31. štev.
V L juhi jam. v četrtek 17. marcu 1881.
Letnik IX,
InaarM) >•. sprej majo in volji» rili'opna vr&ta
<	> ; tiska
* o
... ., 1
, „
Pri večkrH>,;«ni ••l.i.ini »» eo i* primerno - o» ,>
S o k o p i t i
ie ne vra. «jo, >rr.-i :)(«■,; pisma s- ne srHJfiiTV io
N roonino nrr-ictoi M.rvi^i^ > ( ta nistraciiO :j> ;rr't,(>" h Duimishi «epti t. 16 v Medija-tovi hiši, II, nadstropji.
Političen lisi znloruiki
Po oošti	prejcmar velja t
■eio leto	, 10 pi. — kr,
r.a noiieu	i — ,,
t« «irt ,eti»	. 'i , 50 „
administraciji velja:
. . ji. ^0 kr
. 20 „ 10 ,.
nijani iih ioni iMtHil' .n 11 ur. ve(* na leto. Vredniitvo je Rečne nlice t.
izhaja po trikrat na t.eiien in licer v toreB, četrtek in soooto.
Smrt cara osvoboditelja.
Telegraf je raznese! po cel^m izobraženem Bvetu pretresujočo novico o grozni smrti cara Aleksandra II., samodržica „svete Rusije.1' Brez dvoma postal je žrtva one nihilistčne zarote, ki v zaslepljeni strasti išče srečo človeško v popolni anarhiji. Car je bil svarjen že po znanih večkratnih napadih, kterim je do zdaj srečno všel. Morda bi si bil še življenje ohranil, ako bi bil ubogal vsestranske svete, ter dovoli) Rusiji ustavne pravice, vsled kterih bi odgovornost od svoj h ram zvalil na rame svojih odgovornih ministrov in na rame stotero glavateg.i državnega zbora; — morda, pravimo, kajti mogoče je bilo na ta način pozornost ljudstva odvrniti ed sebe ; nezadovoljni življi v narodu bili bi od ustave pričakovali sprememb in katastrofa bi bila morda uostala, morda pa tudi ne, ker je znano, da nili listom ustava sama ne zadostuje, in da oni hočejo ves sedanji človeški red prekucniti. Vendar je zdaj vsaka razprava prazna, ali in kako bi bil zamogel car nevarnosti ubežati; danes stojimo pred dejanskim činom , da je car Aleksander mrtev, da je usmrten od hudobne roke. Za danes še, ne bomo razpravljali, kake politične nasledke bo imel ta dogodek, — taka razprava bila bi nespodobna pri purah spoštovanja vrednega moža in vladarju, taka razprava bila bi podobna prepiru lakomnih žlahtnikov za dedščino vpričo mrl ča, ki se morda še ni dobro ohladil; tudi ne bomo v razgovor jemali one skrivne zarote, ki hoče svoj namen doseči s takimi sredstvi, s hudodelstvom, s krvijo vladarjev, s predrznostjo inskrivajočo
se z a v r a t n o s t j o, — saj se taka stvar sama sebe sodi, ki si s svojim programom ne upa jijavno na dan , da bi se oč too videlo in jire-rešetalo, kaj je na njem dobrega in kaj slabega; Bog bo sodil vse, cesarje in berače, On vodi zgodovino človeško in ne bo dopustil, da bi krivica oad pravico na vse veke kraljevala ; car Aleksander se že zagovarja pred sodnim stolom Vsemogočnega, in mi mislimo, da se bo on laglje zagovarjal, nego oni pre-drzneži, ki so njegovemu življenju zavra tu o konec storili. Pa tudi svetovna zgodovina bo izrekla svojo sodbo nad čarom osvoboditeljem in nad krviželjno nihilistično zaroto, in morala bo zabilježiti, da je blagi car Aleksander v odkritem, junaškem boju rešil balkanske Slovane iz turškega jarma, od nihilistov pa se zna do zdaj le ta slavni čin , da so tega bla-zega moža zavratno zalezovali, kakor lovci zverine, in da so mu slednjič vzeli življenje, ki ga mu oui uiso dal;. Toliko padla ša ui Evropa, da ne bi resnično žalovala tik mrtvaškega odra tega slavnega in blazega vladarja. Sedanja Evropa ga nima vladarja enacega plemenitega ponosa, enake blagostčoosti, enske možate samosvesti, enako krepke in mogočne odločuosti, kakor je bil car Aleksauder II. | Kjer jo šlo, zabraniti kako vojsko in prelivanje krvi, kjer je šlo za mednarodne pogodbe, s kterimi se je imelo «peljati bolj čoveško in usmiljeno ravnanje v vojski, vselej je bil ruski car prvi, ki je govoril za človeški napredek, za humaniteto in za spravo. Ta milo srdnost pa ni kratila njegove možate odločnosti in hrabrosti, kedar je videl, da se le z orožjem krivica odvrniti zamore. Polno je ču
til nesrečo balkanskih Slovauov, in ko se po dolg h dogovorih Turčija ni hotela udati, da bi vladala bolj pravično nad balkanskimi Slovani, potegnil je car svoj ojstri meč in postal je car osvoboditelj, in kot tak se bo svetil v zgodovini, dokler bo kaj Slovana med Donavo in egejskim morjem. Vsa ostala Evropa je slišala stok bolgarskih mučencev, pa medsobna zavist, trdosrčuost iu s'abotnost evropskih diplomatov je preglušila ves njih srčni čut, če so ga sploh kaj imeli, Bolgarom uiso dali druge tolažbe, ko svoje diplomatične note, ki so jih brez uspeha pošiljali od ene rezidence do druge. Angležki jud Disraeli je celo liripavo med svet upil, da se mora Turčija ohraniti, in žugal je Rusiji z vojsko; pa car osvoboditelj se za to grožnjo ni zmenil, iu se isti dan , ko je Disraeli to grožnjo v svet zaklical, povedal je car Moskvičauom, da se je odločil za vojsko zoper Turka.
Pa ne samo na Balkauu, tudi v Rusiji sami postal je Aleksander — car osvoboditelj, ko je odpravil tlačanstvo v Rusiji in osvobodil nad 20 miljonov ruskih kmetov. To je po času prvi in po zgodovinski vrednosti drugi veliki in slavni čin cara Aleksandra osvoboditelja. Car osvoboditelj ! prelep priimek, ki mu ga mora zgodovina dati , in kteri vladar se more ponašati s takim priimkom ?
