — postavili smo rezervoarje za polnila in ustrezno uredili problematiko odplak iz priprave polnil. Ob koncu obdobja je bila značilna temeljita priprava pri izdelavi temeljev srednjeročnega razvoja. In kaj vsebujejo sprejeti plani na investicijskem področ? ju v obdobju 1981—1985? Značilnost je predvsem v delni osamosvojitvi na področju osnovnih surovin. Proizvodnja kal? cijevega karbonata naj bi delno nadomestila uvoz 5000 ton kaolina iz konvertibilnega področja. Tega polnila primerne kvalitete za hitrotekoče stroje namreč v naši državii ni. Kaolin iz rudnika Črna pri Kamniku pa ustreza kot polnilo le na starih strojih. Osnovne surovine za kalcijev karbonat — apna — je na domačem tržišči; dovolj in to v neposredni bližini. Terminski plan predvideva izgradnjo obrata v letih 1982 do 1983. Povečanje proizvodnje papirja z rekonstrukcijo IV. papirnega stroja. Pri rekonstrukciji bomo upoštevali zahteve trga po vedno večjih količinah površinsko oplemenitenega papirja, zato bomo v stroj vgradili premazni agregat. Rekonstrukcija stroja je predvidena v letu 1984. Povečanje proizvodnje tapet ter sprememba kvalitete je planirana v letih 1984—85 in pogojuje izgradnjo II. faze obrata z rekonstrukcijo nekaterih sedanjih strojev in nakup novih. Tako bi se proizvodnja povečala na 4,000.000 rolic letno. Izgradnja energetskih kapaci? tet obsega predvsem obnovitev ene turbine in rekonstrukcijo drugq na Fužinah. Investicijski program z ustreznimi soglasji je pripravljen in oddan v pregled na Ljubljansko banko. V spremembah in dopolnitvah srednjeročnega programa obravnavamo možnost izgradnje obrata za proizvodnjo beljene le- sovine. Trenutno proizvedemo doma 3500 ton lesovine, planirane potrebe pa so 20.000 ton. Z intenzivnim plantažiranjem in izkoriščanjem tudi slabših vrst lesa pa bomo močno zmanjšali odtok deviz zaradi nakupov celuloze. K vsemu temu moramo prišteti tudi investicije v družbeni standard, ko naj bi postopoma obnovili in zamenjali hišice v Novem gradu ter dokupili nove počitniške enote (garsonjere v Novem gradu, prikolice). Apnila meseca so stekla dela na izdelavi zazidalnega načrta za otok MP 7, ki poleg sedanje lokacije papirnice obsega tudi Sige lin del parcel ob Papirniški poti do Litijske ceste. S programskim in kasneje tehničnim delom zazidalnega načrta bomo predvideli lokacije novih papirnih strojev VI in VII, nove lesobrusilnice s skladiščenjem lesa (za I. in II. fazo), nova energetska postrojenja (toplarna z varianto kurjenja na premog, novo stikališče, obnovitev vodnih turbin), nove vzdrževalne delavnice, nove skladiščne prostore ter spremljajoče objekte (vodočistilne naprave, transportne poti). S tem načrtom pa prvič v zgodovini Vevč razmišljamo dolgoročno — tja do leta 2020. Kot vidimo, so ambicije mladega vevškega kolektiva velike. Morda zaradi svetovnih gospodarskih razmer, ki tudi nas ne zaobidejo, ne bodo vse realizirane v dogovorjenih rokih. Toda prepričani smo, da se problemov in težav ne bomo ustrašili. To pa potrjuje tudi že naša 140-letna tradicija. Vodja investicijske službe Stane Jalovec Izvolili smo nove delegate delavskih svetov ter disciplinskih komisij Po statutih TOZD in DSSS se vsako leto izvoli polovica delegatov v delavskih Cvetih, vsako drugo leto pa se volijo petčlanske disciplinske komisije. Letos smo se odločali o naših predstavnikih v delavskih Svetih ter članih disciplinskih komisij na volitvah 15. aprila 1982. Izvoljeni so bili: V delavski svet delovne organizacije: Janez Berčan, Dragan Lovrič, Dušan Poljanec, Anton Marolt, Jože Pucelj, Zorica Martmovič, Franc Miklavž, Peter Oblak. Franc Soško, Alojz Tomažič. Franc Fras — namestnik predsednika, Viktor Penca, Alojz Vr-tačič, Mohor Uršič, Edo Benčič Banica Dimnik, Peter Selan, Marija Jalšovec, Adela Babnik, Anton Peternel — predsednik. V delavski svet TOZD Tehnični papir Franc Babnik, Frančiška Bricelj, Adolf Intihar, Janez Jura-tovec, Andrej Kocjančič, Janez Lovše, Marjan Peterca — namestnik predsednika, Milena Peterca, Mitja Predalič — predsednik, Stanislav Rangus, Anton Sa-šek, Stefan Skubic, Raif Šljivar. Martin Zajc, Rudi Žabjek. V delavski svet TOZD Grafični papir Dremelj Cvetka, Muho Dafero-vlč, Janez Habič, Marko Kremžar, Boris Mežek — namestnik predsednika, Radiša Milanovič, Smilja Milinčiič, Viktor Penca, Franc Skrjanc, Franc Vrtačič. Za predsednika je bil izvoljen Slavko Skrjanc, delegat še iz prejšnje mandatne dobe. TOZD VETA Milena Babnik, Viktorija Božič, Peter Lajovic — predsednik, Marta Novak, Franc Obreza, Jože Volčanšek. TOZD Blagovni promet Suljo Devedič, Marija Jozelj — namestnica predsednika, Suljo Kljajilč, Pavle Končar, Marjan Kopecky — predsednik, Ivan Leben, Irena Lipovec, Ivan Mlinarič, Anton Osterman, Miro Podgorelec, Eva Tomšič, Dragoljub Zarič. TOZD Družbeni standard Ostoja Mataruga, Jeka Keser, Bogdan Rojšek, Cvetka Stamcar — namestnica predsednika, Anica Žabjek. Predsednik DS je Boris Čuču--lovič. DSSS Joži Alič, Rado Anžur, Slavko Hribar, Sonja Ilovar, Stane Jalovec — namestnik predsednika, Alenka Keber, Manija Kocjančič, Marjana Strubelj. Nove disciplinske komisije TOZD Tehnični papir Stane Dajčman — predsednik Milan Izgoršek, Nurija Murano-vič, Regina Pavlinčič, Franc Sopar — zunanji član. TOZD Grafični papir Marko Goršič — predsednik. Hilda Halužan, Zlatko Kodič. Martin Odlazek, Jože Žan — zunanji član. TOZD VETA Franc Valič — predsednik, Ivanka Babnik, Andrej Jančar, Franc Kocjančič, Stefan Oček — zunanji član. TOZD Družbeni standard Dragoljub Smigič — predsednik, Blažena Marter, Štefka Snoj, Katarina Trentelj, Tomaž Zadnik — zunanji član. TOZD Blagovni promet Ivan Leben — predsednik, Martin Anželj, Boris Gašperlin, Anton Jozelj, Alfonz Simšič — zunanji član. DSSS Rudi Smrekar —- predsednik. Vida Anžič, Anton Kure, Tatjana Poljanec, Marija Peterca — zunanji član. Letos je potekla tudi dvoletna mandatna doba vstem članom izvršilnih organov (komisij) delavskih svetov DO, TOZD in DSSS. Osnovne organizacije zveze sindikata so pripravile in nekateri delavski sveti že tudi potrdili naslednje kandidate za nove člane izvršilnih organov. Komisija za usklajevanje planov Milena Avbelj — predsednica, Franc Malnar — namestnik, Ljubo Zabukovec, Janez Moškrič, Andrej Zapušek, Janez Avbelj. Janez Garbajs, Franc Fras, Mohor Uršič, Silvo Razdevšek, Ostoja Mataruga. Komisija za družbeni standard Ivo Avbelj — predsednik, Jože' Kresnik — namestnik, Boris Vr-ščaj, Andrej Trtnik, Jakob Duka-rič, Zdravka Magdič, Marko Goršič, Janez Pugelj, Pavla Jagodič, Brkan Nataša, Marija Jalšovec. Komisija za usklajevanje vrednotenja dela, delitev CD in OD: Janez Vidergar — predsednik Stane Trtnik — namestnik. Martin Janžekovič, Janez Trtnik, Ciril Jager, Miro Skvorc, Martin Odlazek, Franc Val'č, Milojka Uršič, Leon Kurent, Franc Čuden. Komisija za požarno varnost: Ivan Miklavž — predsednik. Stane Škerjanec — namestnik, Anton Perko, Miro Cunk, Anton Jakovec, Boris Mežek, Martin Lokar, Jože Volčanšek, Milan Cerar, Cvetka Stamcar, Slavko Hribar. Komisija za kadrovska vprašanja in izobraževanje: Stane Močnik — predsednik Suljo Devedič — namestnik. Franc Cerk, Viktor Bukovec. Zmago Šajher, Marina Smrekar Viktor Stamcar, Matjaž Vidergar. Jožica Lampič, Boris Čučulovič. Magda Sešek. Komisija za inovacije: Stane Jalovec — predsednik. Franc Jagodič — namestnik Franc Grabner, Ciril Kališek. Stane Grabnar, Stane Antončič. Mihajlo Savič, Franc Kocjančič Jožica Potokar, Niko Potočnik, Pavla Zore. TOZD Tehnični papir Komisija za plan: Miro Smrekar — predsednik, Ivan Peterca — namestnik predsednika, Jože Pucelj, Miloš Švare, Ciril Jarc. Komisija za kadrovska vprašanja: Franc Hribar — predsednik, Francka Bricelj — namestnica predsednika, Milan Jager, Alojz Tomažič, Raif Šljivar. Komisija za delitev D in OD: Vojo Stansulovič — predsednik, Dušan Alič — namestnik predsednika, Ilija Manču, Dušan Markovič, Alojz Kranjc. Komisija za varstvo pri delu: Marjan Habič — predsednik. Franc Zupančič — namestnik predsednika, Franc Jakoš, Janez Juratovec, Franc Kralj. TOZD Grafični papir Komisija za kadrovska vprašanja: Stane Močnik — predsednik, Viktor Stamcar — namestnik, Biserka Nikolič, Bojian Zakovšek, Matija Potokar. Komisija za plan: Janez Garbajs — predsednik, Franc Fras, Franc Klešnik, Janez Habič, Fehim Suljavnovič. Komisija za delitev D in OD: Miro Skvorc — predsednik Martin Odlazek — namestnik. Anka Jerman, Marjan Ložar, Martin Markelj. Komisija za varstvo pri delu: Boris Mežek — predsednik. Martin Lokar — namestnik, Jože Ljubič, Anton Vrbinc, C.lka Kv-žin. S 4. redne seje delavskega sveta SOZD Slovenija papir, ki je bila 20. aprila ob 10. uri na sedežu SOZD. Tomšičeva 9, Ljubljana, poroča delegat EDO ULČA-KAR: Pregledani so bili sklepi predhodne seje, za katere je bilo ugotovljeno, da so izvršeni, ali pa so v fazi izvajanja. Na podlagi sklepa DS SOZD so bile v DO Kneževac in v DO Pa-pirografika razpisane dopolnilne volitve za delegate DS SOZD. DS SOZD je ugotovil pravilnost izvedbe volitev in verificiral man-] date delegatom iz teh dveh DO v organih DS SOZD. Pri obravnavi zaključnega računa SOZD Slovenija papir za leto 1981 je bila podana tudi informacija o gospodarskem položaju papirne industrije. Ugotovljeno je bilo, da je bil dohodek najnižji pri tistih DO, ki so največ izvažale. Izvoz našega SOZD) je večjii od uvoza. Izvoz smo močno povečali, in sicer za 17 milijonov dolarjev glede na predhodno leto, pri čemer odpade največ ji delež povečanja na Vev-i če, Krško in Radeče. S konvertibilnega področja je bil uvoz zmanjšan, iz klirinškega pa povečan. Poročilo o poslovanju tovarne celuloze Obir prikazuje, da je bilo poslovanje v preteklem letu brez izgub, ustvarjeni dobiček pa je tovarna uporabila za pokrivanje izgub iz prejšnjih let. Nepokrite izgube dz prejšnjih let znašajo še ca. 3,5 milijona avstr, šilingov. V tovarni je zaposlenih ca. 200 delavcev. Doslej smo bila štirje sovlagatelja (Vevče, Količevo, Sladkogorska, Radeče) lastni- TOZD Blagovni promet Komisija za kadrovska vprašanja: Suljo Devedič — predsednik, Sulejman Osmanagič, Jožica Lampič, Eva Tomšič, Minka Smrekar. Komisija za plan: Silvo Razdevšek — predsednik Franc Malnar, Roman Sevšek, Marija Jozelj, Marjan Kopecky. Komisija za delitev D in OD: Milojka Uršič — predsednica. Leon Kurent, Janez Jeriha, Vida Rožnik, Ivan Mlinarič. Komisija za varstvo pri delu: Edo Šircelj — predsednik, Rudi Juvan, Suljo Kljajič, Mijo Cofek, Franc Golob. TOZD VETA ima samo komisijo za plan: ki 70 % sredstev tovarne Obir. Predvidevamo, da bomo lahko odkupili še dodatnih 20 % delnic, pri čemer bi se vključili v lastništvu še KTL in Krško. Tako bodo DO SOZD lastniki 90% deleža. Naš oilj je, da bi se vsa celuloza iz Obirja predelala v okviru SOZD. Za novega predsednika zbora vlagateljev je bil imenovan tov. Stane Ermenc. Komisija pri DS SOZD je pripravila predlog makroorganiza-cijske sheme in plan kadrov, zaposlenih v DSSS SOZD. Delavski svet je sprejel makroorganiizaci j -sko shemo DSSS, istočasno pa sklenil, da se podaljša mandat dosedanji komisiji, ki je pripra- vila ta predlog, in sicer zaradi nadaljnje izgradnje organizacije DSSS SOZD. Mikroorganizaci j -sko shemo DSSS SOZD bodo sprejeli samoupravni organi DSSS SOZD. Zavzet je bil tudi sklep, da se prosta dela in naloge v DSSS SOZD čimpreje zasedejo s primernimi kadri. Delegati smo obravnavali tudi program dela in finančni plan DSSS SOZD za leto 1982. V spremenjenih samoupravnih aktih SOZD je določilo, da bo namesto dosedanjega individualnega poslovodnega organa (generalnega direktorja) opravljal poslovodne funkcije poslovodni or-bor kot kolegijski poslovodni organ. Delavski svet SOZD je sprejel predlog, da se razpišejo dela in naloge predsednika poslovodnega organa za mandatno obdobje štirih let. Za ostale člane po7 slovodnega odbora bo razpis objavljen kasneje. Delavski svet SOZD je imenoval tudi člane razpisne komisije. Mohor Uršič, Marija Mežnar, Franc Kocjančič, Franc Valič, Gabrijela Lovrič. TOZD Družbeni standard ima prav tako samo komisijo za plan: Ostoja Mataruga, Štefka Snoj, Pavla Zore, Drago Smigič, Marija Bulič. Delovna skupnost skupnih služb Komisija za kadrovska vprašanja: Vida Bartol — predsednica, Andreja Jeriha — namestnica, Danica Prič, Milena Lapajne, Tinka Nad. Komisija za delitev D in OD: Janko Vildic — predsednik, Meti Gradišar, Marija Dobrota, Vida Trtnik, Breda Ulčakar. Marjana R. Na seji je bila obravnavana tudi problematika glasil SOZD (Papir in Bilten). V diskusiji je bilo poudarjeno, da je zanimanje za ti dve glasili manjše kot za interna glasila posameznih DO. Vzrok temu je rlskati v tem, ker v reviji Papir prevladujejo članki z razmeroma zahtevno strokovno vsebino, ki so razumljivi le ožjemu strokovnemu krogu, glasilo Bilten pa je potrebno kvalitetno izboljšati, pri čemer naj bo poseben poudarek na aktualnosti in zanimivosti obravnavanih tem. S tem bi glasilo pridobilo na popularnosti pri širšem krogu bralcev. Rudnik kaolina Črna se je obrnil na DS SOZD za dodelitev brezobrestnega posojila za dobo enega leta. Kolektiv rudnika v preteklem letu ni mogel formirati sklada skupne porabe zara7 di pomanjkanja lastnih sredstev. Zaradi tega je bilo vprašljivo iz7 plačilo regresa za dopust, za jubilejne nagrade ter regresa za malico. V te namene potrebujejo v rudniku kaolina Črna ca. 1,25 milijona din. Za dodelitev teh sredstev je bil predlagan razdelilnik, po katerem naj bi naša DO prispevala sredstva v višini 161.000 din. V delovni organizaciji Sladkogorska bodo razpisane nadomestne volitve zaradi odhoda dosedanjega delegata v DS SOZD v pokoj. S 1. seje skupščine SSS občine Moste-Polje poroča naš delegat — JOŽICA RAZDEVŠEK: V mesecu maju smo se delegati obeh zborov SSS občine Moste-Polje zbrali na 1. ustanovitveni seji skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. Najpomembnejši točki dnevnega reda sta bili: 1. Obravnava poslovnega poročila v štiriletnem mandatnem obdobju delovanja SSS, ki se je nanašalo tako na oceno delegatskega delovanja, kot na oceno doseženih rezultatov stanovanjskega gospodarstva in njegovih usmeritev. V poročilu pa so bile podane tudi ocene delovanja vseh odborov pri SSS. 2. Delegati obeh zborov smo razpravljali še o predlogu kandidatov za vodstvo skupščine in njenih odborov. Predlagani kandidati so bili v celoti izvoljeni. Delegati zbora uporabnikov si od novega vodstva skupščine, kot tudi od vodstva posameznih odborov na področju stanovanjskega gospodarstva želimo tesnega sodelovanja ob skupnem prizadevanju pri reševanju tako pomembnih vprašanj, kot so v stanovanjski politiki. Na konstitutivni seji 65. konference delegacij članic za delegiranje delegatov v zbor Gospodarske banke Ljubljana, ki je bila 13. maja v Papirnici Vevče kot nosilcu konference, je bil za predsednika izvoljen Peter Selan, delegat TOZD Blagovni promet. V 65. konferenco delegacij se povezujejo delegati članic vseh temeljnih organizacij Papirnice Vevče. Papirografika, SOZD Slovenija papir, Inštitut za celulozo in papir, Šolski center tiska in papirja ter tiskarna Kresija Delegati poročajo Načrtovanje investicij Z investicijskim načrtom za leto 1982, ki smo ga potrdili na vseh delavskih svetih TOZD, smo opredelili naslednje investicije: — hidroelektrarna Fužine v vrednosti 5,000.000 din (za leto 1982) — prozvodnja kalcijevega karbonata v vrednosti 13,000.000 din — zazidalni načrt 5,000.000 din — male investicije: din TOZD TP 16,000.000 TOZD GP 14,500.000 TOZD VETA 2,800.000 tozd bp 9,000.000 tozd DS 1,900.000 DSSS 2,800.000 Skupaj 47,000.000 Skupaj predv'denih sredstev za investicije v letu 1982 je 70 mili- jonov din. V prvih treh mesecih smo po-> trošili naslednja sredstva: Male investicije: din °/o TOZD TP 7,496.189,55 46 TOZD GP 421.400,10 3 TOZD BP 2,330.328,90 26 TOZD DS 609.941,70 32 TOZD VETA 0 0 DSSS 74.181,85 3 Skupaj 10,923.042,10 23 Investicija HE Fužine je v obravnavi v Ljubljanski banki, za investicijo: proizvodnja kalcijevega karbonata pa moramo pridobiti še ustrezna dovoljenja. Z deli na zazidalnem načrtu smo začeli v aprilu, tako da bo I. faza, to je programski del, gotovo do 30. junija. Sledila bo razgrnitev programskega dela v tovarni in na občim':. Komisijo za izbor najugodnejših ponudnikov v sestavi: inž Kogej, inž. Uzelac, tov. Moškr č in tov. Jalovec jte potrdil delavski svet TOZD Tehnični papir na svoji 8. redni seji. Na petih sejah je komisija obravnavala in izbrala najugodnejše ponudra ke za: — talno progo IV. PS — sati-naža, — asfaltiranje ploščadi pred skladiščem ob Vevški cesti, — obnovitev strehe tega skladišča, — rušitev stara toplarne, — ureditev kleti in sanitarij upravnega poslopja, — zazidalni načrt, — razpuščevalec V. PS, — delavniško dokumentacijo linije za kaolin, — ureditev arhiva v upravnem poslopju, — izdelavo fasad (dodelava, IV. PS, skladišče, družbeni dom), — ureditev Poti heroja Trtnika od mostu do bazena, — pogodbo s Sosesko (za zazidalni načrt), — dvigalo za skladišče repara-turnega materiala v Janezi ji. Stane Jalovec S seje splošnega združenja papirne in celulozne industrije na Vevčah Predstavniki Rebrce in koroške deželne vlade na Vevčah 4. seja nadzornega odbora Tovarne celuloze Obir-Rebrca je bila 17. maja v Papirnici Vevče. Pregledano je bilo poslovanje tovarne v preteklem letu in podani obeti za novo poslovno leto 1982, Zaključni račun tovarne Obir za leto 1981 izkazuje 183.081,03 avst. šilingov ostanka dohodka, kar znaša po tečaju 481.681,06 din. Na dokaj dober rezultat (v letu 1979 in 1980 je namreč podjetje poslovalo z izgubo) je vplivalo več faktorjev: relativno dobra cena celuloze, kontinuiran odkup celuloze ter s tem nizke zaloge, stabilne cene lesa, boljši izkoristek lesa in povečana produkcija. Predvidena letna proizvodnja 35.000 ton je bila presežena za 518 ton, glede na leto 1980 pa je bila letos proizvodnja večja za 3252 ton. Vlagatelji smo si lanskoletno količino dobavljene rebrške celuloze razdelili: Sladki vrh 14,893.548 kg Papirnica Vevče 13,518.762 kg Radeče 6,116.544 kg Kol: čevo 3,344.895 kg Le 372.401 kg celuloze je Tovarna Obir plasirala na avstrijski trg. Tovarna Obir se z lesom oskr-. buje v glavnem pri kmetih s po7 dročja Koroške, zaposluje pa 200 delavcev. V lanskem letu so nabavili nov izžemalni stroj, letos pa načrtujejo razširitev stolpnega beljenja celuloze z graditvijo kompletne linije, s čemer bo izboljšana snovna kvaliteta. V inovacijskem načrtu je tudi izmenjava centrifugalnih čistilcev; obstoječi so namreč preobremenjeni že pri tej produkciji. Z novimi bo možno prihraniti precej električne energije, poleg tega pa bo možno tudi povečati proizvodnjo. Vsekakor lahko iz poslovnega poročila zaključimo, da so se investicije v Tovarno Obir pokazale kot uspešne, prav gotovo pa smo z rebrško celulozo lani prihranili marsikateri dan zastoja naše proizvodnje. Čeprav pogoj ob nakupu deleža v Rebrci, da Upravnega odbora Tovarne celuloze Obir so se 17. maja na Vevčah udeležili tudi predstavniki koroške deželne vlade Direktor tovarne Obir je g. VVieser (levo), novi predsednik zbora vlagateljev pa je direktor Papirnice Vevče mr. Stane Ermenc (v sredi) bomo lahko to celulozo uvažali brez deviznih pravic — torej z dinarskim plačilom, ni prav dolgo veljal in celulozo Obir kupujemo tako, kot vso drugo uvoženo surovino, je bližina tovarne s to nam prepotrebno surovino prav zlata vredna; kadar je bile najbolj tesno, je, če je prišel tekom dopoldneva kak devizni priliv, bil kamion s celulozo iz Rebrce popoldne že v tovarni. Štirim slovenskim papirnicam, ki so leta 1979 odkupile 70 *Vo sredstev tovarne Obir, bi se z možnostjo odkupa 20 °/o sredstev tovarne priključila še dva sovlagatelja — Kartonažna tovarna Ljubljana in Djuro Salaj Krško. Delavski svet SOZD Slovenija papir je za novega predsednika zbora vlagateljev imenoval mr. Staneta Ermenca. Vida B. Naša aktivnost naj se odraža v delu Ugotovitve komisije za plan splošnega združenja papirne in celulozne industrije 10. maja je bila v Papirnici Vevče seja komisije za plan Splošnega združenja celulozne in papirne industrije. Osrednja točka dnevnega reda je bila dopolnitev in sprememba srednjeročnega plana. Povzemamo nekaj ugotovitev oziroma zaključkov: Zaradi splošnih gospodarskih težav, tako v svetu kot doma, se moramo tudi v papirni industriji pni popravkih srednjeročnih planov obnašati bolj stabilizacijsko. Na razpolago bo manj investicijskih sredstev, močno se bo zmanjšala tudi udeležba bank. Predstavnik komiteja za plan nas je obvestil, da trenutno v planu SRS ni nobene večje investicije s področja celulozne in papirne industrije, razen naše investicije v HE Fužine, ki je vključena v energetiko. Zanimivo je bilo izvajanje Predstavnika združenja gozdarstva in lesne industrije, ki je podal dokaj črnogledo sliko o bodoči dobavi lesa za predelavo kar velja predvsem za našo novo kapaciteto — predelavo lesa v lesovino. Bila pa je sprejeta naš:) Pobuda, da gremo v plantažira-n3e, za katerega so že storjeni Prvi koraki. In kaj pomeni plan-tažiranje za nas? To, da pridobimo iz hektara plantažiranega zemljišča 250—300 m:l lesa in da je strošek za ureditev enega hek- tara 100 do 150 tisoč din. Torej moramo v prihodnje razmišljati vsaj o sredstvih v višini 10 milijonov din na leto izključno za plantažiranje. To pa je tudi edini način zagotavljanja ustreznih surovin na osnovi namenskega združenja sredstev. Stane Jalovec Obnovitev tovarniških zelenic Obnovitev zunanjih ometov na zgradbi papirne dvorane in sati-naže je pogojevala tudi odstranitev drevja, ki je s svojimi krošnjami ter odpadlim listjem in vejami škodovalo tako strehi in odtokom meteorne vode, kakor tudi fasadi. Takoj po obnov'tvi fasade bomo nabrežino Ljubljanice uredili, na novo pa bomo zasadili tudi primerno drevje. Ko bodo končana obnovitvena dela tudii na drugih stavbah, bo sledila ureditev okolice in zelenic na tovarniškem območju. Zasadili bomo novo okrasno grmičevje, uredili peš poti, posejali novo travo in zasadili primerno drevje, kateremu so se seveda po zakonu narave — postarala so se — morala umakniti stara drevesa- Stane Jalovec Sredii marca smo imeli vsi sekretariati OO ZKS Papirnice Vevče skupni sestanek. Oblikovali smo skupne programske usmeritve delovanja kadrovskih komisij v OO ZK, kajti enotne usmeritve delovanja so pogoj za uspešno vodenje kadrovske politike v vseh OO ZK. S potrditvijo programskih usmeritev na vseh sestankih OO ZK so tako dane osnove za delo kadrovskih komisij in sekretariatov OO ZK. upravičenost dosedanjega dela pa se bo pokazala v praksi. Na sestanku sekretariatov se je razvila tudi široka razprava o problematiki poslovanja, problemih kadrovanja, težavah lin vzrokih le-teh pri uveljavljanju samoupravljanja ipd. Na podlagi razprave in po sklepih seje smo sekretarji pripravili stališča, ki naj služijo kot osnova za obravnavo na sestanku razširjenega političnega aktiva, katerega sklic je prav tako sklep sestanka sekretariatov. Stališča so obravnavale in potrdile vse OO ZK v delovni organizaciji s tem. da so bile s strani OO ZK TOZD GP dodane manjše dopolnitve, v OO ZK DSSS pa se z nekaterimi točkami niso povsem strinjali. Dokončno oblikovana stališča so naslednja: — Kadrovanje v OO ZK TOZD in DSSS poteka po usklajenih programskih usmeritvah, pri čemer je naloga kadrovskih komisij, da aktivno spremljajo tudi kadrovanje v celotni DO, s posebnim poudarkom pri kadrovanju za vodilna delovne naloge. — V prihodnje morajo biti tudi večje reorganizacije v DO predmet razprav na skupnih sestankih OO ZK. Vse spremembe oziroma dopolnitve statutov in drugih samoupravnih aktov morajo biti jasno obrazložene, da bodo delavci dojeli vse spremembe in si ustvarili pravo podobo stanja. — Odklanjanje funkcij članov ZK je opravičljivo samo, če je posledica preobremeni j enost. — Udeležba na zborih delavcev je večinoma slaba, zato je marsikdaj vprašljiva možnost glasovanja, pa čeprav se glasuje o zelo pomembnih sklepih. Samoupravljanje s tem izgublja svojo moč, udeležba na zborih pa je tudi odraz malomarnega odnosa do samoupravljanja. — OO ZK so se premalo tvorno vključevale v predvolilne postopke, saj na sestankih o volitvah in evidentiranih kandidatih skoraj ni bilo razprav. — Vsa gradiva za zbore delavcev in druge samoupravne organe morajo biti pripravljena in vročena v rokih, ki so določeni s poslovnikom. Gradiva naj bodo zgoščena in napisana tako, da bodo razumljiva vsem delavcem. — S potekom izvajanja tekočih, srednjeročnih in dolgoročnih investicij, morajo biti seznanjeni vsii delavci, zato je potrebno posvetiti večjo pozornost informiranju tudi s tega področja. — Priporočamo informiranost o službenih potovanji:h na zborih delavcev. — Predlagamo, da samoupravni organi sprejmejo sklep, da se delavci, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, upokojijo v tekočem letu. — Pogodbena dela naj se v skladu z zakonom omejijo na minimum. — Čimprej naj se pristopi k ureditvi razvida del in nalog ter nagrajevanja po delu. — Stabilizacijsko obnašanje mora biti še naprej eno naših osnovnih vodil. To naj se odraža na vseh področjih, od varčevanja s surovinami in energijo pa do investicij — malih in velikih. — Vsi odgovorni dejavniki v tovarni se moramo zavzemati za izboljšanje delovne discipline, odnosa do dela in delovnih sredstev, kajti tudi to je del stabilizacije v obliki notranjih rezerv. Aktivnost komunistov in vseh ostalih dejavnikov v tovarni se odraža z delom in dejanji in ne z besedami, zato bo tudi izvajanje omenjenih stališč in priporočil odraz dela in hotenja, volja do odprave nepravilnosti, uresničevanja stabilizacijskih prizadevanj in utrjevanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Brane Avsec IZ KS VEVCE-ZGORNJI kašelj Izvoljeni predsedniki delegacij Imena, poklioi in rojstni podatki z naslovi delegatov, ki smo jih volili v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in v zbor KS skupščine občine Ljubljana Mo-ste-Polje, so nam znani, saj smo o njih razpravljali na temeljni kandidacijski konferenci 19. februarja letos, na javnih mestih so viseli razglasi, kandidatne liste pa so bile objavljene tudi v glasilu »Naša skupnost«. Takoj po volitvah so imele vse delegacije svoje prve redne seje, na katerih so se člani dogovorili o načinu dela ter med seboj izvolili vodje, namestnike vodij in tajnike delegacij. Ne bo odveč, če jih kar predstavimo: Delegacija zbora KS v skupščini občine Mostc-Polje: Kaše Anton, Grajzerjeva 25 — vodja Pučko Cveta, Klemenova 148 — namestnik vodje Devedžič Suljo, Papirniški trg 8 — tajniška opravila Posebna delegacija za skupščino SIS za stanovanjsko gospodarstvo: Janez Stana, Klemenova 40 — vodja Somrak Vladimir, Močilnikar-jeva 2 — namestnik vodje Divjak Adolf, Klemenova 64 — tajniška opravila Posebna delegacija za skupščino SIS za socialno skrbstvo: Pukšič Slavko, Klemenova 16 — vodja Ravnik Miha, Klemenova 41 — namestnik vodje Tomažič Radoja, Vevška 50 — tajniška opravila Posebna delegacija za skupščino SIS za otroško varstvo: Žagar Maja, Zaloška 196 a — vodja Štrubelj Marjana, Papirniški trg 11 — namestnik vodje Bitenc Marija, Klemenova 134 — tajniška opravila Posebna delegacija za skupščino SIS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: Žarkovič Jovo, Pečinska 8 — vodja Kobe Vladimir, Klemenova 28 — namestnik vodje Potočnik Slavka, Papirniški trg 3 — tajniška opravila Posebna delegacija za skupščino SIS za zdravstvo: Jože Kavtičnik, Černičeva 9 — vodja Žarkovič Marica, Pečinska 8 — namestnik vodje Keber Cvetka, Grajzerjeva 21 a tajniška opravila Posebna delegacija za skupščino SIS za vzgojo in izobraževanje: Vilfan Vid, Papirniški trg 7 — vodja Žlajpah Živa, Černičeva 13 — namestnik vodje Jozelj Igor, Anžurjeva 2 a — tajniška opravila Posebna delegacija za skupščino SIS za zaposlovanje: Rogelj Janez, Klemenova 52 — vodja Perko Anton, Papirniški trg 18 a — namestnik vodje Dimnik Bariča, Papirniški trg 18 — tajniška opravila Posebna delegacija za skupščino SIS za telesno kulturo: Janez Bukovnik, Bacciavillova 3 — vodja Franc Skubic, Papirniški trg 8 — namestnik vodje Lorbek Vanja, Skojevska 2 — tajniška opravila Posebna delegacija za skupščino SIS za kulturo: Koruza Verena, Berčičeva 12 — vodja Trtnik Ivanka, Anžurjeva 2 — namestnik vodje Gobec Mitja, Černivčeva 11 — tajniška opravila M Konec aprila so prišli na delovni obisk v našo krajevno skupnost delegati iz pobratane krajevne skupnosti Pečine z Reke. V športnem parku Slavija — v gozdičku — bodo v mesecu juliju taborili reški taborniki. Predstavniki obeh KS so si ogledali teren in se dogovorili za program Posebna delegacija za skupščino SIS za raziskovalne dejavnosti : Kondrič Jakob, Papirniški trg 18 — vodja Rigler Miljenko, Klemenova 35 — namestnik vodje Bergant Olga, Pečinska 63 — tajniška opravila Člani delegacij se bodo v zadevah, ki so bistvenega pomena za krajane naše KS, povezovali s svetom KS in po potrebi sklicevali tudi zbore krajanov. Vseka- kor pa bo potrebno, da bodo krajani o delu delegacij na nek primeren način vedno obveščeni. Prve seje občinskih skupščin so bile že sklicane, na njih pa so bili prisotni tudi naši delegati. Pri njihovem delu jim želimo čim več uspeha. Nada Klešnik Krajevna skupnost Vevče-Zg. Kašelj je dobila novega predsednika sveta KS Na konstitutivni seji sveta krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj je bil za novega predsednika imenovan naš še dokaj »mlad« krajan tov. ANTON BOGATAJ. Z željo, da bi ga predstavili bralcem našega glasila, smo ga poprosili za odgovore na nekaj vprašanj; ljubeznivo se je odzval naši prošnji. Rojstni kraj tovariša Bogataja je vas Podgora; to je kraj v lepi Zgornji Poljanski dolini, še precej višje od Tavčarjevega Visokega, tam čez preko Trebije. Rano mladost je preživljal v zgodovinsko bogati Škofji Loki; tu so mu minevala najlepša, nepozabna leta. V Ljubljani je užival internatsko življenje tedaj, ko je obiskoval tehnično srednjo šolo elektro smeri. Zelo zgodaj se je vključil v organizacijo Zveze socialistične mladine; v delovnih akcijah — šest po številu — je s svojo delovno vnemo in izostrenim organizacijskim čutom vedno izstopal in bil večkrat odlikovan. Njegova prva zaposlitev je bila na ljubljanskem radiu in nato na televiziji; njegov osnovni poklic je »tonski mojster«. Ob delu se je tov. Bogataj nenehno izpopolnjeval in izobraževal v Zagrebu in v Ljubljani na elektro fakulteti. Že nekaj časa v TOZD TV Ljubljana opravlja dela in naloge »vodja elektronske produkcije«. Letos .mu je skupščina RTV Ljubljana podelila priznanje in srebrno plaketo za posebne zasluge pri razvoju RTV v Sloveniji. Maja 1978 se je priselil v krajevno skupnost Vevče-Zg. Kašelj in sicer v naselje »Gorica«, ki je nasproti — preko Klemenove ulice — našega novega vevškega naselja. Torej je res »mlad« krajan — in tudi sicer — pa se je v dogajanje v krajevni skupnosti kaj hitro vključil. Glede na to, da ste naš krajan šele štiri leta, nas zanima, kaj lahko poveste o kraju in njegovih prebivalcih? S kakšnimi občutki ste se vključili v krajevno samoupravo? »Prej nisem poznal ne Vevč in ne Zgornjega Kašlja; to ime — Kašelj — mi je zvenelo smešno in bilo povezano z raznimi smešniicami, tudi tistimi o zelju. Vendar, ko se človek priseli v kraj, ga želi pač spoznati in potem ga kar naenkrat vzljubiš. Spoznaš, da so tod doma prijetni, pošteni, borbeni ljudje, z dobrimi delovnimi in človeškimi navadami. Zelo mi je všeč, da se delovna tradicija ne zadržuje samo pri prekaljenih delavcih, ampak se motiv dela nadgrajuje tudi pri mladih. In v takšni sredini je težko stati ob strani; ko vse to dojameš, ostaneta samo dve možnosti: da se jim pridružiš, ali pa, da se izključiš. Moram reči, da sem se v tok dogajanj v tem kraju vključil tako hitro precej zaradi naselja »Gorica«. Problemi, ki so se v tem naselju in seveda njegovi okolici porajali, so nas — tamkajšnje prebivalce, zelo hitro združili. Kmalu smo ustanovili zbor stanovalcev in izvolili delegate za povezavo; ta odbor pa je potem svojo dejavnost razširil na vsa področja dela SZDL, iz česar je sledila logična povezava naprej v krajevno skupnost in njegovo samoupravo. V krajevno samoupravo sem se vključil s tremo; človek nikoli ni prepričan, če bo res kos vsem nalogam, ki so predenj postavljene in isto velja za naloge v načrtovanem samoupravnem delovanju. Dela se res nisem nikdar izogibal, vendar pa v takšnem sistemu edinole koncept timskega dela vodi k uspešni izvedbi zastav-ljenih ciljev;, ta sistem pa terja temeljit organizacijski pristop.