Muogi sicer Aleksandru II. niso mogli odpustiti, da se je tako trdovratno držal svojega „aamodržtva" ali po evropski, „absolutizma", da se ni hotel ukloniti duhu časa, ki zahteva ustavo tudi za širno Rusijo ; pa čudno je, da ravno tisti, ki ruskega absolutizma ne
„Ljudstvo se joka".
„Ljudstvo se joka". — Tako poroča telegraf iz Petersburga in naslika v treh besedah celo situacijo v Rusiji. Kdor ve, kako ruski narod ljubi in spoštuje svojega cara, temu se ne bo čudno zdelo, da se zdaj ljudstvo v celi Rusiji joka mul toliko grozno smrtjo ljubljenega cara Aleksandra II. V resnici ima ruski narod uzroka dovolj, jokati nad tem dogodkom, pa ne toliko zavoljo smrti carove, ki je zdaj rešen vseh bolečin, ampak zavoljo moralue, socijalne kuge, ki razjeda pošteni ruski narod v toliki meri, da so ljudje postali živina in da se ne strašijo nobeuega zločina več) Pa ne samo ruski narod, cela Evropa ima uzroka dovolj, jokati nad svojo Bpridenostjo, da so taki zločini tako pogosti postali. V starih časih se je pač tudi zgodilo, da je padel kak vladar pod nožem zavratnega morilca, pa le v takih slučajih, kjer je bil ta vladar grozoviten trinog, nečlovešk iu nevsmiljen krvoločuik. V takem slučaju imelo je delo morilca nekaj junaškega v sebi, ljudstvo je tacega osvoboditelja iz trinožkih rok blagoslavljalo. Aleksander II. pa je bil blag in človeško čuteč mož, on
ni bil trinog, ampak sam osvoboditelj svojih ruskih kmetov in osvoboditelj balkanskih Slovanov, on je Rusijo visoko povzdignil, pod njegovo vlado zidale so se železnice neizmerne daljave čez vse ruske pokrajine, narod je hitro napredoval v vedah in umetnostih, v obrtniji in kupčiji. Da tak vladar ne bi bil vreden življenja?) Aleksander II. je le dobro hotel in dobro delal, kakor daleč so njegove oči segale, v svojem srcu ni nosil hudobije in krivice, in vendar ga je razčlovečena druhal nihilistov preganjala, kakor divjo zveri Šestkrat je srečno ušel morilnemu orožju svojih preganjalcev, sedmokrat je obležal mrtev. Streljali so po njem, podložili mu strelni prah pod kolovoz železuice, razstrelili en del njegove palače v zrak, vselej brez uspeha, dokler se jim ni vendar posrečilo. Pa ne samo ruski car, tudi drugi vladarji morali so se že tresti za svoje življenje: tako naš cesar, ko ga je z nožem napadel fanatičen Madjar, tako kralj laški, kralj španski, ranjci cesar Napoleon, cetar Viljem, knez Bizmark itd. Kako razdivjana so pač že človeška srca, da so taki dogodki na dnevnem redu! Kam jadramo? moramo se vprašati. V resnici, Evropa ima
dovolj uzroka, jokati se nad lastno spridenostjo. V tolažbo pri tem nam zamore le še biti, da so pošteni elementi po Evropi še zmirom v večini in od vseh strani, iz Pariza, Londona, Berlina, Rima dohajajo poročila o globokem vtisu, ki ga ta dogodek naredil, o gnjusu, s katerim se veči del ljudstva odvrača od hudobnih morilcev in od ideje, ki jih je k takemu zločinu pripravila. Vsi časniki izražajo svoj stud nad delom nihilistov, samo pisatelj fran-cozkih komunardov, slaboglasui Rochefort, triumfira! Pa ne, on ni sam, pridružila se mu je dunajska „N. fr. Presse", ta od nekdaj najnesramnejši judovski list, kar jih je kedaj na Dunaji izhajalo. Ta list, kterega naj bi vsak pošten Slovenec samo z rokovi-cami v roke prijel, da se od gnjusobe lista ne oskruni, — ta časnik še zdaj no more pozabiti, da je pokojni car naklestil ljubljence ,N. fr. Presse", ljute Turke; zato pa tudi zdaj caru Aleksandru še na mrtvaškem odru našteva njegove grehe in njegovo smrt kot neko zasluženo kazen opisuje. V resnici, ,,gliha vkup štriha'', ta list res ni vreden druge tovar šije, ko nihilistične. Ne najdemo besedi za tako cinično frivolnost, za tako brezsrčno, sprideno,
morejo zadosti prekleti, so najudanejši ča-Btilci iu občudovalci ouega diktatorja na Hemškem, ki kot državni kancelar tudi popolnem samovoljno vlada, ministre nastavlja in odstavlja, stranke sem in tje peha, ter se iz celega ustavnega življenja norčuje; in ali ni irancoski Gambetta Se menj odvisen dikta tor od ruskega cara, ker ima pač njemu podobno oblast, pa je ob enem toliko skrit za druge osobe, da se odtegne vsaki odgovornosti in vsakemu sovraštvu? Le toliko je bil car Aleksander II. še vzvišen nad diktatorjema Bismarkom in Gambetto, da se ni skrival za cesarja, kakor nemški kancelar, in ne za odgovorne ministre, kakor predsednik francoske republike, — on je kot ponosni samodržec ukazal: „tako hočem jaz', car in vladar vseh Rusov!" Lepa je res ustavna svoboda, na vrhuncu svojega razvitka je narod, ki ima toliko samostojnih in značajnih možakov, polnih sa-mosvesti in svobodoljubja, da se čuti vladar primoranega, deliti z njimi svojo oblast, lepa je ustavna svoboda za politično zrele, samo-Bvestne, zavedne narode, in tudi mi znamo to dobroto ceniti, da nam je naš dobri car Franc Jožef I. dodelil ustavne pravice (ki nam jih žalibog krati ona v srcu absolutistična stranka, ki se „ustavoverno" in svobodomiselno (?) ime nuje); vendar nas sili podoba Aleksandra II. k izreku, da je tudi diktatura, ako je izročena tako blagemu in plemenitemu možu, kakoršen je bil car osvoboditelj, nekaj veličastnega, im pozantnega! V Rusiji je bil car do zdaj sveta osoba, in priprosti Rus si ne more cara dru gače misliti, nego kot „samodržca", polnomoč nega, absolutnega vladarja. Aleksander II je bil poslednji ruski car v tem pomeuu besede poslednji neomejeni diktator in „samodržec poslednji „imperator." Kajti zdi se nam, da Be bo njegov naslednik Aleksander III., dose danji carevič, čutil primoranega, proglasiti ustavo in deliti svojo oblast z voljenimi za Btopniki naroda ; do tega ga bo nagnila že grozna smrt njegovega očeta, ker ie po ustavi zamore se odtegniti velikanski odgovornosti ki jo je nosil še car Aleksander II.