« Sprejeli ste mesto predsednika sveta KS, pri čemer vas čakr. odgovornost in veliko dela. Kako boste svoje odgovorno delo v službi združili in uskladili s funkcijo v krajevni skupnosti? Kako si predstavljate delo sveta pod vašim vodstvom? »Težko; združiti bo treba profesionalno in volontersko delo. Moje naloge v službi so precej organizacijskega značaja in izrazito timske; poudariti moram še enkrat, da si tudi delo v svetu KS predstavljam uspešno le na osnovi timskega dela. Upam, da je sestava delegatov v svetu takšna, da bo timsko delo omogočeno in če bomo to dosegli, rezultati ne smejo izostati.« Katere naloge so po vašem mnenju v naši krajevni skupnosti prioritetnega značaja? »V dosedanjem mandatnem obdobju sveta KS je bilo narejeno veliko in rezultati vidni. V družbenopolitičnem delovanju je bilo storjenega veliko pionirskega dela za boljše počutje krajanov. Menim, da to delo ni le lahko vzgled samo za krajevno skupnost, ampak za celoten jugoslovanski samoupravni sistem. Zato tudi srebrna plaketa OF, ki jo je letos prejela Krajevna skupnost Vevče-Zg. Kašelj, r.ii bila dodeljena naključno; obenem pa nas zavezuje za nadaljnje delo. Z nadgradnjo pionirsko zastavljenih programov moramo nadaljevati. Še bolj moramo doseči stalno, tesno povezavo z vsemi delegacijami v krajevni skupnosti; združiti moramo nosilce vseh vrst dejavnosti, tiste, še iz časa revolucije in novo, mlado kri. Izkušnje starejših, prekaljenih krajanov — iin teh ima ta krajevna skupnost veliko — in energijo mladih krajanov moramo združiti! Ustvariti moramo tesnejšo vez ne samo med delegacijami1, ampak med vsemi krajani iin v celotnem družbenopolitičnem delovanju v krajevni skupnosti. Nikakor ne smemq pozabiti na trdno povezavo z .mentorjem’ vsega dogajanja, s Papirnico Vevče. Izvesti moramo naloge in programe, ki so v teku in iskati nove možnosti razvoja. Naj nekaj teh nalog naštejem: dokončati telefonijo, komunal-, no urediti prostor KS, dogovoriti se za najprimernejšo lokacijo za izgradnjo osnovne šole, razvijati telesno kulturo, zagotavljati pogoje za razvoj kulturne dejavnosti v najširšem smislu, s posebnim poudarkom na pihalnem orkestru, pevskemu zboru, likovni dejavnosti, dramski dejavnosti in drugem, kar nas radosti in notranje bogati, skrbeti za boljšo ureditev preskrbe krajanov z osnovnimi življenjskimi potrebščinami... Moja želja je tudi, da bi dosegli to, da bi bil vsak krajan krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj v tej KS tudi .resnično doma’. Le tako sle bp vsakdo vključil v njeno delovanje, le tedaj, če bo tu ,res doma’. Če povem kar zase, sem živel že v večih krajevnih skupnostih, kjer sem sicer povsod bil delno aktiven, vendar sem v teh KS preživljal le .nočne ure’, ker tam nisem bil tudi ,doma’? Glede na to, da ste se v razmeroma kratkem času zelo aktivno vključili v vse tokove KS, lahko sklepamo, da ste v naši krajevni skupnosti že »doma«? »Prav gotovo.« Verjetno naše bralce zanima tudi, kako preživljate svoj prosti čas? »Tega mi sicer ostane zelo malo, vendar, kolikor mi ga le ostane, ga rad preževilm v dobri in prijetni družbi. Zimski dopust porabim za smučarijo, poleti večkrat skočim v bazen, rad poslušam dobro glasbo, knjige, te pa so moj poseben hobi.« Tovariš Bogataj, najlepša hvala. Želimo vam veliko doseženih ciljev in zadovoljstva pri delu. Konstituirana sta skupščina in svet KS Že v prejšnji številki ste lahko prebrali člane novoizvoljene skupščine KS Vevče-Zg. Kašelj, tokrat pa bom omenila, da se je skupščina prvič sestala 21. aprila letos. Poleg programa dela in sprejetja nekaterih sklepov so člani iz svoje sredine izvolili predsednika, in sicer tov. FRANCIJA SOTLARJA, generalmajorja v pokoju iz Avguštinčičeve 3; za podpredsednika je bil imenovan IVO BOGOVIČ, vodja TOZD VETA v DO Papirnica Vevče, iz Anžurjeve 8 c. Skupščina je imenovala člane potrošniškega in poravnalnega sveta, kil pa se še nista konstituirala, zato bomo njihova imena 11. maja so bili na seji skupščine občinske organizacije zveze sindikatov Slovenije izvoljeni novi člani občinskega sveta ZS občine Ljubljana Moste-Polje. V razpravah je bilo izraženo priznanje za zelo uspešno delo občinskega sveta v preteklem mandatu. Po skupščini so se člani sveta sestali še na krajši konstitutivni sejii. Za predsednika so izvolili tov. MARTINA POGRAJCA, inženirja strojništva, doslej zaposlenega na Inštitutu za varilstvo Ljubljana. Podpredsedniške dolžnosti je prevzel Vinko Franjo, sekretar občinskega sveta je Mar- objavili v prihodnji številki glasila, ter svet KS Vevče-Zg. Kašelj. Uvodno besedo na prvi redni seji sveta KS je podal tov. Franc Sotlar, nakar je sejo vodil novoizvoljeni predsednik, tov. ANTON BOGATAJ, ki je v začetku izredno pohvalil delo sveta v minulem mandatnem obdobju, saj je bilo v tem času pridobljenih ali obnovljenih veliko število komunalnih in drugih objektov. Izrazil je željo, naj se na 2. redno sejo povabi člane bivšega sveta, katerim se za njihov trud izreče zahvalo. Do 19. maia naj bi 7-članska komisija pripravila predlog za sestavo komisij pri svetu, ki so potrebne za nemoteno delo jana Šturbej in sekretar v občinskem svetu Marija Fedran. Član občinskega sindikalnega sveta iz naše delovne organizacije je Polde Trtnik, član nadzor-* nega odbora pa Alenka Keber. Lahko trdimo, da so osnovne organizacije ZS Papirnice Vevče doslej v veliki meri uskladile svoje delo z delom občinskega sindikalnega sveta na vseh področjih delovanja in prav gotovo tako tudii prispevale k njegovemu uspešnemu delu. Občinskemu stvetu ZSS želimo v novem mandatnem obdobju veliko uspeha in kontinuiteto pri delu. Vida B. sveta po posameznih interesnih področjih. Člani sveta KS so: Kovačcvič-Bcltram Marjan, roj. 23. maja 1949, Cesta 30. avgusta 3; po poklicu je prof. primerjalne književnosti lin filozofije, zaposlen kot komentator v uredništvu izobraževalnih oddaj na Radiu Ljubljana; Kocjančič Lado, Papirniški trg 7, roj. 18. julija 1939, po pokl cu je inž. organizacije dela, zaposlen v Papirnici Vevče kot v. d. vodja centra za program in analizo; Gruden Aleš, roj. 19. julija 1947, Pečinska 43, ekonomski tehnik po poklicu, zaposlen kot vodja komerciale v »Novosti« Ljubljana; Bogataj Anton, roj, 14. januarja 1942, Klemenova 78, po poklicu tonski mojster, zaposlen RTV Ljubljana, TOZD TV, kot vodja elektronske produkcije; Bojc Franc, roj. 3. apnila 1937, Ulica pariške komune 1, elektrotehnik po poklicu, zaposlen kot vodja konstrukcije v Iskri — Elektrozveze; Hribar Terezija, roj, 15. decembra 1948, Klemenova 17, po poklicu uslužbenka, zaposlena v Zavarovalni skupnosti Triglav v oddelku življenjska zavar.; Zofič Marija, roj. 8. februarja 1955, Pečinska 16, profesor po poklicu, zaposlena kot prevajalec v KOTO, KOTEKS TOBUS; Novo občinsko sindikalno vodstvo Priloga o papirju 7' 'z /\\x- g d-1 :~ MVAtA fc, s.Tf Pomj^Ac/ fj^ zeviT/ tfTi PglU&O v c k Uit V.I» V osmi številki letošnjega CICIBANA, lista za najmlajše, je tokrat izšla v prilogi preprosto podana informacija o izdelavi papirja v Papirnici Vevče in sploh o izdelavi in uporabi papirja. V sodelovanju z našo delovno organizacijo je prilogo o papirju napisal in narisal glavni in odgovorni urednik Božo Kos, ki je na roko izdelanem papirju po postopku, ki ga je za otroke opisal Janez Kamšek, napisal zahvalo vsem, ki so pomagali narediti lepo prilogo v Cicibanu. Papir je sredstvo, s katerega uporabo se sreča otrok že v čisto ranem otroštvu, še več v predšolski in potem v šolski dobi. Pa se ne spomnimo, kdaj bi bilo otrokom njihovemu razmišljanju primerno opisana uporaba in izdelava papirja. Ne predolgo, preprosto razumljivo in privlačno jc urednik Božo Kos razložil našim malčkom vse o papirju lin priznati moramo, da je bila to zamisel, vredna pohvale. Morda se bo že sedaj kdo od malih porednežev ogrel za papirniški poklic. V. B. Papir, na katerem je natiskan Ciciban, izdelujejo v papirnici Vevče, zelo blizu Ljubljane. V Vevčah je bila papirnica že pred mnogimi leti. V papirnico so postavljali vedno večje in boljše stroje. Na največjem in najboljšem delajo papir za knjige širom po svetu, pa tudi za našega Cicibana. Mladinci Osnovnih organizacij ZSMS krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj in Papirnice Vevče so v športnem parku Slavija organizirali očiščevalno akcijo (foto Marjan Penca) Pfeifer Katja, roj. 7. junija 1946, Klemenova 80, administr. tehnik, zaposlena kot sekretar redakcije Teorija in praksa na FSPN; Zajšek Jože, roj. 17. februarja 1925, Pečinska 24, avlo mehanik, zaposlen v Papirnici kot vodja transporta; Škoda Ciril, roj. 29. marca 1931, Skojevska 12, lesni tehnik, zaposlen kot komercialist v Slovenijalesu, TOZD inženiring; Trtnik Tone, roj. 1923, upokojenec; Kot sem že omenila, je novi predsednik sveta TONE BOGATAJ, podpredsednik pa je LADO KOCJANČIČ, ki je obenem imenovan za člana izvršnega sveta občine Moste-Polje. Konec aprila nas je obiskala delegacija pobratene KS Pečiine, Reka; to je bil predvsem deloven obisk, saj so se predstavniki obeh KS dogovarjali o postavitvi večjega števila taborniških šotorov v mesecu juliju. Vodja taborniške organizacije KS Pečine in predsednika OO ZSMS KS Vev-če-Zg. Kašelj Milan Lampič ter Papirnice Vevče tov. Anže Deli-begovič so se zedinili za prostor v športnem parku Vevče, v tako imenovanem »gozdičku«. Na 1. seji sveta KS so bile podane zadolžitve OO ZSMS — kot nosilcu akcije za pripravo programa v sodelovanju z ZZB NOV KS OO ZK ter SZDL. Omenjene DPO so dolžne posredovati imena posameznikov, ki bodo v imenu svoje organizacije zadolženi za sprejem in celoten program v času bivanja reških tabornikov pri nas. Rečane bomo, kot vedno, sprejeli kar se da gostoljubno. Nada Klešnik Kot družba moramo postati učinkovitejši To je poudaril predsednik občinske konference ZKJ občine Ljubljana Moste-Polje tov. Pavel Vindišar na seji aktiva novinarjev in organizatorjev obveščanja v OZD. Čas, ki ga živimo, je v marsičem izjemen in terja od vseh določneje opredeljene naloge, za katere se bodo delovni ljudje pripravljeni boriti in se zanje tudi v marsičem odrekati. Politično usmeritev 9. kongresa ZKS moramo prenesti v delo, v življenje, v konkretna dejanja. Zveza komunistov in njen kongres sta dala izhodišča in politične usmeritve, rešitve pa bo treba Iskati in jih sprejemati v konkretnem okolju. Žal se še nismo navadili, da moramo sistem ocenjevati skozi rezultate dela, ki jih daje. Še vedno se pod geslom samoupravljanja izsiljujejo odločitve, ki s samoupravljanjem nimajc nobene zveze oziroma nič skupnega. Za sedanje gospodarske težave ni krivo samoupravljanje, temveč ekonomska politika, ki je obšla njegove zahteve, ki je šla svojo pot brez samoupravljalcev in tudi brez ekonomskih zakonitosti. Izhajati je treba iz gospodarstva, iz delovnega človeka. Stabilizacije še vedno ne terjamo od vseh enako in resnosti situacije se ne zavedamo v vseh okoljih. Združeno delo smo razbili, ne pa med seboj tudi povezali. Delavec mora dobiti vpogled v gospodarjenje v temeljni organizaciji, od tod naprej v delovni organizaciji in še naprej. Mi pa smo te relacije deformirali zaradi lastne kratkovidnosti. Če je gospodarstvo razdrobljeno, je tudi neučinkovito. Jasno je tudi, da z 78 % ustvarjenih sredstev razpolagajo tisti, ki jih ne ustvarjajo. Zato moramo gospodarski instrumentarij dvigniti, postati mora element vsega. Danes so tržne zakonitosti praktično Izrinjene iz našega gospodarstva in družba sama sprejema ukrepe, ki porušijo možnosti, da bi prišlo do večjih tržnih zakonitosti. Stabilizacijski proces se razvija prepočasi in zato združeno delo ni samo dovolj motivirano za razvoj samoupravnih odnosov. Samoupravni sporazumi bodo resnično zaživeli tedaj, ko jih bo združeno delo upoštevalo in samo imelo ekonomski interes. Razni! konflikti in težave nastopajo tudi zato, ker žal v praksi samoupravljanje razume vsak po svoje in vsak zase je prepričan, da je njegova trditev pravilna. Pri svojem delu in življenju upoštevajmo štiri osnovna sporočila 9. kongresa ZKS: — Vztrajajmo pri samoupravljanju in pojdimo v spopade z dokazili, da je na dobrih osnovah in ni krivo za sedanji ekonomski položaj; zanj je kriv naš sistem, ki smo ga razvijali in katerega moramo nadgrajevati edinole na osnovi združenega dela. — Vztrajajmo na bratstvu in enakopravnosti jugoslovanskiii narodov z ureditvijo odnosov v skupnih investicijah, skupnem dobičku in skupnem riziku. Bodočnost bratstva med narodi in narodnostmi Jugoslavije je tudi v gojenju in bogatenju lastne kulture in ob spoznavanju kulture drugega. — Z našo neuvrščenostjo in likvidnostjo v tujih bankah mora^ mo utrditi ugled Titove Jugoslavije v svetu. — Iziti moramo iz gospodarskih težav! In jugoslovanski delavski razred, kii se je kalil in prekalil v borbah za pravice, oblast in svobodo, je tega gotovo sposoben. Čestitke za delovne jubileje in prehojeno pot izgradnje Papirnice Vevče do sedanje ekonomske moči Pred praznikom dela, 1. majem. so bile na slavnostni seji delavskega sveta delovne organizacije Papirnica Vevče 29. aprila podeljene jubilejne nagrade delavcem, ki 10, 20, in 30 let združujejo svoje delo v združenem delu. Tako, z delovnimi jubileji, smo naj lepše počastili praznika 27. april, dan ustanovitve OF in praznik dela, čeprav letos v izredno razgibanem družbenopolitičnem življenju, saj živimo v času, ki je prešel čas občutka izrednega blagostanja in zresnil naše delo čn življenje. Naša družbena skupnost doživlja čas, ki mu lahko rečemo — izreden. Veže nas vračanje anuitet in povečevanje proizvodnje za izvoz s sprotno proizvodnjo za doma, prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva in doseganje rezultatov za izboljšanje stanja. Vsa sredstva moramo izkoristiti maksimalno dn ustvariti čim več. Težave pri pridobivanju slurovin in dohodka moramo s široko akcijo premagati. Čestitkam za delovne obletnice se pridružuje tudi uredništvo glasila z željo, da bi z enakim ali še večjim elanom nadaljevali svoje delo tudi v bodoče! Nagrade za 30-letno delo so lire jeli: Marija Alič, Marija Florjančič, Rafael Jakoš, Marjan Kadunc, Janez Kamšek, Antonija Lampelj, Metka Lojevec, Jože Luzar, Anica Mlakar, Miha Prusnik, Ignacij Zajec, Janez Vidrgar, Jože Kurent, Zdenka Flerin, Blažena Marter, Anton Fortuna, Cirila Kogej. Nagrade za 20-letno delo so prejeli: Franc Dermastja, Franc Fujs, Janez Gregorič, Jože Grm, Stane Juvan, Anton Končar, Ljubomir Gugič, Jože Hribar, Ivana Jančar, Alija Jusič, Rudolf Kocjančič, Vinko Kozjek, Jože Les'ar, Vladimir Lešnjak, Janez Lovše, Anton Lukek, Janez Moškrič, Jože Pečar, Jože Pucelj, Josip Rahlja, Stane Rangus, Alojz Rejec, Vojo Stanculovič, Nevenka Šobat, Lado Ulčakar, Martin Zajc, Vinko Zupančič, Vida Anžič, Lado Kocjančič, Junij Mušič, Kristina Nad, Franc Fras, Anton Gale, Frančišek Kotar, Mustafa Koru-zovič, Bojan Lorbek, Stane Oza-nič, Viktor Štamcar, Alojz Vrta-čič, Tatjana Rangus, Roman Sev-šek, Egddij Šircelj, Alojz Svalj, Jože Tomšič, Prokopije Bogiče-vič, Sabina Kodič, Leopold Lokar, Anica Belovič, Marta Novak, Anica Švalj, Metoda OleFč, Marija Trtnik, Andreja Jeriha. Nagrade za 10-letno delo so prejeli: Žejna Ajdinovič, Hranislav Andric, Viktor Bukovec, Barbara Cerar, Ahmo Fazlič, Haradin Ga-shi, Sime Grigič, Ana Habič, Anton Habič, Jože Habič, Budlmir Horvat, Abdulah Hotič, Pavel Hribar, Ljubo Janežič, Ivan Jukič, Hasan Kapic, Franc Pinco-lič, Andrej Klešnik, Avdyl Kras-niqi, Slavica Mahkovic, Milan Nikolič, Žarko Petrovič, Husein Torič, Radoslav Uzelac, Alojz Vrečar, Peter Bingo, Franc Cimperman, Safi ja Devedič, Marko Kremžar, Radiiša Milanovič, Franc Škrjanc, Vinko Tvrdkovič, Čedomir Vajlar, Avdo Osmana-gič, Miloš Porenta, Milijana Škulj, Gabrijela Lovrič, Frančiška Gale, Ivan Zver, Jelena Ki-ridič, Franc Čuden, Vojislava Krstič, Vlasta Bratun, Marija Dobrota, Lidija Slavec, Ismet Bašič. M. K. Trideset delovnih let je letos izpolnila tudi Blažena Marter Antonija Lampelj, čestitke za tridesetletni delovni jubilej Jubilantom sta mladinka in mladinec pripenjala Med jubilanti je bil tudi Milan Nikolič z desetlet- rdeče nageljčke. Tovarišu Stanetu Juvanu izroča nim delovnim stažem v združenem delu direktor nagrado za dvajsetletno delo Drobna pozornost, ki veliko pomeni Aktivno delo nekaterih organov in posameznikov iz Papirnice Vevče je preseglo tovarniške zidove in. prešlo v občinski okvir. Prav kolektiv Papirnice Vevče je bil s svojimi predstavniki izredno močno zastopan pri podelitvi občinskih priznanj in nagrad na proslavi obične Ljubljana Moste-Polje 26. aprila letos in to nam je vsem v posebno zadovoljstvo. Poglaviten cilj kolektiva ni sa- mo ustvarjanje dohodka, pač pa tudi poglabljanje humanih odnosov, razvoj informacijskega sistema, samoupravne miselnosti in dela ter novih pridobitev na področju tehnike, znanosti in osta-: lih dejavnosti. Enajst občinskih priznanj članom vevškega kolektiva je zelo lep uspeh, ki naj bi bil spodbuda tudi ostalim, da se vključijo aktivneje v delovanje tako na de- lovnem, inovacijskem in vsem družbenopolitičnem področju. Mislim, da to ni bil zadnji praznik, ko so se podeljevala visoka priznanja našim sodelavcem. Upam, da bo delo tudi v bodoče močno razgibano; vsem prejemnikom nagrad in priznanj pa izrekam čestitke in zahvalo v svojem dn v imenu vsega kolektiva. direktor Stane Ermcnc Tov. Stane Meljo, prekaljen vevški papirničar in neumoren delavec v vsem družbenopolitičnem dogajanju v tovarni in v krajevni skupnosti Vcvče-Zg. Kašelj, je prejel NAGRADO OBČINE za dosežene uspehe v samoupravnem in družbenopolitičnem delu V znak pozornosti delovne organizacije do dobitnikov občinskih nagrad in priznanj — članov kolektiva Papirnice Vevče — so se direktor mr. Stane Ermenc in predstavniki DPO delovne organizacije na prisrčni slovesnosti 29. aprila 1982 zahvalili za njihovo posebno prizadevanje na različnih področjih, ki je v veliki meri prostovoljno, samoiniciativno in zahteva poleg izrabe prostega časa tudi veliko mero pripravljenosti. V spomin na delo, ki se je rezultiralo v obliki občinskih priznanj je vsak prejel knjigo Ivana Mačka-Matije — SPOMINI Nace Zajec, duša kulturnega delovanja na Vevčah, je prejel nagrado za trideset let dela v združenem delu Priznanja in jubilejne nagrade sta podeljevala predsednik delavskega sveta DO Ljubo Zabukovec in direktor DO Stane Ermcnc. Za dvajsetletno delo prejema čestitke Franc Fras KRAMLJAMO Z VAMI Aleksander Martelanc Velikim dobro poznano ime. Njegov spomin sega daleč nazaj v čas izpred 53 let; takrat, točno leta 1929, je tovariš Martelanc prišel v Papirnico Vevče, potem, ko je dva leti bil zaposlen v bančni službi v Ljubljani. Prišel je s sončne Primorske, iz male ribiške vasice pod gradom Mi-ramare, ki je postala čisto moderno naselje današnje potrošniške družbe. Nič rad ne premišljuje o svoji mladosti, saj ni bila preveč lepa. Z velikim veseljem pa se spominja vseh let v Papirnici Vevče, v kateri je še sedaj, ko je že nekaj časa v pokoju, ostal velik del njega; papirnica je vsak trenutek vpletena v vse njegove mislii. Ko je prišel v tovarno, je prevzel posle pomočnika šefa papirnega oddelka in tri leta po smrti gospoda Diechlerja postal šef tega oddelka ter opravljal ta dela do leta 1963, ko je odšel v pokoj. »Tedaj je bil direktor tovarne Avstrijec Jahn, s katerim sva delala skupaj 10 let. Od tega moža sem se veliko naučil. Njegovi pogledi so bili sicer primerni takratnemu času fn z njimi se večkrat nisem strinjal, ker sem bil že od mladega socialist, vendar sta bili njegova strokovnost in organizacija dela občudovanja vredni. Trije papirni stroji so obratovali takrat — prvi, drugi in tretji. Zadnja dva še danes izdelujeta papir, prvega pa seveda ni več oziroma je postal kup starega železa. Približno 50 ton dnevne proizvodnje je bilo. Naše načelo oziroma načelo Papirnice Vevče, ki je bilo dobro poznano vsem poslovnim partnerjem, je bilo: prvovrstna kvaliteta, prvovrsten odnos do strank, ki se je odražal predvsem v točnosti dobavnih rokov in natančnem izpolnjevanju naročil. Če bi omenil glavne poteze tako imenovane takratne komercialne pol'tike, bi dejal, da je ta bila predvsem v stabilnosti cen. Cene se torej v glavnem niso spreminjale. Res je, da je tudi prodaja papirja bila odvisna od splošnega stanja na tržišču, kjer tudi v splošnem cene niso preveč nihale. Nestabilnost cen namreč povzroča velike zmešnjave na tržišču in to danes lahko vidimo,-« je tov. Martelanc zamišljeno dejal. Razgovoril se je tudii o vrstah papirjev in načinu takratne prodaje. »Takrat je Papirnica Vevče izdelovala v glavnem tiskovne, srednje fine in brezlesne papirje, kot so bankpost, pelure in papir za umetniški tisk. Med srednjefi-ne papirje so spadali razni tiskovni papirji, kulerji in ovojni papir. Poleg tega smo izdelovali tudi ovojni papir superior, sivi ovojni papir in šrenc. Tradicija Papirnice Vevče je bila: prvovrstna kvaliteta. Prodaja papirja je potekala direktno do kupcev ali pa preko grosistov. Ti so prejemali gotov rabat, bili pa so obvezani, da s cenami ne manipulirajo oziroma naj ne bi zlorabljali naše stabilnosti cen na tržišču po svoje s špekulacijami. Direktni kupci so bili v glavnem veliki odjemalci — raznovrstna industrija, kartonažne tovarne, večje tiskarne v jugoslovanskem obsegu. Kot grosista smo za področje Slovenije imeli današnjo Papirografiko, v Zagrebu Grafiko, v Beogradu pa v glavnem dva podjetja in sicer Hartijo Beograd in KS Horo-vic. V Novem Sadu čn Subotici smo direktno kontaktirali preko večjih tiskarn. Zelo važen činitelj v naši prodaji so bile državne dobave, to je bila roba za pošto, železnico, državne tiskarne in podobno. Izdelovali smo tudi papir za znamke, vrednostne papirje, papirje za potne liste ter papirje, ki so spadali direktno pod upravo in državno kontrolo. Se enkrat moram poudariti, da je bil stik s strankami tako rekoč neposreden in tedaj zelo vsebinski. Odnosi so bili na visoki strokovni in človeški ravni!« Tudi izvoz papirja, seveda bolj neznaten, je tisti čas spadal v papirni oddelek. »Izvoz v tuje države se je opravljal v glavnem preko našega komercialnega urada v Zagrebu, ki se je pozneje preselil v Ljubljano. Stiki z inozemskimi kupci so bili le občasni, korespondenca pa je tekla bodisi preko že omenjenega komercialnega urada v Zagrebu, bodisi v neposredni obliki in tako izpolnjena, da sjo se posli odvijali v obojestransko zadovoljstvo in brez večjih težav. Vzporeden prodajnemu je bil tudi nabavni oddelek. Imel je važno nalogo, pokrivanje delovnih programov s potrebno in razpoložljivo količino surovin. Takrat je bilo celuloze in drugih surovin še dovolj. Seveda pa je res, da je bij proizvodni in s tem tudi pro-fi dajni obseg precej manjši od Ji današnjega.« * In kakšna je bila osnova takratnega medsebojnega sodelovanja? »Kot sem že omenil, je bila to strokovna solidarnost in resno prizadevanje za izvrševanje prevzetih nalog, resna politika cen in kar se da dober odnos do vsakega kupca Ne bi bil popoln, če ne bi poudaril, da je bila komercialnemu poslovanju v veliko pomoč izredna strokovnost vevških papirničarjev, njihova prizadevnost in resnost do dela. Če tega mi, tudi poslovati namreč ni možno. Naj tudi omenim, da so vevški papir-ničarji lahko s ponosom ugotavljali izredno nizek odstotek izmeta, porabe strojnih vpreg in drugega izdelavnega materiala. V osebni ponos nam je bila tudi vzorna delovna disciplina v vevški papirnici.« Tovariš Martelanc je tekom svojega dela doživel prehod iz kapitalističnega v samoupravni sistem gospodarjenja. »Na Vevčah sicer ni bilo nikoli ne vem kako slabo, vendar v kapitalistični ureditvi skrb za delavca ni bila enaka za vse. kot je to danes. In to, da nekdo z višjim položajem dobi veliko več ugodnosti kot drugi, se mi nikdar ni zdelo v redu. Skrb za človeka je sicer bila, saj so bila na voljo stanovanja in zdravstvo je bilo urejeno, vendar vse z razlikami. V takratnem — kapitaliv stičnem sistemu smo delali v prid delodajalcev, danes v samoupravni družbi pa delamo za naše lastne interese oziroma interese družbe kot celote, katere del pa je vsak izmed nas.« Vida B., Jožica R. Poslovila sta se ANTON JANČAR je delovno pot v Papirnici Vevče pričel leta 1958. Najprej se je znašel v belilnici, potem je celih 11 let delal pri »kolmarjfh«, nato pa je bil v brusilnici čistilec lesa. Zaradi zelo poslabšanega zdravstvenega stanja težjih fizičnih del ni smel več opravljati in tako je leta 1972 prevzel dela in naloge vratarske službe. »Vsa leta sem bil z delom v tovarni zelo zadovoljen, ne glede, kakšnega sem opravljal. V vseh teh štiriindvajsetih letih nisem niti enkrat zamudil na delo, tudi 5 minut ne. Zdi se mi, da so mi ta leta prehitro minila in kar težko se poslavljam,« rjje dejal ob odhodu v zasluženi pokoj. Kot vsem našim dolgoletnim delavcem smo tudi tovarišu Jančarju hvaležni za njegov delovni prispevek, za trud in žulje, ki jih je vložil v naš razvoj. Želimo mu predvsem zdavja, da bi novo življenjsko obdobje zadovoljno užival v krogu domačih. SILVO ANŽUR Kot šestnajstleten fant je postal partizan. Po vojni se je zaposlil na takratni občini Polje. Leta 1951 pa je prišel v vevško papirnico, ki jo po enaintridesetih letih izmenskega dela zapušča. Poznamo ga kot dobrega delavca, borca za delavske pravice in kot človeka, ki ni nikoli slabe volje, pa čeprav ne gre vedno vse po maslu. »Lepe čase sem preživel v tovarni,« pravi tovariš Silvo. »Pred leti je bilo naše življenje sila skromno; delali smo intenzivno; lahko rečem, da sem sam osebno veliko pregaral ob kislem fižolu in krompirju, ki sta Uresničevanje samoupravljanja v vseh oblikah združevanja delavcev j enega dohodka ter o delitvi sredstev. Delo na področju delovnih razmer delavcev, njihove socialne varnosti, zdravstvenega varstva, varštva pri delu in požarne varnosti ter na drugih pomembnih področjih je treba nadaljevati. Posebno pozornost pa bo treba posvetiti delovanju delegatskega sistema in izobraževanju delegatov. Na občnih zborih osnovnih organizacij Zveze sindikata so bili izvoljeni novi člani izvršnih odborov in a tem tudi obeh konferenc OOZS. Osnovne org. sindikata, sedem po številu, so dobile tudi nove predsednike, in sicer: I. OOZS (TOZD Tehnični papir) — Ciril Zupančič II. OOZS (TOZD Veta) — Jože Lampič III. OOZS (TOZD Tehnični papir — Vzdrževanje, energetika) — Vlado Lešnjak IV. OOZS (TOZD Grafični papir) — Janez Pezdirc V. OOZS (DSSS) — Mani Trtnik VI. OOZS (TOZD Blagovni promet) — Lado Vračko VII. OOZS (TOZD Družbeni standard) — Franc Čuden konferenca I. in III. OOZS — Albert Krašovec konferenca OOZS — Polde Trtnik Sekretarji OOZK, ki jih je pet po številu, so: TOZD Tehnični papir — Brane Avsec TOZD Grafični papir — Jože Žibert TOZD Veta — Miloš Porenta TOZD Blagovni promet — Leon Kurent TOZD Družbeni standard in DSSS — Magda Sešek Predsednik OO ZSMS je Anže Deliibegovič. Vsi odbori so svoje delo že čisto resno zastavili; sicer pa, naše delo se ne pričenja niti ne končuje z mandati. Vitla B. To je osnovna naloga, ki so si jo začrtali sindikat — kot najširša organizacija delavcev, sekretariati OO ZK in organizacija ZSMS v Papirnici Vevče v programih dela za novo mandatno obdobje. Ob analizi izvršitve nalog v preteklem mandatu je bilo sklenjeno, da je treba v bodoče delavce temeljnih organizacij in delovne skupnosti še bolj aktivno vključiti v razprave o gospodarjenju, o razporejanju ustvar- Dcl predstavnikov družbenopolitičnih organizacij Papirnice Vevče na eni od skupnih sej iLftoiaktam PODJETJE ZA EKONOMSKO PROPAGANDO IN ZALOŽNIŠKO DEJAVNOST LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 14, telefon 314-890 Dejavnosti: — ekonomska propaganda — založništvo — offset tisk — sito-tisk — aranžersko sejemska dejavnost in knjigoveznica bila takrat naša glavna malica. Danes je to le priloga k malici. In ves čas sem se tudi vključeval v borbo za delavsko samoupravljanje, katerega je tudi danes še vedno premalo.