Verujemo, da se je rusko činovništvo marsičem pregrešilo proti narodu, od vseh strani se potrjuje, da so ruski uradniki podkupljivi, krivični, samovoljni. Pa oni so se izgovarjali na cara, in svoje krivice delali v imenu cara, tako je nazadnje vsa odgovornost
padla na cara, in ni čudo, da so nihilisti mislili, da v caru leži vir in začetek vseh hudobij, akoravno je bil ta car eden najpošte-nejših, najplemenitejših mož v celi širni Ru siji. Ako se pa upelje ustavno življenje, bodo odgovornost za vse morali nositi ministri in poslanci, kakor pri nas v Avstriji, in car ostane nad strankami kot sveta, nedotakljiva OBeba. S čarom Aleksandrom II. je toraj vmrl zadnji samodržec in očitni diktator v Evropi. Imeli somo in imamo sicer še diktatorje, kakor Bizmarka, Gambetto; pa ti vsaj na videz še trpe neko ustavnost, in tako so sicer dejanski, pa vendar ne odkriti samodržci. Oni mož, ki je zamogel iz lastne moči in lastnega nagiba eno samo besedo po konci dviguiti dva mi-jona hrabrih vojakov, da Be je stresel pred njimi iztok in zspad, ta mož zdaj leži bled in mrzel ua mertvuškem odru in ne more ge-niti nobenega uda več, kar niso zamogle storiti morilne granate iu karteČe Osman pašine, da bi b le caru Plevno oblegajočemu izpihuile uč življenja, to je storila bomba, vržena, — groza človeške hudobije — od Rusa poda nika carjevega.
Tako mine vsa človeška moč in slava! Ruski cari, ki so si samovoljno prilastili celo tudi duhovno oblast, ter si tako mislili zagotoviti za vse čase neomejeno oblast in gospod Btvo nad severom Evrope in Azije, nad celim pravoslavnim svetom, ti mogočni cari niso več varni svojega življenja in se morajo enako ubežnikom skrivati pred maščevalci onih mu čencev, ki so dostikrat za male pregrehe čas svojega življenja morali pokoriti se v rudoko pih Sibirije 1 V istini, da smo pravični, rusko samodržtvo ima na svoji vesti tudi mnogo nedolžne krvi, in Aleksander II., sam blag in pravičen, moral je trpeti za svoje prednike na carovem stolu in za svoje spačene in krivične uradnike!
Milovali ga bodo vsi dobri in pošteni ljudje, največ žalosti pa bo na Pruskem dvoru kajti v caru Aleksandu II. vmrl je „najboljš prijatelj Nemčije", kakor bo nemški listi svoje dni pisali. V istini car Aleksander je Nemcem bil velik dobrotnik, zlasti 1. 1870, to vedo di plomati najbolje. Mnogokrat so se slovanski listi jezili nad temi simpatijami cara ruskega za Prusijo, tudi mi smo to obžalovali. Krive pa so temu bile največ rodbinBke zveze med berlinskim in ruskim dvorom. Sicer pa Be
pri razkritem mrtvaškem odru ne bi spodobilo, ranjcemu blagemu vladarju to ali ono očitati, še menj bi se spodobilo, ko bi mi treuotke največe žalosti ruskega naroda oskrunili s kako škodoželjnostjo za nemško državo, ki so jej nihilisti umorili najboljšega zaveznika. Danes i čas za politično prepirljivost, spomiujajmo se pri smrti slavnega cara osvoboditelja na minljivost vse posvetue slave in mogočnosti, in prosimo Boga, naj milost izkaže duši njegovi in celemu narodu ruskemu, da iz sedanjih zmotnjav dospe do reda in krščanskega miru!
Poročilo grofa KI am - Martini ca o državnem proračnnn za leto 1881.
Odsek za državni proračun je bil izvolil grofa Klam-Martinica za poročevalca, in ta je poročilo zdaj dovršil ter ga poslancem predložil. Iz tega poročila posnamemo sledeče:
Vlada je izračunila stroške na 445 26 mi-jonov, dohodke pa na 408 62 miljonov, manjka toraj 36.64 miljonov. Odsek pa je izračunil stroške na 44249 miljonov, dohodke pa na 409 64 miljonov, toraj je stanje financ po od-8ekovem predlogu za 3 79 miljone boljši. V jrimeri z lanskim letom so se stroški povišali za 39-64 miljonov, dohodki pa za 1136 miljonov, če se hoče pa račun prav spoznati, treba je pomisliti, da se ima od naštetih stroškov porabiti 20-85 miljonov za poplačevanje državnega dolga, 5-7 miljonov za zidanje arel-ske železnice, 2'5 miljona za povišani nakup tobakovega perja, 3"23 miljone za povračilo davkov, potem svote za ljudsko štenje, za gruntno vcenitev, za uravnanje Neretve, posojilo Bukovinski deželi. Ti izvanredni stroški se morajo od navaduih stroškov odtegniti, potem se znižajo stroški na 427 8 miijonov. Lani je bilo stroškov za 422'28 miljonov, toraj so se stroški od lani povišali za 5-55 miljonov. Stroški so se pa zato povišali, ker se je m -nisterstvu zuoajnih zadev (za Bosno) več od lani dovolilo 3-65 miljone, ker so obresti državnega dolga narastli za 513-139 gld. Tudi dohodki bo nekteri le navidezni in ti se morajo odtegniti. Na ta način bomo videli, da so se pravi stroški povišali za 5.55 miljonov, pravi dohodki pa za 757 miljonov, toraj smo za 2 miljona na boljem od lanskega leta.
Ta svota pa je premajhna v primeri z velikanskimi naštefrmi številkami. Denarno
v jeziku bahato, v dejanjih strahopetno, vsem poštenim ljudem zoperno ravnanje, na mrtvaškem odru ležečega velikega in slavnega, plemenitega vladarja obirati in obrekovati s hudobnim jezikom! Greuter bi rekel: ,,pfui!" BlovenBki hribovc pa: „fej te bodi!-'
Enako senzacijo, kakor grozna smrt cara Aleksandra, vzbudila je morda v starem rim-Bkem svetu vest o smrti Julija Caesarja. Brutus, Cassius in tovarši, umorili so Caesarja, ker se je polastil vse državne oblasti, in od-Btranil republiko, enako sedanjemu Bizmarku. Vnetost za ljudsko svobodo in stare pravice gnala je zarotnike nad Caesarja. Toda Caesar ni bil trinog, čeravno je bil diktator, on je bil človeško misleč in usmiljen, ter je zlasti rimskim revežem mnogo dobrega storil. Zato je bilo ljudstvo razkačeno nad morilci, ko je Antonius prebral Caesarjevo oporoko, v kterej je svoje premoženje ljudstvu zapustil. Zarot niki in idealni branitelji republike morali so pred ljudsko jezo bežati iz Rima. Aleksander II. bil je podoben Caesarju v svoji mogočnosti in milosrčnosti, vendar je imel še to prednost
pred njim, da je on svojo oblast podedoval po očetu, ter si je ni šiloma in z odstranenjem ustavne svobode pridobil, kakor Caesar; toliko bolj so krivi.
Razlika je pa nadalje še ta, da sta ta-časna branitelja svobode, Brutus in Cassius ravnala javno in odkritosrčno, ne pa zavratno. Ko jima je namreč v Rimu spodletelo, ko tamošnjo ljudstvo ni hotelo z njimi potegniti, bežala sta na balkanski poluotok, tam nabirala republikansko vojsko, ter se z orožjem v roci zoperstavila prijateljem Caesarjevim, ki so ju prišli preganjat. Brutus in Cassius sta umrla za svojo idejo z mečem v roci, na javnem, odkritem bojišču. Od nihilistov pa kaj tacega ni pričakovati; poskrili se bodo , kakor podgane, in delali nedolžne obraze, kakor bi še muhe vmoriti ne zamogli, o priložnosti pa bodo zopet koga zavratno vbili. Res je, da se je z zavratnim sovražnikom težko boriti, pa res je tudi, da zavratnemu napadalcu nikdo zmage ne želi, ker je ni vreden, človeka na-tura jo toliko poštena, da ima sočutje z vsakim po krivici zatiranim, ako svoje pritožbe
javno pred svetom razglasi in se javno zanje v boj poda; tako aimpatiziramo zdaj z Irci, ker vemo, da krivico trpé, ker so razglasili svoj program in nam ta pové, da nič krivičnega ne zahtevajo. Nemogoče pa je, simpati-zirati s stranko, ki svoje namene skriva, in svoje dejanje kaže le v zavratnih umorih. In če bi na ta način prav vso ruiko cesarsko ro-dovino pomorili, kdo nam je porok, da se bo potem ruskemu narodu pod vladarstvom kakega prismojenega nihilista bolje godilo, kodo zdaj? Ne, stranka, ki se poslužuje takih sredstev, ni od Boga, stranka, ki se javnosti in belega dneva boji, koje orožje je tajnost in zavratnost, taka stranka ni poštena in tudi ne bo prišla na krmilo, kajti pošteni ljudje so tudi v Rusiji še zmirom v veČini, hvala Bogu.
„Ljudstvo se joka", pravi telegram; pa to milosrčno ljudstvo rusko zna tudi grozno postati, kedar se razsrdi, ter je kakor malo ktero energično v boju s kterim koli sovražnikom. Ni dvoma, da bodo tudi nihilisti v kratkem občutili krepko roko ruskega mužika,
«tanje države »e skoraj ni nič poboljšalo. Še vedno imamo pred seboj pri-manjkljej (deficit), ki je tako velik, da se s samo varčnostjo premagati ne da. Kako bi se dalo denarno stanje /.boljšati ? V ta namen nasvetuje poročevalec grof Klam - Martinic sledeče :
Davek se mora tako prenarediti, da bo dosegel dvoje: prvič, da bo več donašal, drugič pa, da bo bolj pravično razdeljeu. Dozdaj, ee je davek nakladal preveč na posestnike premalo pa na kapitaliste, to je, na gibljivi kapital. Ako se bodo bogatini, dozdaj premalo ali nič zadavkani, primorali k večemu davku, potem se dajo dohodki iz davkov zvišati, tako, da ljudstvo ne bo pri tem trpelo, ampak še zadovoljno bo, kedar vidi bolj pravično razdelitev davka. Tudi pri indirektnih (posrednih) davkih bi se dalo več dohodkov doseči.
Več pa ko bo ljudstvo plačevati moralo, bolj ojstro bo zahtevalo, naj se pri državnih eroških varčno ravna, naj se ne dela nikjer nobena potrata. Z žalostjo opazujemo, to pre-motrivši, da se število državnih uradnikov vedno bolj množi, toraj z njimi tudi stroški za državno upravo. Nič ne koristi, to ali ono svoto iz proračuna zbrisati, treba je stvar pri korenici prijeti. Če bi se pokazalo, da bi se po avtonomni upravi število uradnikov in visokost njih plač znižati dalo, in da bi po taki premembi država nič škode ne trpela, potem bomo primorani, staviti nasvete v tem smislu.
Take premembe so neobhodno potrebne in pričakujemo jih v prvi vrsti od vlade same; vsako leto zamude je zgubljeno. Sedanjemu ministru denarstva s:cer nič ne očitamo, ker je še prekratko časa v službi. Zato pa upamo, da nam bo v prihodnjem letu predložil kaj postavnih načrtov v tem smislu.
Tudi želimo, da bi se nam v prihodnje državni prorafun predlož l za eno leto naprej, tako v prihodujem zimskem zborovanji proračun za 1. 1883; ue pa še le potem, kedar je denar že potrošen in izdan, tako, da proračuna ni več moč odreči, ali kaj zbrisati. Tako se letos sklepa o stroških za leto 1881, ko so vendar že stroški za mesce prosinec , svečan, eušec že izdani in že tudi pojedeni I
pravosodnega ministra interpeliral, zakaj tr-| poslance, naj mu polajšajo njegov posel 8 žaška kupčijska sodnija ne sprejema sloven- tem, da se bodo strogo držali opravilnega reda« skih tožb. Naši poslauci so začeli vrlo delati. V zadnjih dveh sejah sta prišla in storila ob-
Le tako naprej !