« S sodelavci je imel Silvo Anžur vedno dobre odnose, pa naj si bo tedaj, ko je delal kot belilec celuloze, pa kot pomočnik in potem mlinar na holandcih ter od 1973. leta dalje kot vodja priprave snovi v naši proizvodnji z najdaljšim stažem, tako imenovani stari proizvodnji. Včasih je bilo tudi kaj težkih trenutkov. »Pri delu ne more biti sovraštva in jaz sem človek, ki ima rad vse ljudi,« pravi. »Rad bi še posebej poudaril, da je bil v tej moji delovni dobi v papirnici narejen ogromen korak k napredku, tako pri delu kot pri drugih stvareh, ki Anion Jančar spremljajo delavčevo življenje. In mislim, da je današnja mlada generacija lahko hvaležna za ta napredek, ki nosi s seboj tudi lažje, bolj mehanizirano delo in sploh humanejši odnos do dela.« Tovarišu Silvotu tudi sedaj, v pokoju, ne bo dolgčas po delu, ker mu ga ne bo zmanjkalo. V Podgorju, kjer si je uredil prijetno hišo in kar malo posestvo, vse, živina, njive, sadni vrt... kliče k delu. Seveda pa bo tudi s tovarno in bivšimi sodelavci še obdržal prijateljske stike. Hvaležni za minulo delo mu želimo predvsem zdravja ter življenjske sile, da bo lahko kos vsem zastavljenim nalogam, in zadovoljstva ob pogledu na tisto, kar bo s pridnostjo še naprej ustvarjal. Vida B. Silvo Anžur PREDSTAVLJAMO VAM TISKARNO IN KARTONAŽNO »GORENJSKI TISK« Gorenjski tisk je rastel s svojimi poslovnimi partnerji in se razvijal v skladu z njihovimi potrebami To je delovna organizacija, ki ima eno od najdaljših grafičnih tradicij v kranjskem bazenu, kjer je bila osnovana prva tiskarna leta 1888. Do leta 1960 je bil Gorenjski tisk v slovenskem merilu zelo nepomemben, kar je najbrž tudi pripomoglo k njegovemu bliskovitem razvoju. Danes je to ena od najsodobnejših grafičnih hiš v državi, približno na 4. mestu med sorodnimi delovnimi organizacijami, sicer srednje velika tiskarna, ki zaposluje 500 delavcev, z izredno močno pripravljalno proizvodnjo, sodobno tehnologijo, srednje močnim strojnim parkom in dobro strokovno delovno silo. Njihovi izdelki so po kvaliteti prav na vrhu tovrstnih izdelkov v Jugoslaviji. Tiskajo edicije vseh vrst, predvsem pa kartonske zloženke za cigarete; etikete, prospekte, kataloge, brošure, knjige, fototapete, plakate, posterje. Pravi užitek je bil, pogovarjati se z nekaterimi vodilnimi delavci; iz njih je plala neverjetna mladostna zagnanost in sila. Polni so načrtov, smelih idej in optimizma, kljub težki gospodarski situaciji, ki nikogar ne zaobide. »Če poskusiš, imaš dve možnosti, če ne poskusiš, pa nimaš nobe-nei,« je njihov moto. Delovna organizacija Gorenjski tisk je samoupravno organizirana v petih proizvodnih temeljnih organizacijah, temeljni organizaciji blagovni promet in delovni skupnosti skupnih služb. Vsaka TOZD združuje od 40 do 100 delavcev. Ko smo predsednika poslovodnega organa delovne organizacije, direktorja Edvarda Jurjevca, vprašali o smotrnosti tolikih temeljnih organizacij v razmeroma po številu zaposlenih ne velikem delovnem kolektivu, je zatrdil: »Glede na zaokrožene tehnološke procese so bili po zakonu o združenem delu dani pogoji za ustanovitev 11 TOZD in to število smo skrčili na 6. Če bi Gorenjski tisk bil enovita delovna organizacija, bi nedvomno uspeval slabše. K rasti dobrega in perspektivnega kadra je veliko prispevala prav nova organiziranost, kajti TOZD je tudi šola samoupravnega gospodarjenja, vodenja in poslovanja. Ta eksperiment se je silno dobro obnesel. Taka organiziranost zahteva razvoj dohodkovnega sistema v skupnem, prihodku, prečiščene normative dela, kvalitetno delo ter razvoj poslovnega informacijskega sistema, ki naj bi bil sposoben vključevati tudi bistveni premik v izvozno usmeritev proizvodnje. V temeljnih organizacijah je dobra naložba kadra za prihodnost z okrepljenimi strokovnimi službami. Lahko trdim, da bo ta kader čez par let sposoben voditi mnogo večji in zahtevnejši Gorenjski tisk ali pa kak drug poslovni sistem. Široko kadrovsko zaledje in medsebojno zaupanje ja veliko bogastvo in potreben pogoj za timsko delo, bi je osnova za nemoteno poslovanje.« Direktor Jurjevec je bil na prvi seji nove skupščine Splošnega združenja grafične dejavnosti Jugoslavije izvoljen za predsednika izvršnega odbora skupščine. Glede nalog, ki čakajo izvršni odbor v tem mandatu, meni novi predsednik: »V novem mandatu moramo zastaviti vsaj en projekt, ki bo temeljil na solidnih študijah, izvoznih usmeritvi, povezavi s papirnicami in v panogi, specializaciji in delitvi dela, združevanju sredstev na podlagi ustvarjanja in delitve skupnega dohodka ter bo organizacijsko dobro obvladan in krmiljen. Gotovo je mogoče povezati pomembnejše zmogljivosti ene ali več republik, jih primerno organizirati in tehnološko posodobiti ter usmerjeno plasirati njihove izdelke. Trenutno najbolj pereča jejo za svoje končne izdelke na domačem in tujem tržišču, pa so nam pripravljeni za dobavljeni papir kupovati potrebne surovi? ne. Konkretno pri poslu s proda? jo fototapet v Sovjetsko zvezo, ki je za nas dobro donosen, se Gorenjski tisk obveže — in moramo reči, da svoje obveze dokaj vestno izpolnjuje — da nam dobavi enake količine celuloze, kot znašajo njim dobavljene količine papirja za fototapete. S fototapetami nastopamo v tujini kot ena firma: Gorenjski tisk—Sloga—Veta, čeprav vprašanje blagovne znamke še ni rešeno. Pri tem nastopajo Sloga Zagreb kot naš največji kupec tapet in partner pri dobavi lepila za fototapete, Papirnica Vevče kot dobavitelj specialnega papirja za fototapete in Gorenjski tisk, ki tiska in embalira fototapete, Po približnih deležih sovlaganja dela se izračuna delež, ki ga vsak od partnerjev dobi pri izvoznih poslih. Takšni'h povezovanj, ko v bistvu prodajamo papir in finalno delo partnerja, b: moralo gotovo biti več, saj so rezultati sila ugodni; a kaj, ko je kot kaže »elastika preperela in se nekako ne more raztegovati.« Na žalost moramo tudi pri sodelovanju z Gorenjskim tiskom priznati, da je komercialni del in prodor na nova tržišča v glavnem zasluga silno elastičnih komercialistov v tej delovni organizaciji; predvsem lahko omenimo pri tem dva imena: Trobec in Prusnik. Ob tem delu je naša neaktivnost precej vpijoča. Tudi pri prodaji fototapet na domačem trž šču, ko nastopamo kot ločeni partnerji Sloga in Veta, čeprav so o vzorcih in drugih pogojih dogovori skupni, ugotavljamo, da Sloga zaradi večje aktivnosti mnogo bolje uspeva, kot mi, le v letošnjem letu smo se tudi mi malo bolj potrudili zaslužiti pni tem poslu nekaj več. Ce se spomnimo malo nazaj, sc bili v naši tovarni celo precejšnji odpori proti poslom s fototapetami, čeprav smo že na samem začetku na klirinškem področju iz-, tržili relativno veliko. Sedaj so poleg Sovjetske zveze sklenjeni posli z Madžarsko in Češko, odpira se Bolgarija, sklenjeni so posli z Avstrijo, ponujajo se možnosti v Franciji in Švici, Ameriko pa smo že omenili. Pri Gorenjskem tisku so možnosti za sodelovanje široko odprte. »Gorenjci« so močno za nle-resirani za tovrstna sodelovanja, ker vedo, da je v takem načinu možna bodočnost razvoja. O tem bi morali biti bolj prepričani! tudi pri nas. Kadar je govor o Gorenjskem tisku, je vedno omenjen tudi bivši direktor KONC; po mnenju kolektiva bi, če njega ne bi bilo, tudi Gorenjskega tiska ne bi bilo. Bil je izredno dajnoviden, lahko bi rekli kar predrzen v svojih optimističnih idejah. Leta 1969 je izposloval — kljub nasprotovanju ostalih grafičarjev — prehod na offset tisk v takrat še majhni tiskarni, To je bila velika prelomnica. Leta 1974 so »Gorenjci« šli na največji format — BO (100 X 140 cm), ki je danes v Jugoslaviji v offset tehniki sploh uporablja. In veliko mero svoje-* ga duha, gledanja in zagnanosti je vcepil svojim sodelavcem, ki so danes njegovi nasledniki. Kljub temu, da je bodočnost te in vse druge industrije v neugodni situaciji, načrtujejo še smele-je, s povečanim tempom v prepričanju, da z dobrim delom vsakega člana »njihove družine« le imajo možnost preživeti čas, ki prihaja. Zaenkrat njihovi poslovni dogovori dobro kažejo, vse pa seveda zavisi od založenosti z osnovno surovino, ki je karton in papir. Detajl iz proizvodnje v Gorenjskem tisku (petbarvni offset tiskarski stroj v Primskovem) Vodja prodaje v Gorenjskem tisku Peter Trobec naloga združenja je usklajevanje s papirno industrijo.« Če se povrnemo nazaj k delovni organizaciji Gorenjski tisk, ne moremo mimo dejstva, da je edina v državi v barvni litografiji in v izdelavi orodij za kartonažo; kar izdelujejo si pomočjo dveh laserjev. Aparat za izdelavo tiskarskih orodij z laserjem imajo poleg njih samo tri firme v svetu. Investicija vanj je bila ogromna, vendar se je tekom štirih let po? kazala kot sila upravičena dn rentabilna. Orodje, izdelano na laserskem aparatu, je stoodstotno precizno in z njim izdelane kartonske zloženke se lahko polnijo na najsodobnejših strojlih. Skener z lasersko glavo in ekranom DC-300 L je tudi edini v Jugoslaviji v Gorenjskem tisku. S pomočjo tega aparata analizirane barve in prenešene š precizno vsemožno korekcijo na film, ki služi v nadaljnjem postopku tiska, je garancija za dober izdelek. In ponosni so, da sq velike svetovne revije našle mesto v Gorenjskem tisku. Vodja prodaje Peter Trobec je med drugim poudaril, da izredno Direktor DO veliko pozornosti namenjajo izobraževanju kadrov. »V prepričanju, da tudi najsodobnejši stroj ne more delati sam, najprej — pred nakupom stroja, razmišljamo o kadru, ki bo delal z novim strojem. Seveda pa je poleg teh dveh zahtev — sodoben strojni park in strokoven kader — nujno treba izpolniti tudi tretjo, in sicer: voditi dobro komercialno politiko, kar pomeni, biti stalno prisoten na tržišču z novimi idejami in vztrajnostjo.« Proizvodni stroji Gorenjskega tiska so na dveh lokacijah — v Kranju in v Primskovem. Kolektiv že načrtuje nove proizvodne investicije z izvozno usmeritvijo; trenutno zaključujejo raziskave tržišča. V lanskem letu je DO Gorenjski tisk ustvarila 732,307.000 din celotnega prihodka, dohodek je znašal 270,248.000 din, akumulacija z amortizacijo nad predpisano stopnjo, poslovnim in rezerv? nim skladom pa 102,956.000 din. Rezultati poslovanja so bili precej nad planiranimi. Izvoz je znašal 3 in pol milijiona dolarjev, v večji meri na klirinško področ- Gorenjski tisk Edvard Jurjevec je (Sovjetska zveza), za material iz uvoza pa so porabili 2,089.283 dolarjev. Letošnji izvoz načrtujejo samo s fototapetami v Sovjetsko zvezo v višini 4 milijone dolarjev. Tu gre seveda za dohodkovno povezavo Gorenjski tisk— Sloga Zagreb—Papirnica Vevče. Načrtujejo tudi ponudbo za ameriško tržišče, kamor naj bi šli skupaj z Vevčani, in sdcer za fototapete in za oštale tapetne robce. Kranjčani so v zelo kratkem času osvojili vzhodno tržišče, na zahodu pa se že tudi kažejo dobni rezultati. Gorenjski tisk je eden redkih naših partnerjev, ki se izredno trudi pri poslih skupnega izvoza in goji dobro sodelovanje z nami. Zavedajo se, da je takšna povezava nujna, da papirničarji brez celuloze ne morejo delati in se trudijo, da dobavitelju papirja pomagajo zagotavljati dragoceno osnovno surovino. S takšnimi predlogi in idejami so Kranjčani sami prišli k nam. Z Gorenjskim tiskom smo povezani v skupnem proizvodu — fototapetah ter s tem v skupnem izvozu, za druge vrste papirjev, ki ga potrebu- K dobremu poslovnemu rezultatu so pripomogli tudi avtorji tehničnih izboljšav V Papirnici Vevče je inventivna dejavnost kar precej razgibana, saj je bilo pri Društvu ljudske tehnike ustanovljeno cele »Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav«. Ne moremo sicer reči, da zelc veliko, toda kar precej koristnih predlogov rin izboljšav so že po-gruntali vevški papirničerji. Samo na zadnjih sejah delavskih svetov so bile na predlog komisije za inovacije izplačane nagrade avtorjem, ki so z realiziranimi predlogi skupaj prihranili v tovarni 1,343.171,60 din stroškov na leto. To je podatek, ki bi ga morali skrbno upoštevati. In izplačane nagrade za ta prihranek? Skupaj 65.756,85 din; malo, je gotovo tudi vaše mnenje in čas je že, da naše pravilnike spremenimo, saj je tudi nagrada ena od stimulacij za tovrstno delo, ki bi se v času stabilizacije moralo še mnogo bolj razmahniti. Štirje člani našega kolektiva — inovatorji, so letos za delo na inovacijskem področju prejeli občinske nagrade INOVATOR LETA: Jože Žibert in Boris Trtnik za izdelavo naprave za zaznamovanje napak v papirnem traku, Franc Grabner, Jože Žibert in Stane Antončič za inovacijo boljšega izkoriščanja toplotne energije. Priznanje za delo je prav gotovo veliko priznanje in vsi so ponosni nanj. Za tov. Franca Grab-nerja je to že druga občinska nagrada za inovacijo; prvo je prejel leta 1978 za inovacijsko delo »Hlajenje parne turbine«. V občini Moste-Polje je bil prav na inovacijskem področju storjen velik korak, saj se je posluh za inovacije izostril. Inovacije same imajo velik pomen tudi zato, ker se vzporedno z njimi odkriva veliko drugih stvari in to je pravzaprav raziskovalno delo, kii je predvsem timskega značaja. Jože Žibert in Boris Trtnik sta si zasluženo nagrado duhovno razdelila nekako takole: Jože se je s tem problemom srečeval že dolga leta, že pri starih papirnih strojih. In želel ga je rešiti s pomočjo elektronike. Boris se je kot član DLT seznanil s tem problemom in tako sta vzela v roke tisto področje, za katerega sta pač strokovno usposobljena in tako pojmujeta tudi delitev nagrade; Jože papirno področje, Bori a pa elektroniko. Seveda eden brez drugega ne bi tega rezultata dosegla. Velja Papirnica Vevče v arhivskem gradivu Ljubljane V Zgodovinskem arhivu Ljubljane so med gradivom gospodarskih organizacij najpopolnejše ohranjeni fondi prav iz Papirnice Vevče. Gradivo ostalih industrijskih podjetij pa je ohranjeno z velikimi vrzelmi. Iz arhiva, katerega osnovna naloga je varovanje pisanega, risanega, tiskanega alii kako drugače zabeleženega dela kulturne dediščine Ljubljane, so bili izbrani za razstavo LJUBLJANA V ARHIVSKEM GRADIVU OD ZAČETKA 14. STOLETJA DO DANES kar štirje pisani dokumenti vevške papirnice: Spominski list na janezijskem papirju — 1851, Načrt Francisove turbine za papirnico v Goričanah v merilu 1 : 25 — 1922, Poročilo o stavki v Papirnici Vevče — 1928 in Poslovno poročilo Združene papirnice Vevče, Goričane, Medvode, d. d. v Ljubljani — 1940. Naj povemo, da so bili pri izboru dokumentov za razstavo odločilni naslednji kriteriji: značilnost dokumenta za posamezno obdobje po vsebini d n obliki ter zanimivost za širši krog ljudi in vzorčnost. tudi omeniti, da bi bila njuna inovacija gotovo prvonagrajena, če ne bi bil Jože, kot član občinske komisije, čisto preveč skromen pri ocenjevanju. Tov. Boris, ki je še mlad član našega kolektiva, je na vprašanje, kako se mu zdi, da kolektiv sprejema inovacije, dejal, da ima občutek, kot da vlada do tega nek čuden odpor. Nasploh _go bili inovatorji mnenja, da je pri nas inovator preveč prepuščen sla m sebi in riziku. Zaradi mučnega postopka se 80 °/o inovatorjev le enkrat samkrat spusti v prijavo inovacije. Relacije med idejami dn realizacijo niso urejene in tu nam manjka malo zahodne šole. Komisija bi morala nastopati bolj energično in tudi zahtevati odgovornost od vodilnih delavcev, da pomagajo pri tem delu. Možnosti za prihranek je prav v papirni industriji, ki je še precej nedorečena, še veliko. Zato bi morali, če hočemo bolj gospodarno delati, čim preje urediti te relacije. Predvsem bi morali vodilne strokovne delavce najprej pridobiti za to dejavnost. Prav bi bilo, da bi pri kadrovanju za vodilne strokovne naloge upoštevali tudi