Vnanje države. Novi ruski car Aleksander Ulje izdal sledeči oklic:
| ljubo nova poslanca poljska, Zatorski in Rajski, ki sta izvoljena namesto umrlih poslancev Ridzovskega in Skrzinskega. Po dovršeni vo-ilitvi se je pričela posebna obravnava postave
„Vsegamogočnemu se je zazdelo, Rusijo 0 hišnem davku, ktere so bili včeraj sprejeti težko udariti in na oni svet poklicati njenega Prvi trije paragrafi brez bistvenih prememb. dobrotnika, cara Aleksandra II. Padel je pod Vlada je včeraj predložila postavo, da sme še bogokletnimi rokami morilcev, ki so večkrat dva meseca naprej po dosedanji meri pobirati segale po njegovem dragem življenji. Stregli davke, in postavo, v kteri se dovoljujejo ne-pa so mu po življenji, ker so v njemu videli ktera polajšanja pri prepisih z znižanjem do-zavetje in obrambo velikosti Rusije in blago- tičnih pristojbin od 3% na 3 odstotke. Tudi stanja ruskega naroda. Uklonimo se pred je v tem predlogu nastavljen novi davek za voljo Božje previdnosti in pošiljajmo k Vse- borzo, ki bi bil pa po tem načrtu jako majhen mogočnemu Bvoje molitve za mir čistej duši I'11 hi ne hasnil dosti. Na koncu seje je po-našega umrlega očeta. Mi Btopamo na svoj slanec Vitezič ministra notranjih zadev inter-od svojih pradedov podedovani prestol ruske peliral ali vprašal o nekem spisu, poslanem države in ž njo nerazrušljivo združenega [car- iz Poreča nekterim državnim poslancem, v kte-stva Poljskega in velike kneževine Finske. rem se priporoča zatiranje Slovanov v Istri. Od Boga naloženo si težko breme sprejemamo Današnji listi poročijo, da je grof Coronini v trdnem zaupanji na njegovo vsemogočno pod- izrekel željo zopet kot poslanec priti v državni poro. Naj naše delo v korist uaše ljubljene zbor, in da ga mislijo vsled tega voliti Du-domovine blagoslovi in naj vodi našo moč v I najski meščani namesto umrlega dr. Brestelna.
Politični pregled.
V Ljubljani 16. marca. Avstrijske dežele. Državni zbor je izvolil kneza ¥ioliko v i«* a za prvega podpredsednika.
Vitezič je interpeliral vlado zavolj „italie irredente" v Istri. Dr. Tonkli pa je
srečo vseb naših zvestih podložnikov.
Dasiravno bi bil to najjasnejši dokaz, da
Ponavljajoč pred Bogom vsemogočnim stor-UN- {r« Presse" nima posebnega vpliva več jeno obljubo svojega očeta, da hočemo v smiBlu med dunajskimi prebivalci, ker je tako, uma-svojih pradedov posvetiti celo svoje življenje zan0 udrihala po bivšem predsedniku, skoraj skrbi za blagostanje, moč in čast Rusije, za- vendar ni verjetno, da bi grof Goronini, ako htevamo od vseh svojih zvestih podložnikov, re8 želi zopet stopiti v zbornico, popustil naj združijo pred oltarjem Najvišega svojo|8VOie dosedanje volilce Goriške, ki so mu skoz molitev z našo, ter jim ukazujemo, da nam veliko let skoraj enoglasno skazovali Bvoje in našemu nasledniku, nj. carBkej visokosti,Izaupanje.
velikemu knezu predstola nasledniku Nikolaju Včerai ie b'1 pogreb Fistrov. Vdeležilo Aleksandroviču prisežejo zvestobo. Dano v se 8a Je čez 2000 dijakov, dalje tovarišev
St. Petersburga leta 1881 po Kristovem rojstvu, prvem letu našega vladanja".
ki je in ostane caru vdan in zvest. Kar je nihilist, to je oblizano že od evropske kulture, kakor pri nas nemškutar, pravemu Rusu pa je nihilizem groza in gnjusoba.
Vsem ljudem ne more nihče prav storiti, še Bog ne, toliko menj car, ki je človek, kakor vsak drugi. Naj vmore še novega cara, naj vmore vso carsko rodbino, naj proglase republiko, dobili bodo predsednika, ki tudi ne bo mogel vsem prav storiti, naj toraj vmore 6e vse predsednike po vrsti , tako bodo Bled-njič prišli do anarhije, ki si jo žele, do časov divjaštva, ko bo zopet odločevala samo telesna moč, — ako je res anarhija ideal teh ljudi, potem jo zamorejo po tej poti res doseči; — če je v Rusiji tako stanje in tako brezumje mogoče, zapadua , civilizirana Evropa jej na tej poti ue bo sledila.
njegovih iz I. 1848, radovednih babur, in tudi nekaj državnih poslancev. Dr. Hoifer je pred cerkvijo sv. Karola Baromeja preslavljal ranj-kega, na pokopališču pa je neki dijak sprego-Izvirni dopisi.	[voril nekoliko besedi, in vseučilišnike vnemal
Ta Dunaja^ 15. marca. (Iz državnega posnemati moža, ki 8e je boril za svobodo in zbora. — Grof Coronini. — Fistrov pogreb. — I nemško kulturo. Odpadnike, kakor je bil Fister, f Grof Andrej Hohenwart.,) Grof Coronini je J in so še nekteri drugi, prav radi prepuščamo kot predsednik državnega zbora že dobil svo- j Nemcem, ako si zamorejo ž njimi kaj poma-jega naslednika. . Kakor sem Vam telegrafiral, gati. Za nas res niso za nobeno rabo. Po izvoljen je bil včeraj dosedanji prvi podpred-l pogrebu so Sli dijaki se ve da pit, ker brez sednik dr. Smolka s 184 glasovi za predsed-1 kneipe se ne Bme končati nobena slovesnost, nika. Bivši predsednik dr. Rechbauer je kot I tudi pogreb ne, samo da se zove tako popivanje kandidat levice dobil 146 glasov, in 9 listkov lue vesela, ampak „žalostna kneipa — Trauer-bilo je praznih. Od 353 poslancev, ki jih šteje kneipe". Danes popoludne bo pogreb Hohen-državni zbor, vdeležilo se jih je 340 včeraj- wartovega očeta, ranjkega grofa Audreia šnje seje. Tri poslanstva so izpraznjena, ne-1 Hohenwarts, ki je služil veliko let kot dvorni kteri so bolni, in nekaj jih je na odpustu; svetovalec pri cesarskem namestništvu v Ljub-kar je pa moglo, bilo je vse prišlo. Danes bolljani, 8e pa potem podal v pokoj in preselil volitev prvega podpredsednika. Poljaki so pri-Ina Dunaj, kjer je v 87 letu svoje starosti v trdili sklepu Hohenwartovega kluba, da se le-[nedeljo dopoludne umrl. Od prve žene mu vičarjem ne ponudi kompromis ali porazum-1 živita naš grof Hohenwart in hči omožena z ljenje, ampak da naj češki klub izmed svoje J baronom Eichofom, od druge žene pa ima srede imenuje kandidata za prvega podpred-l sina, ki je zdaj 20 let star in gojenec Tere-sednika. To se je včeraj tudi' zgodilo in des-IzijanBke akademije. Klub desnega središča je niča bode danes soglasno volila kneza L ob-1 včeraj grofu Hohenwartu izrazil svoje sočutje, kovica. Knez Lobkovic je jako spreten inj Bil je tako ginjen, da ni mogel govoriti in se odločen mož, ki se ne bode dal v kozji rog I je kmalo umaknil, prepustivši predsedništvo vgnati, ako bodo liberalci zopet rogovilili. Pod I g. Lienbacherju.
ministerstvom Hohenwartovim bil je deželni
X Dunaja, 15. marca. V držav-
maršal češki, in ni dvoma, da bode postal Jn em z b o ru bil je danes knez Jurij Lo b k o vi c predsednik državni zbornici, kedar ae Smolka I od 323 glasov s 165 izvoljen za prvega pod-
tej časti odpove.
predsednika. Kandidat levice Demel je dobil
Sploh se namreč misli, da bode sedanje J149 glasov, Klier 1, Steudel 4, in prazni so zborovanje po veliki noči sklenjeno b prestol-1 bili 4 listki. Izvoljen podpredsednik je bil ži-nim govorom, in da bode na jesen nova vo-|vahno pozdravljen, ko je šel na svoj vzvišeni litev predsedništva in raznih odsekov. Sicer I sedež. — Zatem se je postava o pobiranji pa je dr. Smolka, dasi 71 let star, še trdenjdavkov izročila budgetnemu odseku, potem pa in krepek. V svojem ogovoru je obžaloval, da I uadaljevala posebna obravnava postave o hiš-ga ni moža, ki bi ga bile mogle obe stranki Iuem davku. §. 4 in 5 sta bila sprejeta brez izvoliti za predsednika, ker bi se bil prav rad I premembe, pri §. 6, ki govori o hišnem na-takemu možu umaknil, ob enem pa je prosiljjemnem davku se je oglasilo 27 govornikov,
kterib je danes govoril samo 1, potem pa je predsednik sklenil sejo. Prej je še odložil svoj posel pri raznih odborih. Konečno so dr. Tonkli, Nabergoj in Vitezič vlado interpe-lirali o zaprekah, ki se stavijo rabi slovenskega jezika pri sodnijah primorskih.
Domače novice.
V Ljubljani, 17. marca.
(Posnemanja vredno.) „Narodu" se piše, da je občinski odbor v Zagorji ua Notranjskem sklenil sostaviti spomenico in prošnjo, da naj se dejansko izvede ravnopravoost slovenskega jezika v šolah in uradu jah. Ta prošnja se bo poslala v podpisavanje vsem občinam ua Kranjskem iu Primorskem, potem pa izročila našim državnim poslancem — To je vrlo dobro, to je možko, Notranjci so še zmirom prva skala slovenskega naroda! Bog jih živi! Bog živi župana Fatorja in svetovalca Križnarja, ki je to stvar sprožil!
(Lakota na Notranjskem.) Ko smo že poročali veselo novico od vrlih Notranjcev, hočemo vdariti še na žalostno plat, in še enkrat opominjati vse Slovence, naj ne pozabijo , da imajo na Notranjskem v nekterih krajih lakoto. Na naš prvi klic je poslal č. g. župnik dr. Štrbenec 20 gld. župniku Potepanu, predstojn'ku občine Jablanice v dolenjem Ze-monu pri Ilirski Bistrici. Gosp Potepan ee zahvaluje nam n g. dr. Štrbencu, pravi, da je poslani milodar že razdelil, ter prosi še pomoči. Ne moremo verjeti, da bi Slovenci pustili toiiko vrle iu domoljubne Notranjce od lakote copati. Kdor več ne more, naj tla vsaj 1 gld. ali 50 kr., in pomislimo to dvoje: prvič, da se milodar vselej povrne, da zavolj miloščine nihče ne prido na beraško palico, pač pu zavolj druge potrate; drugič pa vedimo, da jtf zdaj postni čas, v kterem je bolj premožnim celo dolžnost miloščino deliti, posebno ako posta prav na tanko ne držijo.
(Peregin Kajzel) vsi m Slovencem, posebno pa Ljubljančanom dobro znani, požrtovalni izvrstni komik ljubljanskega slovenskega gledališča si je ustanovil svojo lastno kupčijo z glažovino na starem trgu št. 30 tik hiše c. k. deželne sodnije. Mi opozorujemo vse narodnjake v Ljubljani kakor tudi po vsih slovenskih pokrajinah, da podpirajo zasluženega narodnega moža g. Kajzel-a, posebno ker je njim on porok, da bodo vsakovrstno postreženi, z ceno jno dobro robo.
(Verba pogorela.) Velika vas Viba pri celovškem ali vrbskem jezeru je do tal pogorela. Prišli so gasilci iz Celovca in Beljaka, pa zaradi hudega vetra niso mogli nič ubraniti.
Razne reči.
—	Žalost v Berlinu. Tudi v Bfrlinu bo se silno prestrašili ko so zvedeli grozno smrt ruskega cara. Ljudstvo se je gnjetilo pred cesarsko palačo, ker se je vedelo, kako hudo bo ta vest cesarja Viljema zabolela. Pravijo, da se je cesar Viljem delj časa bridko jokal. Državni zbor nemški je izrekel cesarju Viljemu svoje sočutje, ker je zgubil najboljšega prijatelja. V Berlinu se hudo bojč, da pridejo zdaj slabi časi za Nemčijo, ker ne bo imela več zaslombe pri Rusiji. Vse oči se obračajo v kneza Bizmarka, njemu i/iročajo vso skrb za Nemčijo, on je zdaj šc le prav mož političnega položaja.
—	Kaj slavni uemški general Mol tke o vojski misli. So nekteri idea-
listi v E»rop:, ki hočejo vojsko čisto odpraviti, ter bi radi, da naj se postavi mednarodno sodišče, ki bo vse prepire razsojevalo in poravnavalo. Pa ti ljudje ne pomislijo, da človeška sodba ni vselej pravična. Ravno berlinski kongres je bil tako mednarodno sodišče, in vendar ne moremo reči, da bi bil ta kongres prav co ukrenil, ko je macedonske Bolgare pustil v turških krempljih. Bojazen pred Slovani, da bi se preveč ne okrepčali, je to sodbo narekovala. Tako bi tudi na mednarodno sodišče uplivala človeška zavist lakomnost, gospo-doželjnost, bojazen itd. pravice bi potem nikjer ne bilo pričakovati. Pridejo časi, ko mora kak narod z orožjem v roci dokazati, da je vreden življenja, in z orožjem mora razganjati predsodke, ki ga v rasti ovirajo, Tako sodimo mi, akoravno pritrjujemo, da je vsaka vojska velika nesreča, sicer bi ue molili v litanijah „vari nas vojske, kuge in lakote". Poslušajmo zdaj, kako slavni Moltke o vojski sodi. Nekemu Rusu, ki ga je v tej zadevi vprašal za njegovo mnenje, odgovarja Moltke tako: „Po vašem mnenji je vojska hudodelstvo, po mojem mnenji pa je edino pravo sredstvo, obraniti blagostanje, samostojnost in čast kake države. Upajmo, da vojske zmirom bolj redke poBta-nejo; popolnoma odknžali pa se j h nikoli ne bomo. Saj je že človeško življenje vičui boj med sedanjostjo in bodočnostjo. Vsaka vojska je. nesreča in ima žalost v sebi za druž ne iu dežele: pa kedur drugače ni mogoče, ohraniti svojo in domovinsko čast in svobodo, moramo se vdati v voljo Božjo. Vojska ima pa to dobro v sebi, da rodi ali na dan pokliče velike može. V modrost in velikosrčnost vlad jaz Btavim več zaupanja, da vojsko zabranijo, nego v tisto mednarodno sodišče, ki ga vi nasve-tujete. Pameten državnik ne bo lahkomišljeno vojske pričel; tista doba je minula, ko so se vlade za prazne reči začelo vojskovat', ne da bi narodov svojih prašale, če so s tem zadovoljni". Na konec pisma Moltke brani Nemce, da so miroljuben narod? (?), indane pričenjajo radi vojsk. —
Zalivala.
Na 9. t. m. sem prejel, za razdelitev poslanih 20 gl. po vjaokočastitem gospodu dr Juriju Štrbencu župniku v Ilrenovicah, kteri so se po vsih 8 vaseh podelili največim revežem stradaj'čim; Bog povrni i plati tisočero, za v toliki sili podeljeno pomoči Bog daj več enak h dobrotnikov! — Naj toplejo zahvalo izreka tudi Vred. „Slovenca" za kl:c na pomoč i ponujeno dobroto pobiranja milih darov,	Radoslav Potepan.
župnik.
Im Verlag von Fei. Rauch in Innsbruck sind soeben erschienen und vorräthig iu der kathol. Buchhandlung
Fastenpredigtcn in fünf Cyclen
von P. Georg Patis, S. J.
Zweite vom Verfasser verbesserte Auflage.
388 Seiten in gros 8". Preis 1 gl. 50 kr.
Die fünf Cyklen handeln in je 7 Predigten Uber: Busse, Hindernisse, Aufschub, Neues Leben , Gnadenleben. Du- Durchführung ist eine streng logische, klare und allgemein verständliche, ebenso au den Verstand w.e an das Ilerz appellirend. Wir sind gewiss, dass diese vortreffliche Sammlung des gt feierten Jesuiten mit grossem Nutzen verwendet werden wird.
(Schles. Pastoralblatt 1881, Nr. 2.)
Le dobra stvar se hitro prikupi.
k'omnj jo tri lota, kar sem prišel I/, Novega Jorka v London, da angležko dežel» soznanim z mojim novim izdelkom. Začel sem z malim , ter odjiri početkom lo
majhno delavnico in pisarno. Pošiljal sem moj izdelok v malih zabojih na ogled in poskusno po Angleškem, Irskem in Škotskem. Moj ekstrakt bil jo povsodi z veseljem sprejet, iu že v prvem leln .•••» .}>• naročilo pri meni 200.000 llašie Mnogi :-o se nar li .;» lo potom, ko so dobroto mojega izdelka žo nami ¡- kusili. Drug ga jo priporočal drugemu, iu tako 1 moja obrtnija dobro napredovala.
Iz začetka, prej da sem ljudi s svijim i/.dolkom «oznanil, imel sem več stroškov •. pošiljanjem, ko dobička. Zanesel sem se pa na I >, da •-> mi bo 1 > pozneje splačalo, kadar bodo ljudje iu",i izd"i.-k ž.o poznali in ceniti vedeli. V toni so nisem ne til 1>. bil * m toliko priznanja in naročil, da ¡¡«m i ; delavni ■ kmalo' razširiti moral V drugem I. in i,nr<vil» pri meni že (it10.000 (Ins. Zahvalnih ; i .n dobival toliko, na stotino in tWin'e. da ji1,	> m vedel kam din ali.
Enoglasna bila js hval» mojega „sii&kei'-ekstraÊta't, Tak» so namreč Imeni,, in j i/.dele», .. jo izvrstno zdravilo za bolezni na jetrali in v želodcu. Najprej • • je razširilo to zdravilo po Angležkem. d Igih tudijah lil preiskavah som so namreč prepričal, da največ bolezni prihaja dandanašnji iz želodca in i/, jeter. Iznašel sem zoper te bolezni zdravilo ,,fiehal;or-okstrakt'', in ko sem se v Ameriki ( ivpiičal, da jo mnogim pomagalo, «klenil sem, prinesti ga tudi v Evropo Pa nisem prišel v Evropo ko t klativilez, kajti vodil sem tam veliko kupčijo m imel sem več ko zadosti za življenje. Moja kupčija so jo v tretjem letu še bolj razširila; samo na Angležkom som prodal ÎMO.UOO lian, v treh lotih skupaj tedaj 1,700.000 IIa«, in to jo gotovo mnogo za začetek v tako kratkem času. Slaba stvar id so no bila tako prodajala. Na Angležkem so brž spoznali, kako dobro zdravilo jo „shiiker-ekstrakt" zoper slab želodec in bolezni na jetrih, in da jo res mnogim pomagal. se vidi že iz tega, ker so ga jo toliko pokupilo. Tolika spričevala od vseh krajev dalo so mi pogum, da sem svojo kupčijo že razširil na drugo deželo.
Želodec se kmalo pokvari, ta bolezen prido kakor tat v noči, zdravilo za to pa jo „sliiiker-i kstrakt "
Co je želodec pokvarjen, boli človeka v prsih in na straneh, včasih tudi v križu ; človek jo zaspan in slabe voljo, usta imajo čuden dull, na zobeh jo jiolne slin neprijetnega v/duhu. Človeku so ne ljubi jesti, in na želodcu leži nekaj, kakor kamen Oči so vdvte; roko in nogo so mrzlo iu mokro, kar prido od mrzlega pota. liolnik je vedno zaspan, in če prav spi, mu vendar nič ni boljo; čez nekaj časa postane siten, razdražljiv in teman, v srcu mu jo, kakor bi so nečesa bal. Glava je omotična, posebno, kedar človek vstane; čeva postanejo trde, koža pa suha in govV.a. Kri jo težka in co nerada po žilah vali; belina v očesu postano rumena. liolnik pogosto živež izbljuje in občuti pri tem kislinast ali pa slndčikast okus. Včasih tudi src« tolče, da bolnik dostikrat misli, da jo na srcu bolan. Uči slabo vidijo, kakor skoz meglo, človek postane klavern in sluh. Kmalo so prikaže tudi kašelj, početkom suh, pozneje pa /, zelenkastim ¡/.metkom. To prikazni no pridejo vse na enkrat, ampak zapored; pa dostikrat jih je več naenkrat opazovati.
Lastit A. J. Whit« v Frankoljroflu ua M.
Zaloge imajo: na Dinuiji: stara e, k. vojna lekarna, I. na Štefanovem trgu; Kr. Pleban, lekar; V. Tvrdy, lekar „pri zlatem jelenu1', Kohlmarkt I.; O. Eggér, lekar „pri rudočem raku", (., hoher Markt; Ii. Iiibus, lekar „pri labudu", J., Sohottonring; Ph. Neustem, lekar ,,pri sv. Leopoldu", I. 1'lnnkengasso 7.; J. Weis, lekar „pri zamorcu", I. Tuehlauben 27; dr. Ehrmann, lekar „pri sv. i'rigiti", II. lirjgittajdatz ; M. Sobel, lekar „pri medvedu" II. Taborstrasse; dr. Aleks. Hosenberg. III. Radetzkyplatz; lekarna am Kennwog, III. Ant. Mnyor-ja; dr. J. Ijnmatsch, lekar „jiri sv. Trojici", IV. Wiedener Hauptstrasso 10.; M. Zavaros, lekar „pri križu" VII. Mariahilferstrasse 72; Jul. llor-babn.v, lekar „pri usmiljenju". VII. Kalsorstrasso !)(); Ludvik Lip, lekar „pri zlatem slonu" VII. Stiftgasse; C. Kirbas, lekar „pri sv. Ani" IX. Wiihringorstrasse.
I»o rn/.nfli deželah: v Zagrebu: M. L. Fink, lekar, in S. Mitlbach, lekar „pri Salvatoru"; v Oster-lici: A. Prikril; v Badenu: G. Schwarz; v Helen : (Galicija) Jos. Gross, lekar; v Brnu: F. Edor; v Ilo-zenu: Ii. Sprettor; v Briixu: Ford. Flock, drogist; v Brodil: (Galicija) E Kiska; v PeMi: Jo«, pl. Török, lokal-, Königsgasse 12; v I). Földvaru: Jos Pl. Pap: v Gmundenu: A Raymann ; v Iglavi: V. Inderka ; v Inomostu: Fr. Winkler; v Kančugi: (Galicija) R. Heger; v Karl oven: Z. Kindois, lekar; v deloven: V. Kimbaohor; v Krakovem : Jos. Trauczyiiski ; v Krcmsu S. E. Kloewein; vKutnihori: Pr. Slavnih ; v Ljubljani : Jul. |il. Trnkocy; v Levovu: Peter Mlkolnš, in K. Kri-žanovski; » I/incu: A. llofstiittorja dediči, in A. Huppert; v Merami: A. Pan; v Milovki: (Galicija,) M. Qiiirini; v Miskolczu: dr. M. Ilerz; v Nitri: Kornel Tomber; v Novemsadu: t', li. Gros««ingor, lekar; v Novemtičinu: Jul. Neusser; v Oeilcnburgu: A. Re-ekert; v Pančovi: W. II. GralV; v Phnu: E. Kaiser; v Pragi: Jos. Kiirst na Porišči; v Prerovi: Ig. Psota; lekar „pri zlatem orlu" v Pressburgu : Kr. Ilenriei, lekar „pri sv. Trojici", iu Hud. jd. Solz, lekar „pri sv. Martinu; v Presnicah: A. Griessl ; v Hcichenbcrg : Jos. pl. Ehrlich; v Saazu: V. Kraus, drogist; v San-gerbergu: Jos Ziegler;,« Solnogradu: dr. pl. Sodlitzky c, k. dvorni lekar.; v Semnicu: Kr. Sztankay; v Stern-bergu: (Morava) A. Kerkl ; v Segedinu: Karl pl. liar-csay; v Opavi: A. Plahky; v TemeSvaru: ('. M. Ja-linor, lekar Huuyadigasso; in Stefan Turczay, lekar „pri Mariji pomagaj"; v Ogersk. Ifradihi: Jos. Stanch v Vinkovcih: L. [d. Alemann; v Varaldinn: G. lToeh-slngor; lekar; v Welsu: K. Richter; v Dunajskem Novemmestu: Kr. Kolčarš, lekar.	(Si
J. IHnzuikovi nasledniki v Ljubiimi
Iidajatelj in odgovorni urodnik Filip lladerlap.