kriterij odnosa delavca do inventivne dejavnosti. Tako bi dosegli večji napredek in* garancijo za razmah te dejavnosti. Po mnenju avtorjev je tudi velikega pomena, kdo se pojavi kot avtor inovacije. In če delovno okolje inovacijo sprejme, ni težav za nadaljnje delo avtorja. A kaj, ko smo ljudje pač ljudje in ko nevoščljivost nima meja. F v JL " -e A -m Jože Žibert in Franc Grabner Stane Antončič Boris Trtnik O spremembi pravilnika so se člani komisije že večkrat pogovarjali. Lestvica za izplačilo nagrad vpliva na višje strokoven kader, torej na tiste, ki bi bili od sebe sposobni dati največ, degresivno. Vzrok, zakaj se tako malo višje strokovnega kadra pojavlja med inovatorji, je najbrž v tem. da je pni svojem strokovnem delu preveč obremenjen še z raznimi organizacijskimi in samoupravnimi zadevami. Avtorji tehnične izboljšave toplotnega izkoristka so vsi zatrdilu, da bi moral biti naslednji cilj: eliminirati vso porabo tehnološke pare za ogrevanje tovarniških prostorov. Objekti družbenega standarda bi lahko prav vsi bili ogrevani na način, kot je pq inovaciji samski dom — torej z odpadno energijo. Njihova žilica torej utripa dalje. Inovacija še tudi ni zaključena, saj bodo avtorji še naprej iskali nove rešitvq in boljše rezultate. Nagrajeni avtorji tudi menijo, da bi to dejavnost v tovarni le morala voditi strokovna služba in pričakujejo, da se bo to delo v novem razvojnem sektorju tudi profesionalno opravljalo. Pa še nekaj jim leži na srcu: inovacije so prav gotovo doprinesle tudi svoj del k dobremu gospodarjenju v lanskem letu, ven? dar v poročilu o poslovanju to ni bilo niti omenjeno. In avtorji imajo ob prejemu nagrad res lahko občutek, kot da sploh niso resnične. Roko na srce, sredstva, prihranjena iz naslova inovacij, bi bila lahko vsaj okvirno prikazana v zaključnem računu! Vida B. Vodja domače prodaje — naš dolgoletni sodelavec Na seji delavskega sveta TOZD Blagovni promet, 6. maja 1982, je bil za vodjo prodaje imenovan SILVO RAZDEVŠEK. Gotovo ga vsi vevški papirničarji poznamo, saj v naši tovarni združuje delo že kar 24 let. In poznamo ga kot dobrega, izredno vestnega delavca. Silvo je potem, ko je dobrih deset let delal kot delovodja v proizvodnji, kjer si je nabral bogato mero »papirnih« izkušenj, pričel delo v programskem centru, oziroma bolje rečeno, osnoval je programski center v Pa? pirnici Vevče in dobra tri leta delal v njem kot vodja. Leta 1973 je prišel v domačo prodajo kot pomočnik vodje in te naloge opravljal ves čas do novega imenovanja. Na vprašanje, koliko dobrih strani ima za opravljanje nalog vodje prodaje praksa tako v proizvodnji kot v prodaji papirja, je odgovoril: »Naša panoga je dokaj specifična in bi sicer dober tržni delavec, ki te tehnologije ne pozna, rabil seveda precej časa, da bi posel obvladal. Komercialist v prodaji mora poznati tehnologijo in vrste papirja. Če tega ne obvladaš v celoti, moraš mnogo več sodelovati s tehnologi, kar pride pri naši kadrovski zasedbi v poštev le v delikatnih zadevah.« Kakšna je bila prodaja papirja pred devetimi leti, ko ste prišli v ta oddelek? »Takrat je bila prodaja še dokaj nerazvita, saj, specifično pač za Vevče, za to ni bilo potrebe. Papir je bil ves prodan dn o kakšnih novih organizacijskih prijemih nd nihče razmišljal. S proizvodnjo premazanih papirjev in po zagonu V. papirnega stroja, ko so se količine papirja precej spremenile, pa so se po- trebe po razvoju prodaje in organizaciji, primerni za delo na domačem trgu, seveda pokazale in to zelo močno. Iz centralizacije del je bil prehod nalog v decentralizacijo — v delitev dela na referate, nujen.« Če se ne motim, je potekalo to kadrovanje postopoma? »Domačo prodajo smo razdelili na prodajne referate, evidenco in statistiko, skladiščenje in odpremo ter ostala administrativna dela. Referati v prodaji — Peter Selan, Jože Vidmar, Suljo Deve-dič so opravljali komercialne posle vedno bolj samostojno, oddvojili smo odpremo, fakturni in statistični oddelek in tako smo se vsaj približno prilagodili zahtevam, ki sta jih pred nas postavljala proizvodnja in širši trg. Zaradi večjega obsega dela je bilo treba tudi v skladišče in odpremo vnesti nove organizacijske rešitve. Skladiščni delavci opravljajo velik del dela danes meha- nizirano, kar smo dosegli v zadnjih petih letih.« Katere novitete v prodaji še načrtujete za izboljšanje dela? »Tako pri komuniciranju na trgu kot v delovanju samega oddelka bi bilo treba vnesti še precej sodobnih prijemov. S sedanjim delom v celoti nisem zadovoljen, vendar zaradi razmer, ki so onemogočale realizacijo načrtov, ni bilo možno izvesti več kot toliko. Tudi nisem zadovoljen, da v današnjem času še vedno delamo vse peš in nismo prešli na računalniško obdelavo, edino mikroračunalnik smo kupili. No, lahko rečem, da se prav sedaj bolj intenzivno pripravljamo na ta prehod, ki je več kot potreben, saj se nam dogaja, da enostavno nimamo določenih podatkov — na primer kompletno vrstnost prodaje, kar nam pri delu zelo manjka, je pa to nemogoče zasledovati danes »peš«, saj se raznolikost, razdrobljenost po količinah ter tisoče drugih postavk tolikšna, da terja elektronske možgane. Poudariti moram tudi, da se v našem skladišču odpremlja tudi izvozna roba in da je pri majhni kadrovski zasedenosti dela ogromno. Čutimo potrebo, da bi skladišče in odpremo še bolj specializirali in da bi tudi to delo bilo vodeno preko referata v prodaji. A premalo je ljudi in navadno se prav v prodaji s povečanjem ali celo nadomestilom kaj zatakne.« Glede na to, da papirja na domačem trgu primanjkuje, kakšno je delo v domači prodaji, »Frekvenca kupcev je ogromna, saj, manj je papirja, več je kupcev in obiskov. Poleg tega je treba postoriti še razne samoupravne in druge naloge, tako da so obremenitve velike. V takšni situaciji tudi ni možno govoriti o komercialni morali. Vendar pa Vevčani skušamo na trgu biti pošteni in kar se da spoštujemo dogovore. Tudi hlastanje za zasužkom, kakršnega marsikje drugje poznamo, ni v naši domeni. Res pa je, da imamo prav zaradi takšnih stališč v tovarni te? žave, saj prevladuje mnenje, da bi morali v tej situaciji več zaslužiti.« Kako pa so pravzaprav referenti v prodaji razdeljeni; glede na asortiman, kraje ali podobno, »Delitev dela v prodajni opera-tivi je za našo zvrst specifična in ni možno deliti prodajnih referentov tako, kot jih razvršča teorija. Uporabljamo kombiniran način, nekako pa so razdeljeni glede na papirne stroje. S tem je podana sicer tudi delna delitev po vrstnosti, vendar morajo kupci kontaktirati v glavnem z vsemi referenti.« Kakšno je sodelovanje v oddelku samem? »Uspelo nam je razviti zelo enoten oddelek domače prodaje, kjer z redkimi izjemami brez konfliktov združuje delo 47, lahko rečem, dobrih delavcev. S kadrom, 3 katerim sodelujem, sem izredno zadovoljen in upam, da se tudii v bodoče naši odnosi ne bodo menjali. Zelo sem tudi vesel, da se transportne poti in sam izgled skladišč izboljšuje. Kot nujno pa smatram še priključitev industrijskega tira do skladišča V. papirnega stroja, kjer moramo več kot 50 %> proizvodnje zaradi 100 m oddaljenih vagonov dvakrat prelagati.« Tovarišu Razdevšku čestitamo k imenovanju in mu želimo, da bi, glede na možnosti pač, zadane načrte dograjeval brez težav! Obisk pri sindikatih severnega Porenja Medobčinski svet ZS ljubljanske regije skupajjl z občinskimi sveti ZS ljubljanskih in obljub-ljanskih občin nadaljuje že pred štirinajstimi leti vzpostavljene stike z nemškim sindikatom kemije, papirja in keramike — deželnega vodstva za severno Porenje. V tem času je že več študijskih delegacij, sestavljenih iz sindikalnih aktivistov iz OZD kemijske in papirne dejavnosti s sedežem v ljubljanski regiji, obiskalo severno Porenje v ZRN. Tudi letos je v času od 18. do 24. aprila študijska delegacija petnajstih članov, sestavljena po določenem kri teni ju, na povabilo nemškega sindikata kemije, papirja in keramike obiskala ZRN. Namen naše delegacije je bil po1 glabljanje odnosov ter spoznava7 nje organiziranosti sindikatov v ZRN ob upoštevanju kapitalistične naravnanosti družbenoekonomskih odnosov, vloge sindikatov v njih in načina zagotavljanj la socialne varnosti delavcev. Studijska delegacija je letos dobila povabilo glavnega predsedstva iz Hannovra, ki je letos prvič sodelovalo v programu študijske izmenjave na nivoju zveznega sindikata kemije, papirja in keramike iz ZRN. Gostitelj — deželno vodstvo sindikata za severno Porenje s sedežem v Diisseldorfu, je ponudil zanimiv in razgiban program. Član te delegacije je bil tudi predsednik konference OOZS Papirnice Vevče Polde Trtnik, ki nam v zanimivem poročilu podaja vtise s tega srečanja: Iz Ljubljane smo se odpeljali z vlakom d n po osemnajstih urah vožnje prispeli v Hannover, kjer nas je pričakal predstavnik zveznega vodstva sindikata. Po okrepčilu v kolodvorski restavraciji rin kratkem pomenku smo s|e z avtobusom odpeljali proti Berlinu. Svojevrstno in vznemirljivo je bilo na meji med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, predvsem za tiste člane delegacije, ki so prvič potovali v državo s sistemom realnega socializma. Avtocesta, speljana po ozemlju Vzhodne Nemčije, se močno izogiba mestom in naseljem, tako da smo ob cesti, dolgi dvesto kilometrov, do Berlina pretežno videli le traktorje, ki so na obsežnih po-ljilh opravljali pomladansko setev. Ob prihodu v Zahodni Berlin nas je presenetil pogled na »slavni berlinski zid«, minska polja in žične ovire. Samo še nje- gove ohranjene znamenitosti iz preteklosti kažejo na njegovo nekdanjo vlogo prestolnice Nemčije. V pogovoru s sindikalnim sekretarjem za berlinsko okrožje smo slišali, da je v Berlinu najvišji odstotek brezposelnih v ZRN, kar pogojuje emigracijo predvsem mladih v druga mesta Zahodne Nemčije. Iz Berlina smo se naslednji dan odpeljali nazaj v Hannover, kjer nas je v mestni hiši sprejel nad- župan. V svojem pozdravnem govoru je podprl naše sodelovanje z njihovimi Sindikati. Sledil je sprejem na predsedstvu zveznega sindikata kemije papirja in keramike, kjer smo imeli razgovore z njihovimi predstavniki. Podrobneje smo spoznali delo njihovega sindikata ter njegovo glavno nalogo — sklepanje tarifnih pogodb z delodajalci. Zanimal nas je problem brezposelnosti v ZRN, ki zajema že dva milijona delavcev. Predvserr/ smo se zanimali za položaj naših delavcev, katerim pa še ne grozi-nevarnost brezposelnosti. Naslednji dan smo obiskali papirnico in združenja Feldmuhle v Hagnu. Za nas papirničarje je bit ogled tovarne, ki ima letno proizvodno 400 tisoč ton papirja, zelo zanimiv. Interesantni so podatki enega izmed papirnih strojev, ki ima širino papirnega traku osem metrov, hitrost pa 100C Predsedniki slovenskih društev v severnem Porenju Paritex 82 Glede na potrebe po čim večjem izvozu naših artiklov, posebno še na konvertibilno tržišče, je bilo že pred časom sklenjeno, da bi naša delovna organizacija nastopila na enem od večjiih (specializiranih) sejmov v tujini. Tako smo se v TOZD Blagovni promet že dogovorili z našimi part7 nerji pri fototapetah (Gorenjski tisk in Sloga) ter proizvajalcem plastičnih tapet Pazinko za eventualni skupni nastop na takem sejmu in to predvsem z vidika kompletne j še ponudbe, kot tudi zmanjševanja stroškov za posamezno delovno organizacijo. V ta namen smo v letošnjem aprilu obiskali specializirano razstavo tapet, zaves in dekorativnega blaga Panitex 82 v Parizu. Na žalost je bil ravno v letošnjem letu premaknjen termin te razstave kot tudi lokacija, tako. da je bila udeležba predvsem proizvajalcev papirnih tapet mnogo skromnejša kot v preteklih letih. Kljub temu lahko rečem, da se na takšnih razstavah vidi marsikaj novega in zanimivega, tako z vidika napredka tehnologije in novih proizvodov, kot z vidika zasledovanja modnih tokov v opremljanju stanovanjskih prostorov. Na ta zadnji moment pri našem delu v zadnjem času vse prevečkrat pozabljamo, kar pa je nedvomno posledica izredno dobre prodaje naših tapet bodisi gledano na domače ali klirinško tržišče. Zavedati se moramo, da so tapete (ali v širšem smislu oprema stanovanj) podvržene zakonom, ki vladajo v svetu mode in, če karikiram, je temeljno pravilo: če si prvi, si prvi, če si drugi, si zadnji. Posebno pa velja to pravilo sedaj v času precej težke krize na prodajnem področju na zahodu, prihajajo pa tudi že prve informacije, da se bo tudi vzhodni trg čedalje bolj zapiral in ku7 poval v tujini le nujno potrebne artikle. Zaradi navedenega bi morali v naši delovni organizaciji pospešiti razvoj tako, da bi si zopet priborili določeno prednost pred ostalimi jugoslovanskimi proizvajalci, kot smo jo nekoč že imeli. Morali bi razmišljati o nakupu, strojne opreme, kii bi nam omogočila izdelavo tekstilnih tapet in tapet, izdelanih s kombinacijo gladkega lin sitotiska ter morebitno izdelavo tako imenovanih tankih toplih podov. Na razstavi Panitex so bili le-ti artikli predstavljeni v veliki večini kot zadnja tehnološka in modna novost. Papirne tapete so bile v glavnem predstavljene v kombinaciji z zavesami oziroma dekorativnim blagom. Kar se tiče naše kompletne ponudbe fototapet (v tujini nastopamo združeno: Gorenjski tisk, Sloga in VETA), z veseljem ugotavljamo (vsaj po prikazanem na tej razstavi), da imamo dokaj pestro in kvalitetno ponudbo. Sicer se tudi na tem področju kažejo novi načini pristopov in oblikovanja, kakršne pa pripravljamo tudi že mi. Na tem področju smo lahko dokaj optimistični glede prodaje na konvertibilna tržišča. Glavni problem je le doseganje primernih cen, katere pa že sedaj (npr. v Avstriji) dosegamo in iz te prodaje naša delovna organizacija pridobi še vedno mnogo več, kot pa bi, če bi prodajali na ta trg le osnovni papir. Ker se čedalje bolj poraja vprašanje odstranjevanja starih tapet, je dobrodošlo novo orodje, katerega je prikazala Švedska firma Striml. Gre za kombinacijo večrednih nožev za porez tapete in nekakšne vrste strgala za odstranjevanje le-te (po pred- hodnem namazu odstranjevalca tapet). Ker smo dosedaj poznali le »ježa«, ki pa ga na našem trgu ni bilo možno dohiti, v tujini pa je precej drag, bo ta novost prav gotovo dobrodošla. V kontaktih s posameznimi firmami se je odprla tudi možnost prodaje naših fototapet v Francijo in Švico, manjše možnosti pa so tudi za prodajo v Skandinavijo. Izredno zanimiv, obenem pa zelo enostaven je tudi nov način obdelave sten s tekstilnimi odpadki, pomešanimi z lepilom. Stene, obdelane s tem proizvodom, so zelo dekorativne, ponuja se cel spekter različnih barv, obdelava sten pa je dokaj enostavna. Glede na to, da za proizvodnjo tega artikla ne bi potrebovali večjih investicij, bi bilo prav gotovo umestno, preučiti možnost izdelovanja tega proizvoda v naši delovni organizaciji. Za vse, ki se kakorkoli ukvarjajo s pripravo naših novih kolekcij tapet, so te razstave zanimive s pogleda pridobivanja znanja in usmeritve modnih tokov na tem področju. Združenja oblikovalcev namreč prikazujejo dogovorjene tokove načinov oblikovanja stanovanjskih prostorov in te smernice predstavljajo »zakon« za vse oblikovalce in proizvajalce na zahodu, kajti moda oziroma njeno spreminjanje je močan dejavnik; vplilva na potrošnika kot na končni cilj in služi kot pripomoček proizvajalcu k pravi lin sigurni usmeritvi proizvodnje. Na razstavi je bilo videti tudi celo paleto proizvodov, kot so posterji, mini galerija, potiskana ogledala in drugo iz tako imenovane umetniške smeri, za katere menim, da imamo vse možnosti, da jilh uvedemo tudi v naš prodajni asortiman. Nikn P metrov v minuti. Tu smo imeli tudi razgovore s člani delavskega sveta. Razložili so nam njihove pristojnost za socialna vprašanja delavcev — od stanovanj, otroškega varstva, varstva pri delu. delovnih razmerij, ne pa tudi za gospodarska vprašanja in kadrovsko politiko. Pot nas je vodila v Westfalijo v mesto Krefeld. Ogledali smo si kemično tovarno Stockhausen in imeli razgovore s predstavniki ljeni v Bonn na konferenco zveznega sindikata. Tema konference je bila: »Ali je ta dežela še socialna«. Obravnavali so predvsem problem brezposelnosti tujih delavcev, ki so prispevali k blagostanju dežele, sedaj pa niso veq zaželeni. Zadnji dan bivanja v ZRN je bil namenjen razgovorom s predsedniki klubov naših delavcev in našim konzulom. Obravnavali smo probleme vračanja naših de- f /7ITj I7Jvl Clani slovenske delegacije sindikata delavcev kemijske in papirne dejavnosti so si ob obisku sindikatov severnega Porenja v ZRN ogledali tudi muzej Friedricha Engelsa v VVuppertalu sindikata ter našimi delavci, ki so zaposleni v tej tovarni. Popoldne so bili organizirani pogovor) s člani predsedstva in poverjeniki sindikata z območja sindikalne izpostave Krefeld. Posebnost mesta Wuppertal, rojstnega kraja Friedricha Engelsa z njegovim muzejem in spomenikom, je viseča železnica, ki je speljana nad reko. Ogledali smo si tudi papirnico Erfurt, ki je v družinski lasti. Delovni pogoji in odnosi v tovarni so veliko slabši, kot v tovarnah združenja (kot na primer Feldmuhle in Stockhausen). Izkazana nam je bila tudi pozornost s tem, da smo bili povab- lavcev in šolanje njihovih otrok. Na zaključnem večeru, ki sta se ga udeležila tudi sekretar okrožnega vodstva Dusseldorf ter naš konzul, je bilo ugotovljeno, da je bil obisk delegacije zelo uspešen, da taka oblika sodelovanja širi obzorje ne samo za delo v sindikatu, temveč za boljše razumevanje številnih delovnih in ekonomskih ukrepov in ga je potrebno nadaljevati. Predvsem pa prispeva k medsebojnemu spoznavanju z delavskim razredom visoko razvite zahodne dežele in s tem k utrjevanju mednarodne delavske solidarnosti. Polde Trtnik Vevški most preko Ljubljanice je bil zgrajen leta 1911. 1912. leta pa je bil preko njega dograjen industrijski tir iz Zaloga v Papirnico Vevče. Iz tistih časov je tudi pričujoča fotografija Kultura je last vseh Kulturno-prosvetno delo v delavskem središču Vevč je že tradicija. V prvih povojnih letih je bilo to delo zelo razgibano. Sindikalno kulturno umetniško društvo Jože Mazovec je tedaj združevalo nekaj zelo množičnih in uspešnih skupin, med njimi tudi pihalni orkester, ki je pod pokroviteljstvom sindikalne podružnice nadaljeval delo prejšnjega samostojnega godbenega društva Polje; mešani pevski zbor kot novoustanovljeno sekcijo s skoraj stotimi člani so sestavljali v glavnem delavci Papirnice Vevče in krajani iz bližnje okolice; folklorna skupina sicer ni velikokrat prestopila meje svojega kraja, je pa redno zapolnjevala program na proslavah in mitingih. Kasneje je iz te folklorne skupine nastala baletna skupina. Potem je kulturna vnema popustila čn od mnogoštevilnih skupin je ostal kot samostojno društvo le Papirniški pihalni orkester, ki se danes po množičnosti in kvaliteti meri z redkimi amaterskimi pihalnimi orkestri na vrhu v Sloveniji. Po večletnem mrtvilu je pred nekaj leti pri konferenci OOZS Papirnice Vevče oziroma natančneje pri komisiji za kulturo ponovno zaživela kulturna dejavnost. Ustanovljeni so bili odbori za različne dejavnosti s sprejetimi programi dela in obvezujočo nalogo, da se ti programi dela tudi izvršujejo. V te odbore so vključeni ljubitelji posameznih dejavnosti in delegirani predstavniki iz vseh temeljni h organizacij. V letošnjem letu pa smo vključili v te odbore tud; delegate tretjega mandata kulturne skupnosti. Med najbolj uspešnimi skupinami je odbor za glasbeno dejavnost, kateremu je pred leti uspelo ustanoviti mešani pevski zbor. Člani zbora so večinoma člani kolektiva Papirnice Vevče, nekaj pa je tudi krajanov okoliških krajevnih skupnosti. Med mlajšimi zbori — glede na leta obstoja — je danes naš zbor med vodilnimi v občini in to tako po kvaliteti kot po številu pevcev, ki vadije redno dvakrat tedensko; daljši odmor je le v poletnih mesecih — julija in avgusta. Poleg vsakoletnega celovečernega koncerta —, ima zbor še do 10 delnih nasto( pov na leto. Udeležuje se tudi Tabora pevskih zborov v Šentvi-, du pri Stični, kjer je bil lansko leto po številčnosti 3. zbor iz Slovenije. Zelo delavna je tudi likovna skupina; združuje 5 likovnikov samorastnikov, ki individualno ustvarjajo likovna_ dela in razstavljajo skupinsko ali pa posamezno. Svoje eksponate razstavljajo tudi v drugih krajih, v domači kraj pa vabijo druge ustvarjalce na razstave. Malokatera sindikalna organizacija ima svojo leposlovno knjižnico. Tudi to zvrst kulture imamo vključeno v svoj program dela. Tako imamo svojo knjižnico s preko 3500 knjigami, ki so name-] ščene v vzorno urejeni knjižnici s prostim pristopom. Knjižni fond vsako leto povečujemo z novimi, najbolj branimi knjigami, ki so bile izdane v preteklem letu. Knjige so članom sindikata na voljo brezplačno. Ena od glav-, nih nalog odbora za knjižničarstvo v letošnjem letu pa je, pridobiti nove člane. Skrb za ogled kulturnih in zgodovinskih znamenitosti je določena posebni skupini. Organizira po dva ogleda letno v Sloveniji kot npr.: Muljava, Baza 20, Kostanjevica, Metlika, Semič, Ptuj, Ormož in tudi izven Slovenije: Plitvička jezera, Biihač, Kumrovec, Hiša cvetja v Beogradu. Ob teh obiskih vključujemo tudi nastope folklornih skupin in pa prijateljska srečanja. Zelo aktivna je tudi skupina za posredovanje vstopnic, saj poleg sedmih abonmajev (Drama, Opera in Mestno gledališče) posreduje vstopnice tudi za razne koncerte, revije in manifestativne nastope na poletnih prireditvah v Križankah in v Hali Tivoli. Zgodovinske in spominske dneve počastimo s proslavami in koncerti, ki jih organizira skupina za prireditve z lastnimi skupinami oziroma ansambli. Naštete so simo najbolj uspešne in množične kulturne akcije kii izhajajo iz kulturnih potreb ljudi. Pri načrtovanju kulturnih akcij je vedno vključena tudi krajevna skupnost, s katero gojimo tesno sodelovanje. Nace Zajec Likovni most med Zagrebom in Ljubljano Rezultat nekajletnega ustvarjalnega in organizacijskega dela likovne skupine Papirnice Vevče je tudi sodelovanje z likovniki iz delovne organizacije Nikola Tesla iz Zagreba. Pred petimi leti, ko se je pri kulturni komisiji konference sindikata Papirnice Vevče ustanovila likovna skupina, mi nihče pričakoval, da bo v relativno tako kratkem času prav likovno dele ustvarilo most med dvema republikama. V počastitev trojnega praznika; dneva ustanovitve O F, praznika občine Moste-Polje in Prvega maja smo 28. aprila v avli kulturnega doma Vevče odprli razstavo likovnih del likovne sekcije delovne organizacije Nikola rož so izdajale njihov izvor, bar7 ve pa so poudarjale nravnost. Nedvomno je razstava pokazala vrhunec v portretu in izvorno prosojnem akvarelu. Na razstavi v Papirnici Vevče so z likovnimi deli sodelovali: Gojko Nikolič, Danko Pribačič, Kreš'mir Čuže, Željko Unkovič. Ankica Kosovec, Zdravko Matičič, Iva Lukič-Čuže, Vesna Vujič in Vinko Gačič. Glede na pomembnost dejavnosti likovne sekcije Nikola Tesla smo dolžni, da predstavimo njihovo osebno izkaznico. Likovna sekcija Nikola Tesla deluje že sedmo leto. Rezultati njihovega delovanja so številne razstave v Zagrebu na republiškem in zveznem nivojti. Njiho- Otvoritvi likovne razstave je prisostvoval tudi predsednik društva likovnih samorastnikov Ljubljana tov. Franc Smole (skrajno levo), otvoritveni govor je imel predsednik kulturne komisije v DO Nikole Tesla Danko Pribačič; mentor zagrebških likovnikov je akademska slikarka Maja Mubrin (desno) Tesla '1 z Zagreba. Otvoritveni govor je imel predsednik kulturne komisije v Nikoli Tesli Danko Pribačič. Izrazil je veliko zadovoljstvo članov njihove likovne sekcije, da je likovna ustvarjalnost povezala dva kolektiva iz dveh republik. Slavnostni otvoritvi so prisostvovali še predsednik likovne sekcije Nikola Tesla, njihov mentor, akademska slikarka Maja Mubrin, predsednik Društva likovnih samorastnikov v Ljubljani Franc Smole, likovniki Papirnice Vevče in drugi ljubitelji likovnega umetniškega izraza. Tovariš Franc Smole je bil presenečen nad kvalitetnim nivojem likovnih del Zagrebčanov. Obiskovalci razstave so se tudi pohvalno izrazili o lepoti Predstavljenih stvaritev. Vsakdo je lahko užival bodisi ob mehkem in prozornem akvarelu, ob gledanju portreta, ob natančno izvlečenih starih telefonih in drugem. Značilnosti posameznih va plodnost in kvaliteta je prijetno presenetila zagrebško javnost in vse obiskovalce njihovih razstav. Sekcija deluje po sprejetem statutu pod okriljem komisije za kulturo pni sindikatu delovne organizacije. V sekciji deluje petintrideset amaterskih slikarjev. Njihovo slikarsko delo vodi men-, tor — akademska slikarka Maja Mubrin. V prostorih tovarniške restavracije je kolektiv uredil razstavno galerijo. V njej razstavljajo svoja dela člani likovne sekcije, gostujejo pa tudi zunanji umetniki. Njihova plodnost, mnogovrstnost uporabljenih tehnik pri ustvarjanju in kvaliteta njihovih del je pogojena z dejstvom, da imajo dobre pogoje za umetniško ustvarjanje. Vse kaže na to, da vam predstavljamo amatersko likovno skupino, ki črna v svojem delovnem okolju obilo razumevanja in podpore. Likovniki pa to vračajo s svojo plodno ustvarjalnostjo in kvaliteto umetniških del. Istočasno 'je bila odprta razstava likovnih del likovne skupine Papirnice Vevče v delovnem kolektivu telekomunikacijskih naprav Nikola Tesla v Zagrebu. Tudi naša likovna razstava je naletela na širok odmev v kolektivu in izven njega. To se je izkazalo že ob otvoritvi, saj je bilo prisotnih čez petdeset povabljenih! Med njimi so bili tudi akademski slikarji in kiparji znanih imen. Po otvoritvi so naši kolegi organizirali »okroglo mizo«, za katero smo izmenjali slikarske in organizacijske izkušnje. Razgovor o ustvarjanju se je nadaljeval še ob ogledu dveh ateljejev prisotnih akademskih slikarjev. Predsednik likovne sekcije Papirnice Vevče Peter Selan na otvoritvi razstave zagrebških likovnikov v avli kulturnega doma Vevče pred portretom Nikole Tesle, delom člana gostujoče sekcije likovnikov Na razstavi v Zagrebu so s svojimi deli in prisotnostjo na otvoritvi sodelovali: Vinko Ježek. Andrej Klešnik, Matjaž Vidrgar, Lado Ulčakar in Peter Selan. Ugotovitve obeh likovnih skupin so, da je bil vzpostavljen pristen kontakt, kar je nedvomno osnova za plodno sodelovanje. Peter Selan ZAHVALA Vsem sodelavkam in sodelavcem kolektiva se najlepše zahvaljujemo za izraženo sožalje in podarjeno cvetje za pokojnim očetom Viktorjem Švarcem, za pokojno mamo Pavlo Vitman in pokojnim očetom Ludvikom Hribarjem. Mili Hribar Miloš Švare Danica Pirc Cirila Kogej Praznik ustanovitve OF in Praznik dela 1. maj smo delavci Papirnice Vevče in krajani krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj počastili s kulturnim programom, ki so ga oblikovali pevci Mešanega pevskega zbora Vevče, recitatorja Jelka Krušič in Ivo Kovačevič, slavnostni govornik je bil direktor DO Stane Ermenc. (loto Marko Jagodič) Priprave na televizijsko snemanje naših godbenikov na Vevčah za prvomajsko praznično oddajo. Skrajno desno režiser oddaje Marjan Roblek v pogovoru z urednikom Marjanom Staretom, pred njim vodja produkcije Franc Korbar PPO Vevče je praznik dela počastil s promenadnim koncertom na Vevčah, s prazničnimi zvoki na našem tradicionalnem delavskem shodu na Pečarju in z budnico na TV ekranih Letovanje 1982 Počitniškim kapacitetam, v katerih letujemo delavci Papirnice Vevče, so se v zadnjem letu pridružile še garsonjere v Nerezi-nah. Tako bomo v letu 1982 organizirano letovali v počitniškem domu Pineta, devetih prikolicah, ki bodo na željo dopustnikov nameščene na Loparju dn v Medu-linu, hišicah Jelovica in garsonjerah v Nerezinah. Seveda bo največ dopustnikov letovalo v počitniškem domu Pineta v Novem gradu. Za sezono 1982 smo poleg vsakoletnih vzdrževalnih del obnovili še sobe zidanega dela počitniškega doma, kar bo vsekakor prispevalo k boljšemu počutju naših dopustnikov. Medtem, ko sta hišici Jelovica zasedeni skoraj vso počitniško sezono, pa tega ni mogoče trditi za hišice, ki zaradii starosti ne ustrezajo nivoju sedanjega dopustniškega standarda. Hišic nismo preurejali, ker smo pri komisiji za urbanizem v občini Umag vložili prošnjo za postopno zamenjavo hišic z novimi, po vsej verjetnosti vrste Jelovica. V sezoni 1982 bodo za goste v počitniškem domu skrbeli naši stari znanci z manjšimi kadrovskimi spremembami. Tako lahko pričakujemo, da bodo usluge po- dobne kot v letu 1981. Ker so bili gostje počitniškega doma lani —, z redkimi izjemami — zelo zadovoljni, pričakujemo, da bodo enako zadovoljni tudi letos. O novostih v zvezi z zamen j a7 vo hišic pa bomo seveda poročali takoj, ko bodo pristojne službe v občini Umag odgovorile na posredovano vlogo. Sicer pa menimo, da je bivanje v obstoje7 čih hišicah še vedno prijetno, kadar sončni žarki neusmiljeno pripekajo, v hišicah med gostimi borovci pa je božajoči hlad. Skoda le, da počitniška sezona v ta-i ko lepi lokaciji doma traja le dva meseca. Ker je nekaj mest v po-; čitniškem domu še prostih, vabimo vse zapoznele dopustnike, dr, se oglasijo v službi družbenega standarda, če seveda želijo letovati. Letovali bomo tudi v prikolicah; to je še vedno zelo priljubljena oblika letovanja. Prikolice bodo na večino želja dopustnikov nameščene na Loparju in v Me-dulinu. Dopustovanje v prikolicah je dokaj ceneno, če ne upoštevamo plačila najema prostora. V letošnjem letu bomo odšteli za vsako prikolico od 200 do 250 dinarjev. Tako kot že leta poprej, bomo tudi letos postavili prikolice v Obiščite kulturne prireditve V okviru praznovanja 140. obletnice vevške papirnice se bo zvrstilo na Vevčah kar lepo število kvalitetnih kulturnih prireditev. Tako sti bomo v tednu pred osrednjo proslavo prijetno izpopolnili zgodnje poletne večere. V ponedeljek, 28. junija ob 19,30. bo v kulturnem domu Vevče koncert PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA; v torek, 29. junija prav tako ob 19,30 v kulturnem domu Vevče VEČER FOLKLORE AKADEMSKE FOLKLORNE SKUPINE FRANCE MAROLT; v sredo, 30. junija ob 19,30, bo v kulturnem domu Vevče koncert MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA VEVČE; v četrtek, 1. julija ob 19,30. tudi v kulturnem domu Vevče koncert PAPIRNIŠKEGA PIHALNEGA ORKESTRA VEVČE. Vse prireditve so nedvomno vredne ogleda, vstop je prost, in ker smo Vevčani poleg delavnosti in družabnosti poznani tudi kot ljubitelji tako rekreacije kot umetniškega izražanja, še posebej glasbene zvrsti, bomo seveda vse te večere napolnili lepo dvorano našega kulturnega doma do zadnjega kotička! Še posebej tudi zato, ker je vse to namenjeno nam, našemu prazniku, prazniku vevških papirničarjev in krajanov krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj, ki ga sicer praznujemo vsako leto, a letos zaradi visokega jubileja tovarne širše in bolj slovesno in tik pred praznikom Dneva borca. V petek, 2. julija, bo popoldne v letnem kopališču Vevče kulturna prireditev za poslovne partnerje Papirnice Vevče. Naša osrednja proslava pa ba v soboto, 3. julija ob 15. uri v letnem kopališču Vevče; slavnostnemu govoru in kulturnemu programu bo sledil družabni del prireditve. Prisrčno vabljeni! RACIONALNA PORABA ENERGIJE Skušajmo vsak po svojih močeh prispevati k ohranitvi dobrin splošnega družbenega pomena Struktura industrijske proizvodnje,, načini urbaniziranosti našega prostora in sistem izgradnje naselij v veliki meri vplivajo na intenzivno rast porabe energije. Vse to izvira še iz obdobja, ko so imele vse vrste energije še dokaj nizko ceno. Sedaj pa vse večji izdatki za uvozne energijo močno obremenjujejo plačilno bilančni položaj Jugoslavije in v njenem okviru tudi Slovenije. Zato je zaradi uskladitve z našimi plačilno-bilančni-mi možnostmi nujno potrebno uvoz energije omejiti na manjši obseg, tako za kratkoročno kot tudi za dolgoročno obdobje. Racionalno ravnanje z energijo lahko, ne da bi vplivalo na proizvodnjo oziroma udobje, dopri- nese bistven delež k tem naporom tako, da se bo rast porabe energije v primerjavi z rastjo družbenega produkta relativno zmanjševala. Hkrati s tem pa bo večina ukrepov za racionalnejše ravnanje z energijo prispevala tudi k večjemu varstvu okolja. Pri tem pa je potrebno poudariti, da je važna stalna maksimalna dejavnost vseh, če želimo uspeti v tem procesu. Vedeti moramo namreč, da niso možni veliki prihranki energije na enem mestu, možno pa je doseči celo vrsto manjših, ki pa lahko ob njihovem stalnem izvajanju dajo bistven pnispevek k reševanju problematike energteske preskrbe. V. B. Auto-camp »Rajska plaža« na Loparju, ki je moderno opremljen s toplo in hladno vodo in vsem počitnišk'm udobjem. V neposredni bližini so dopustnikom na voljo trgovine, tržnica, športni in drugi objekti. Plaža je še posebej primerna za majhne otroke. Medtem, ko so se nekateri dopustniki odločili za letovanje na Loparju, pa so se drugi navdu- planinski koči na Veliki planini, pa morda tudi v brunarici Tre-beljevo. Možnost letovanja pa bodo imeli tudi nekateri naši delavci, ki so tega nujno potrebni, bodisii iz zdravstvenih razlogov, pa stro7 škov letovanja kljub regresu ne zmorejo pokriti v celoti. Predlog za takšno letovanje delavcev bodo skupaj s predlogom plačila stroškov letovanja pripravili iz- vršni odbori OOZS temeljnih organizacij in DSSS. Možnosti letovanja je veliko, kljub temu pa bodo nekateri delavci preživeli dopustniške dni doma, morda ob delu, kombiniranimi z enodnevnimi izleti in podobno. Vsem, ki boste tako alii drugače preživljali dopustniške dni, želimo prijetno dopustovanje. J. R. Poletni živ-žav v letnem kopališču Vevče, ki je tudi ljubljanskim kopalcem zelo priljubljen. Letos smo kopališče odprli v začetku junija, potem, ko smo na novo prepleskali bazene in uredili vse potrebno za prijetno počutje kopalcev Hišice Jelovica so za bivanje prav prijetne, saj nudijo udobje, kakršnega si na dopustu lahko samo želimo šili za auto-camp v Medullnu, ki prav tako slovi po urejenosti; gostje pa so bili z letovanjem v preteklih letih zadovoljni. Če k temu dodamo še to, da si dopustniki kuhajo sami, lahko rečemo, da so želje dopustnikov izpolnjene v celoti. Za letovanje v garsonjerah v Počitniški skupnosti Krško na Lošinju se je želelo prijaviti veliko več prosilcev, kot je prostih kapacitet. Garsonjere se nahajajo 100 m od morja na vzpetini, od koder je čudovit pogled na celotno naselje in obalo. Izredno blaga klima, čisto morje, mir in prijazni Krčani vabijo dopustnike v kraj Bučanje Počitniške skupnosti Krško. V nekaj vrsticah smo bežno predstavili, kje vse bomo organizirano letovali. Seveda pa bodo nekateri izmed nas letovali še v P* gpsj J IPeI 1 pjB m 1 Ju Hei ■TV Vzdrževalna dela v počitniškem domu vsako leto dobro opravijo naši vzdrževalci. Pri hišicah Jelovica so letošnje leto pred vhodi namestili ploščice in nove stopnice Vevčani po poteh partizanske Ljubljane Letošnjega pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane«, dne 8. maja, na dan pred obletnico njene osvoboditve, se je kljub slabemu vremenu udeležilo precej naših delavcev. Kot vsa pretekla leta so se udeleženci pohoda kljub slabemu vremenu zbrali na Urhu, od koder so ob 8. uri krenili na pot in z ostalimi pohodniki sklenili živ obroč okoli Ljubljane, tam, kjer so nekoč med narodnoosvobod lno vojno potekale ovire iz bodeče žice. Letošnjega šestindvajsetega pohoda se je udeležilo preko 50 tisoč pohodnikov. Prireditve »Po poteh partizanske Ljubljane« so letošnje leto potekale v znamenju pomembnih jubilejev. Minilo je 40 let od ustanovitve prvih slovenskih na-? rodnoosvobodilnih brigad, II. grupe odredov in enajstih odredov narodnoosvobodilne vojske partizanskih odredov Slovenije. S prihodom pohodnikov na cilj se je pričela zaključna slovesnost. Slavnostni govornik je bil tov. France Popit, član predsedstva SR Slovenije. R. J. Razpored športnih tekmovanj ob praznovanju 140-letnice Papirnice Vevče TENIS 18. 6 — 20. 6. 1982 Prvenstvo Papirnice Vevče 25. 6. — 27. 6. 1982 Odprto prvenstvo veteranov Kraj: teniško igrišče Slavij a Vodja: Andrej Mikelj MALI NOGOMET 28. 6. — 1. 7. 1982 Tekmovanje med OOZS Kraj: igrišče Slavij a C as: od 16.00 do 19,00 Vodja: Milan Vujovič KOŠARKA 2. 7. 1982 Ekiipi »Mladi« — »Stari« Papirnice Vevče Kraj: asfaltna ploščad v športnem parku Cas: 16,00 Vodja: Vukomir Babovič ODBOJKA 2. 7. 1982 Papirnica Vevče — JLA Polje Kraj: asfaltna ploščad v ŠP Cas: 17,30 Vodja: Vukomir Babovič STRELJANJE 2. 7. 1982 Prvenstvo Papirnice Vevče Kraj: na strelišču Bine Graj-zer Cas: ob 16,00 Vodja: Igor Špunt VELIKI NOGOMET 3. 7. 1982 Ekipi: »Debeli« — »Suhi« Papirnice Vevče Kraj: igrišče Slavija Cas: 10,00—11,15 Vodja: Ilija Manču VLEČENJE VRVI 3. 7. 1982 Ekipe Papirnice Vevče Kraj: igrišče Slavija (na lešu) Cas: v odmoru nogometne tekme Vodja: Slavko Žinko Vsak dan konec junija do 3. julija, ko bo popoldne osrednja proslava v počastitev 140-letnega jubileja Papirnico Vevče, se bodo v Športnem parku Sla vi j e odvijale športne prireditve. Program je pester, še bolj| pa ga lahko popestrimo mi s svojim sode7 lovanjem, bodisi aktivnim, da se vključimo v igre, ali pa tako, da bodrimo svoje znance lin sodelavce. Prav gotovo je nekaj iger takšnih, kjer lahko sodelujemo prav vsi. Ker je to del družabnih prireditev, ki so nam vedno drage in vedno pravimo, da jih ]e premalo, se jih udeležimo čim več lin večkrat! Jože Valant Obnavljanje zunanjih ometov in železniških tirov Partizanskega marša na 28 km so se ob priliki prireditev »Po poteh partizanske Ljubljane« udeležili tudi vevški papirničarji in drugi krajani Dokazano skopuštvo Angležev Pri montaži premaznega stroja je sodeloval tudi angleški monter Regi. Vsak dan, ko je prišel v tovarno na delo, se je najprej do golega slekel in oblekel kombine- zon. Tega pa v celem času montaže ni opral! Kombinezon je bil zunaj zamaščen, znotraj pa raznobarven, predvsem na nekaterih mestih ... 'KADROVSKA SLUŽBA POROČA ZA MESEC APRIL Prišli: Habič Janez — zaznamovalec bal Ljubijankič Izet — brusilec lesa II Hozjan Ivan — ključavničar I Porič Agan — zavijač papirja Cinac Zuhdija — zavijač papirja Šubelj Marjan — zavijač papirja Bogdanovič Branislav — čistilec lesa Baksa Lenka — snažilka obratna Skušek Milan — pospravljalec izmeta Odšli: Anžur Silvo — vodja priprave snovi — upokojen Zupančič Danilo — obratni laborant — v JLA Hribar Jurček — vodja zavijalnega stroja formatov — v JLA Lenart Marjan — pom. delavec — pomivalec posode — v JLA Černe Ciril — vnašalec vlaknin — v JLA Smrekar Milan — vodja dodelavnega stroja — v JLA Snoj Marjan — elektrikar III — v JLA Skubic Frančiška — pospravljalec izmeta — upokojena Macanovič Hasan — pom. zav. prem. pap. Sljivar Enes — zavijač papirja Cenkar Ivan — pom. delavec v kovinski del. Pandžič Derviš — I. pom. pap. stroja Cazimovič Dragoljub — vnašalec Zibert Darko — paznik pap. stroja Ljubijankič Enes — vnašalec vlaknin Papež Jože — vnašalec vlaknin (F'avlovič Živko — zavijač papirja Karanovič Duro — pom. zav. str. formatov Skušek Milan — pospravljalec izmeta Rodili so se: —nnsE DELO — Glasilo delovne organizacije Papirnice Vevče — Izdaja ga delavski svet — Izhaja vsak mesec — Glavni in odgovorni urednik Vida Bartol — Uredniški odbor: Razdevšek Jožica, Zajec Ignac, Marolt Jože, Fras Franc, Razdevšek Silvo, Bogovič Ivo, Grad Andrej — Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, CGP Delo, TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, uredništvo za urejanje glasil delovnih organizacij — Tisk tiskarne Tone Tomšič, Ljubljana — Naslov uredništva: Papirnica Vevče, Vevška cesta 52, 61260 Ljubljana-Polje. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Jolič Ranku sin Radoica Karalič Arifu sin Emin Prepeluh Edvardu sin Matija ČESTITAMO! Poročili so se: Mehič Hasan s Karahodžič Aniso ČESTITAMO! ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem stanovalcem stanovanjskega bloka Hladilniška lc v Zalogu in ostalim, ki so nam ob požaru v stanovanju 5. maji". nesebično priskočili na pomoč. Zahvala velja tudi poklicni gasilski brigadi iz Ljubljane, ki je požar uspešno zatrla in preprečila morebitno veliko katastrofo. Družina Lorbek, Hladilniška pot lc Ljubljana-Polje V aprilu, maju in prvi polovici junija bodo obnovljeni zunanji ometi: — skladišča ob Vevški cesti (izvajalec — Gradbeno obrtno podjetje Trnovo), streha istega objekta (Železopromet), okolica skladišča (ureditev tirov — ekipa delavcev ŽG Ljubljana, asfaltiranja — SCT), — na kulturnem domu in pa- pirniški restavraciji (GOP Trnovo), — stavbi strojne in ročne do? delave (GOP Trnovo), — na stikališču in zgradbi PS IV (Gradis). Opravljena bodo vzdrževalna dela v letnem kopališču (SCT Ljubljana), prenovljeni kletni prostori upravne stavbe v pisarne razvojno-investicijske službe in v prostor za arhiv ter urejene sanitarije v upravnem poslopju (GOP Trnovo, Opremales Ljubljana). Za popravilo in vzdrževanje strehe nad stikališčem najboljši ponudnik še ni izbran. Gradis že dlje časa urejuje atelje nad tiskarno in predvidoma bodo dela končana v dveh mestecih. Stane Jalovec Skrb za družbeni standard > NI BT Visoko regalno skladišče Temeljna organizacija »Družbeni standard« opravlja storitve za dvig življenjskega standarda zaposlenih delavcev v Papirnici Vevče. V opravila družbenega standarda spadajo koristi, kil jih imamo delovni ljudje od gradnje stanovanj, urejene prehrane med delovnim časom, organizirano letovanje v počitniškem domu, prikolicah in garsonjerah ter vsi drugi objekti rekreacijskega značaja. 'Seveda pa k dvigu življenjskega standarda zaposlenih delavcev prispevata svoj delež tudi splošna in zobozdravstvena ambulanta, ki ista v sami tovarni Ekipa zdravstvenih delavcev opravlja preventivno in kurativno delo. Področju stanovanjske politike posvečamo delovni ljudje v Papirnici Vevče izredno pozornost. Poleg skrbi za dodelitev najemnih stanovanj v družbeni lastnini, se dodeljujejo krediti za individualno gradnjo in adaptacije ter za nakupe stanovanj. Prav na področju stanovanjske politike ne smemo mimo pomembnih uspehov organizirane gradnje stanovanj v stanovanjski zadrugi, saj je bilo na ta način pridobljenih preko 100 vrstnih hišic. To pa pomeni racionalno in ceneno izgradnjo stanovanj. Torej bo potrebno obliko zadružne gradnje še nadalje razvijati. Del kolekcije vevških malih formatov Urejena prehrana med delovnim časom močno vpliva na delovne sposobnosti in produktivnost zaposlenih. Papirniška restavracija nudi zaposlenim delavcem dnevno dve vrsti tople malice, ceneno enolončnico in dražjo mesno malico. Tople malice dopolnjujejo še hladne malice z mesnimi oblogami ali brez, peciva, napitki in drugo. Delavcem v neposredni proizvodnji je malica dostavljena v urejene obratne jedilnice. Že vrsto let pa imamo urejeno tudi nočno malico. Letno kopališče je za nas, zaposlene delavce, še posebej pa za naše družinske člane, prijeten rekreacijski center. V vročih dneh je osvežitev v prijetno tem-perirani vodi v bazenih letnega kopališča zelo prijetna. Seveda pa so teh osvežitev deležni tudi krajani in občani, kii radi obiskujejo kopališče Vevče. Nova toplarna v Papirnici Vevče je jjričela redno obratovati leta 1976 Kapacitete počitniškega doma Pineta v Novem gradu skupaj s prikolicami in garsonjerami na Lošinju nudijo možnost letovanja približno 30 odstotkov zaposlenih, vendar pa v času glavne sezone ne zadoščajo potrebam. Možnosti letovanja so še v koči na Veliki! planini in seveda tudi v brunarici Trebeljevo. Čuden nastop raziskave tržišča Trije inženirji so šli na podpis pogodbe za četrti papirni stroj. Prvi dan bivanja v Lucernu je bil zanje izredno doživet. Ko so v popoldanskem času hodili po mestu, sta si dva zaželela temeljito' ogledati fotografske aparate, pač z namenom, da bi kaj kupila. Šla sta v trgovino s takšno robo in si pustila prinesti na ogled vse mogoče aparate, od najcenejšega do najdražjega. Ker pa tretjega to ni čisto nič zanimalo, je ostal pred trgovino na svežem zraku. Lepo je korakal gor in dol in se — z baretko na glavi — oziral naokrog. Ko sta si tovariša nehala ogledovat, sta prišla iz trgovine in skupaj so zakoračili čez cesto. Komaj' so prišli na drugo stran, so že bili aretirani. Čuvaju reda in miru so jih odvedli na policijsko postajo, kjer se je začelo zasliševanje. Medtem, ko so naši znanci ho-, dilii po Lucernu, je bila v Ženevi izropana ena od švicarskih bank in sicer je bilo to delo francoskega O AS. Vsi Švicarji so črneli nalogo prijaviti vsako sumljivo osebo. Ko se j/e potem, ko je stvar žg bila jasna, policist na postaj/i opravičeval krivoosumljenim, je pojasnil, kako je prišlo do aretacije: »Javljeno nam je bilo, da se tri sumljive osebe potikajo po mestu; ko sta dva odšla v trgovino, je tretji — z baretko — stražil zunaj.« Bravo naši! Ob postavljanju četrtega papirnega stroja sta pri montaži sodelovala tudi dva ključavničarja iz Papirnice Vevče; ležaje je bilo treba dostaviti na samo ogrodje stroja, ki pa je bilo precej visoko. Švicarski monterji so to delo opravljali pravilno po predpisih z uporabo dvigala. Vevškima ključavničarjema pa se je zdelo, da tako delo le prepočasi napreduje; nekaj časa sta mencala okoli, nato pa poprijela in po hitrem postopku na »horuk« spravila vse ležaje na vrh stroja. Naslednji dan je inozemski obratovodja prišel k našemu inženirju, ki je vodil investicijo, z veliko prošnjo, naj vendar reče svojim ljudem, da bi malo počasneje delali, ker bodo sicer švi7 carskim monterjem čisto pokvarili normo! Delavci papirnice in krajani smo ponosni tudi na lepo dvorano kulturnega doma Vevče Eno izmed novih, lepo urejenih vevških stanovanjskih naselij Športni park Slavija je v neposredni bližini papirnice in v središču krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj