24. MAREC / SUŠEC 2000, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO V, [TEVILKA 3 (43)

Foto: Zmago

Pribli`uje se praznik velike no~i, ki v zadnjem
~asu dobiva svoj pravi pomen. @elimo vam, da
ga pre`ivite v razumevanju, ob doma~em
ognji{~u, s polno ko{aro pisanic.

PRAZNI^NO DARILO
Prosil sem vesele ptice
in zapele so glasno,
sonce zlato pregovoril,
razjasnilo je nebo.
Ro`am sem vodo zamenjal,
zadi{al je z jutrom dan,
da darilo bo popolno
zbudil sem se nasmejan.
Stekel k mami sem,
na lica tri poljub~ke ji pripel,
jo objel, in njen obraz je
bolj kot sonce za`arel.
Uro{ Vo{njak

Ob 25. marcu, dnevu materinstva,
`elimo materam obilo lepih
trenutkov
in
zadovoljstva
v
dru`inskem krogu.
@upan in poslanec v DZ
Franc Puk{i~
ter uredni{tvo Ob~ana

POPOTNICA
V APRIL
^e se vrana `e ob svetem Juriju (24.IV.) v `ito skrije, dobra
letina, veliko `ita na ves glas vpije.
Malega travna ~e grmi, slane ve~ se bati ni.
Malega travna presuho, ni kmetovalcu kaj ljubo: de` ~e
ve~krat prirosi, sr~no se ga veseli.
Prezgodaj toplota, pozneje mrzlota.

@upan in poslanec v DZ
Franc Puk{i~,
Ob~inski svet, ob~inska uprava
ter uredni{tvo Ob~ana

MAREC
Ime meseca je povzeto po imenu
rimskega boga Marsa. Mars je bil
prastari italski bog, ki je utele{al
divje, neukro~ene in skrivnostne
sile narave zunaj obstoje~ega
reda stvari. Hkrati je bil prao~e
rimskega ljudstva ter za{~itnik in
pokrovitelj v vojskah, zato mu je
bil posve~en tudi prvi pomladni
mesec v starorimskem koledarju. V
marcu so se bojne trume odpravljale na pot v pokrajine, v katerih je
vladal Mars, ki je bil pozneje tudi
bog vojne. Vse bojne pohode so zato
za~enjali s sve~anostmi, namenjenimi
o
ag
njegovi po~astitvi. Slovensko ime za
m
Z
:
marec
– su{ec (susecz) sre~amo v
o
t
Fo
rokopisu Martina iz Loke. Uporabil ga je
tudi Trubar, Dalmatin pa je v Bibliji uvedel ime
brezen, ki ga sre~ujemo vse do 19. st. in ga je
celo Jane`i~ po Jarnikovem Etimologikonu iz l. 1832
sprejel nekoliko spremenjenega (breznik) v svoj slovar l.
1867. Bla` Poto~nik in za njim dr. G. Pe~jak sta sku{ala
uveljaviti ime brstnik, ki je bilo sicer lepo, `al pa ni izviralo iz ljudstva, ki je za ta mesec poznalo `e vrsto starih
doma~ih izrazov: su{nik, ebehtnik, postnik, cepljenjak,
itd. Ime su{ec, ki je obveljalo, pomensko opozarja na
~as, ko se zemlja posu{i in jo je mogo~e pri~eti obdelovati.
Nata{a @i`ek

Ob~an - 2

IZ DELA OB^INSKE UPRAVE

24. marec 2000

POTRDILI ZAKLJU^NI RA^UN
Ob~inski svetniki so se sestali v ~etrtek,
2.3.2000, na 11. redni seji. Obravnavali so
zaklju~ni ra~un. Ustvarili so skoraj 357 milijonov tolarjev prihodkov in nekaj ve~ kot 298
milijonov tolarjev odhodkov. Obrazlo`itev
zaklju~nega ra~una ob~ine je podala
ra~unovodkinja ga. Anica Marksl, temu pa
je sledila potrditev odloka o zaklju~nem
ra~unu. Potrdili so poro~ilo inventurne

SPREJELI
PLAN DELA
Nadzorni odbor je na seji 1.3. 2000
obravnaval zaklju~ni ra~un ter sklenil
dati pozitivno mnenje ob~inskemu
svetu, da ga sprejmejo v tak{ni obliki,
kot je bil pripravljen. Na eni izmed
prej{njih sej so si zadali nalogo, da
bodo oblikovali plan dela, ki so ga tokrat
podrobno izpolnili. Nadzorni odbor bo
nadzoroval zaklju~ni ra~un, oblikoval
poslovnik nadzornega odbora, izvedel
polletni nadzor nad poslovanjem ob~ine,
pregledal oz. nadzoroval uporabo
slu`benega vozila, opravljal druge
zadeve, ki jih bo odbor sam dolo~il s
sklepom, in obravnaval zadeve, ki jim jih
bo nalo`il ob~inski svet ali `upan.
Zanimalo jih je, ~e ob~ina zmeraj
razpi{e razpis za izbiro izvajalca del. V
odgovoru so izvedeli, da ob~ina zmeraj
dela v skladu z zakonom.

Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik
Uredni{tvo: Nata{a @i`ek, Slavica
Kramberger in Milena Širec.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v
Ob~ini Destrnik brezpla~no.
Javno glasilo OB^AN - GLASILO
OB^INE DESTRNIK je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno {tevilko
1365.
Na podlagi Zakona o DDV sodi javno
glasilo Ob~an med proizvode, za katere
se obra~unava DDV po stopnji 8 %.
Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci
50, 2253 Destrnik.
Telefon: 062/752-09-00
Telefaks: 062/752-09-02
E po{ta: casopis.obcan@siol.net
^asopis OB^AN izhaja v nakladi 850
izvodov
Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25.
julija 1996.
Odgovorna urednica: Nata{a @i`ek
Lektorica: Bojana Kolenko
Oblikovanje in tehni~no urejanje:
Zmagoslav [alamun
Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e

komisije za terjatve in obveznosti.
Obravnavali
so
vlogo
krajanov
Jane`ovskega Vrha za odmero ceste
Podhostnik – Simoni~. Francu Irglu, ki je
lastnik dela zemlji{~a, kjer bi bilo treba
cesto odmeriti, bodo ponudili v podpis
odstopno izjavo za zemlji{~e, nakar bodo
asfaltirali odcep ceste, ~e bo lastnik pripravil tampon. VO Gomilci je dal pobudo, da bi

pozvali lastnico Dragico Pal, da uredi
propadajo~o hi{o v Gomilcih. Dali so tudi
pobudo za ~i{~enje odto~nega jarka
Jane`ovci – Placar ob regionalni cesti.
Ugotovili so, da je za ~i{~enje odgovorno
Cestno podjetje, direktorja ob~inske uprave
pa zadol`ili, da se za ~i{~enje jarka dogovori s Cestnim podjetjem.

ODBOR ZA INFRASTRUKTURO, PLAN IN FINANCE
je obravnaval aneks k pogodbi Cestnega podjetja Ptuj za redno vzdr`evanje cest, osnutka
odlokov o ureditvi avtobusnega postajali{~a in o plakatiranju na obmo~ju ob~ine Destrnik.
Obravnavali so vlogo VO Lo~ki Vrh, ki ugotavlja, da je asfaltna prevleka skozi naselje Lo~ki
Vrh nalomljena v celotni dol`ini, predvsem ob robu in na zavojih, kjer so uni~ene tudi bankine, kljub vsakoletnemu navozu gramoza.

NAMENSKA SREDSTVA
NAJ SE NAMENSKO
PORABIJO
Odbor za po`arno varnost, po`arno takso in civilno za{~ito je na 5. redni seji razdelil sredstva po`arne takse po enakem klju~u kot doslej: 60% PGD Destrnik in 40% PGD Desenci.
Predsednik je opozoril, da so to strogo namenska sredstva, ki naj jih namensko tudi porabijo.

OCENA VARNOSTI NA
PODRO^JU OB^INE
DESTRNIK V LETU 1999
NI^ KAJ VZPODBUDNA
Na 2. redni seji so se v ~etrtek, 24.02.2000, sestali tudi ~lani Sveta za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu. Pregledali so osnutek programa dela Sveta za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu za leto 2000, ki vsebuje {tevilne akcije, s katerimi bodo {olarje pou~ili, kaj
lahko sami naredijo za lastno prometno varnost. Govorili so tudi o neurejenosti {olskih avtobusnih postajali{~ in o predlogu ob~inskemu svetu, da sprejme odlok ali sklep na podlagi
105. ~lena Zakona o varnosti cestnega prometa, ki bo dolo~al dele lokalnih cest, na katerih bodo postavljene fizi~ne ovire za umirjanje prometa. Finan~ni na~rt so ovrednotili na
730.000 tolarjev.
G. Herak je podal oceno varnosti na podro~ju ob~ine Destrnik v letu 1999. Zgodilo se je 37
prometnih nesre~, katerim so botrovali nepravilno prehitevanje in vo`nja po nasprotnem
voznem pasu. 18 prometnih nesre~ se je zgodilo znotraj vasi in 19 izven naselja. Skupno so
policisti obravnavali 179 cestno prometnih prekr{kov.
S {olo se bodo dogovorili za postavitev panoja v {oli, na katerem bi razstavili slike prometnih nesre~ s podnapisi. S tem `elijo otroke seznaniti, kaj se zgodi v primeru prehitre vo`nje,
nepravilnega prehitevanja, vo`nje na motornem kolesu brez ~elade itd.
Priznati moramo, da so si zadali pester plan dela in upamo, da bo njihovo delo pripomoglo
k vsesplo{ni osve{~enosti otrok za varnost v cestnem prometu.
Stran je pripravila Nata{a @i`ek

24. marec 2000

Ob~an - 3

POZITIVNA OCENA
REFORMAM JAVNE UPRAVE
V ~asopisu Ob~an smo `e
veliko pisali o pomembni pridobitvi za krajane Destrnika in
celotnih Slovenskih goric. V
ponedeljek, 6. marca, je minister za notranje zadeve Borut
[uklje v ob~inski stavbi na
Destrniku odprl drugo informacijsko pisarno. Otvoritve so se
udele`ili tudi dr`avna sekretarja
na ministrstvu za notranje
zadeve Slavko Debelak in
Darko [trk, vodja kabineta
notranjega ministra Barbara
Piano, na~elnik ptujske upravne
enote Metod Grah, vodji oddelkov na Ptuju Matija Zorec in
Ivan Bo`i~ko ter destrni{ki svet-

niki. @upan pozitivno ocenjuje
pribli`anje dela dr`avne uprave
na Destrnik. Kot je povedal minister, je cilj odpiranja podobnih
pisarn omogo~iti ljudem, da
lahko na enem mestu opravijo
vse potrebno (osebna izkaznica, prometno dovoljenje…).
Postopek bodo izpeljali tako
dale~, da bo delo dr`avne
uprave lahko korektno opravljeno. Reforma javne uprave je
droben korak k temu, da krajani
uvidijo pomembnost le - te,
vsekakor pa ni zadnji.
Informacijska pisarna bo odprta
vsak ponedeljek od 8.00 –
14.00 ure, v sredo od 8.00 –

16.00 ure in v petek od 8.00 –
12.00 ure. V informacijski pisarni delata Kristina Puk{i~ in

Helena Tu{ek.
Nata{a @i`ek

Foto: Nata{a

PLESALO IN PELO SE JE
DO JUTRANJIH UR

Foto: Nata{a

Hoteli ali ne smo se morali odzvati povabilu, ki je vabilo lübe
vrbenske gospodije, gospodare,
mlade, stare, fse Vrben~are in
drüge na pravi bal v dvorano
Kulturnega doma v petek, 25.
februarja 2000. O balu smo
povpra{ali gd~. Jelko P{ajd,
organizatorico in koordinatorico
destrni{kega bala. Pobudi Jelke
P{ajd sta veliko podporo dajala
tudi
Lidija
[alamun
in
Aleksander Horvat.
Bal je vrsta dru`abno – plesnega dogodka, za katerega je
zna~ilno, da se je odvijal po
opravljenem ve~jem kme~kem
delu. Bal se je odvijal v “hi{i” –
najve~ji prostor v hi{i, v katerem
je tudi kru{na pe~. Stari so se
besedno
zbadali,
{imfali,
pripovedovale so se anekdote,
mladi fantje so nagajali dekletom,
kak{en par pa se je tudi zaljubil.
Povedati moramo, da mlada dek-

leta niso smela sama na bal, {la
so lahko samo v spremstvu
star{ev. Na balih se je po opravljenem delu, tokrat je bilo to
lü{enje tikvinih ko{ic in cajzanje
perja (lahko bi bilo tudi li~kanje)
poju`inalo - dober kme~ki kruh iz
kru{ne pe~i, zaseka, ~ebula,
manj je bilo mesa. Gospodar je
priskrbel muzikanta, vedno je
igral harmonikar, ki se mu je v
nekaterih hi{ah pridru`il tudi klarinetist. Plesalo in pelo se je do
jutranjih ur. Mladi so uganjali
nor~ije, se poigravali (iskanje
goske, spu{~anje bogeca…). K
hi{i so na destrni{ki bal pri{li tudi
kurenti v spremstvu hudi~a, ki na
balu v ribi{ko mre`o ni ujel
nobene du{e. Ora~i pa so posejali v plitve brazde debelo repo.
Bal na Destrniku je imel dva dela
– 1. del je igra bala na odru, 2. del
pa nadaljevanje bala med
ob~instvom. Sodelovali so ~lani

KD, Starej{a folklorna skupina,
gospodarico je odigrala Micka
Lozin{ek, gospodarja Lojze
Matja{i~. Drugi del bala se je
odvijal ob pomo~i ~lanov TD
Destrnik, ki so nam postregli z
gibanicami in doma~im vinom.
Povedati moramo, da za bal, ki je
potekal, ne obstaja scenarij,
sodelovali so ljudje, ki so vedeli,
kako so bali potekali in zato
spro{~eno in spontano, lahko bi
skorajda rekli profesionalno, odigrali svoje vloge. Jelki P{ajd je
pri organizaciji pomagala Irena
Zelenik, za ogla{evanje je poskrbela Lidija [alamun in za re`ijo
Milena Mur{ec. Jelka P{ajd je
pri~akovala, da bo bal zelo
obiskan, saj je, kot nam je
povedala, vedela, da ljudje
pogre{ajo zabavo in humor, ki ga
Vrben~arom vsekakor ne manjka. Na bal pa niso pri{li samo
Vrben~ari, ampak tudi veliko ljudi
od drugod. Med ob~instvom smo

lahko zasledili tudi go. Potrata,
profesorico na Univerzi v
Mariboru (ga. Potrata je imela
pomembno vlogo pri pripravi
simpozija o Volkmerju – takrat je
bil bal prvi~ predstavljen, toda
samo odrski del), gimnazijske
profesorje iz Gimnazije na
Ptuju… Bili smo radovedni in
povpra{ali, ~e bo bal postal tradicionalen. Jelka P{ajd je
odlo~ena, da bo ~e bo interes,
pomagala pri pripravah, v vlogi,
ki jo je imela tokrat, pa ne `eli ve~
nastopiti. S predstavitvijo bala je
hotela, da bi stare obi~aje ki
gredo po~asi v pozabo, obudili ali
celo zapisali. Vsekakor smo ji
hvale`ni za njen trud, hkrati pa ji
veljajo ~estitke za organizacijo.
Upam, da z njeno pomo~jo in
pomo~jo {e koga, slovenjegori{ki
obi~aji ne bodo utonili v pozabo.
Nata{a @i`ek

Foto: Nata{a

Ob~an - 4

24. marec 2000

KMETIJSKI NASVET

REZ SADNEGA DREVJA
Z rezjo izpostavljamo fiziolo{ko ravnote`je
med rastjo in rodnostjo. Od januarja pa do
brstenja (10. aprila) izvajamo zimsko rez.
Za~etek rezi v januarju vpliva najmo~neje
na rast, z rezjo proti brstenju manj vplivamo
na rast poganjkov. [ibko rasto~e sorte in
sorte, ki so mo~no oblo`ene z rodnimi brsti,
re`emo ~imprej in obratno. Dokazano je, da
zimska rez pospe{uje rast, zato jo kombiniramo s poletnimi rezmi, ki zavirajo rast in
pospe{ujejo nastajanje cvetnih brstov za
naslednje leto. Prvo pravilo rezi je, da poznamo rodni les. Pe~karji (jablane, hru{ke)
razvijajo rodne oz. cvetne brste na koncu
kraj{ih ali dalj{ih enoletnih poganjkov, ki
izra{~ajo iz stranskih brstov dveletnega
lesa. Rodijo na brsti~ih (3-5 cm dolg),
brstikah (5-15 cm) in na rodnih {ibah (15-30
cm dolg enoletni poganjek), vsi ti na koncu
razvijejo cvetne brste, ob straneh pa listne
brste. Preden za~nemo drevo obrezovati si
ga najprej ogledamo in ugotovimo, kak{na
je gojitvena oblika, rast in zdravstveno stanje drevesa. Ne smemo pozabiti na rodni les.
Kadar je veliko cvetnih brstov, lahko re`emo
mo~neje in tako opravimo `e prvo red~enje
plodov. Najprej odre`emo vse odve~ne
najdebelej{e veje, ki bi sen~ile kro{njo.
Obrezujemo od vrha proti spodnjemu delu
kro{nje. Vedno upo{tevamo, da so zgornje
veje kraj{e od spodnjih, tako da nastane
sto`~asta oblika. Izre`emo vse dalj{e
poganjke, ki izra{~ajo iz hrbta vej. Na
obrezani veji izra{~ajo poganjki levo in
desno ter po{evno navzdol z osi veje. Kadar
jih je preve~ jih razred~imo. Nikoli pa ne
kraj{amo enoletnih nerodnih poganjkov, ker
bo na tistem mestu rasel {op poganjkov (kot
metla). Prav tako razred~imo brsti~e in
brstike. Velike rane zama`emo s cepilno
smolo, kjer smo izrezali star zveri`en les.
Sadnim drevesom redno pomlajujemo rodni
les. Na obrezanem drevesu mora biti ~im
ve~ dveletnega rodnega lesa in dovolj enoletnih, polo`neje rasto~ih poganjkov, ki
bodo naslednje leto razvili cvetne brste.
Star les re`emo na ~ep. Paziti moramo na
posebnosti tistih sort, ki rodijo po ve~ini na
kratkem zveri`enem rodnem lesu. V takem
primeru rodni les samo nekoliko razred~imo
in pustimo najbolj razvite brste. Pri drevesih,
pri katerih so bujni vrhi, jih pustimo in
obre`emo po cvetenju (samo vrhe).
Predspomladansko {kropljenje pe~karjev
Proti {krlupu {kropimo v za~etku aprila s
pripravki, Kupropin ali Delan SC 750, proti

ameri{kemu
kaparju,
jablanovem
cveto`eru, jaj~ecu listnih u{i in rde~e sadne
pr{ice pa z belim oljem ali Folidol oljem +
Basudin.
SLIVA – rodi na trnastih poganjkih. To je
kratek rodni poganjek, ki se kon~uje s
trnom. Izjemoma so nekatere sorte, ki rodijo na dalj{ih rodnih {ibah. Pri rezi pazimo,
da ne rastejo predolge ogrodne veje, rodni
les pa razred~imo in tako spodbujamo rast
novih rodnih poganjkov.
V aprilu so presledki med {kropljenji 7 – 10
dni.
1.redno {kropljenje pred cvetenjem
{krlup – pripravki Delan SC 750 0,05%
koncentracija
ali Captan
0,25%
ali Dodine S 65
0,1%
jablanova plesen Cosan
0,3 %
rde~a sadna pr{ica Demiton 0,05 – 0,07%
2.redno {kropljenje pred cvetenjem
{krlup – Delan SC 750
0,05% koncent.
ali Captan
0,25%
jablanova plesen Cosan 0,3 %
ali Bayleton SP
0,05%
cveto`er Lebaycid EC 50 0,2% (izjemoma
ob gozdovih in ~e smo predspomladansko
{kropljenje opravili samo z belim oljem).

REZ BRESKEV
Breskev je rastlina, ki zahteva poleg zimske
obvezno {e poletno rez. Breskve obrezujemo tik pred cvetenjem. Rodi na pravih rodnih {ibah (30-40 cm), brstikah in majskih kiticah (2-5 cm dolg poganjek). Zahteva intenzivno rez. Odstranimo od 60-70% vsega prirasta. Enoletni poganjki, ki izra{~ajo iz
ogrodnih, starej{ih vej ali debla, navadno
niso rodni. Obrezujemo podobno kot vinsko
trto. Pustimo nekaj rodnih {ib, ki so lahko
tudi pokon~ne, saj se od te`e plodov
upognejo. Druge poganjke povsem
izre`emo v zgornjem delu kro{nje, v spodnjem delu pa pu{~amo
~epe, s tem skrbimo za
obra{~enost
notranjosti
kro{nje, saj se les breskve
rad smoli in su{i. Na
drevesu breskve bi naj ostalo po rezi od 40-50 rodnih
{ib (vzgojna oblika vitko
vreteno), pri kotlasti vzgoji,
kjer so drevesa ve~ja, pa od
70-80 rodnih {ib.
[kropljenje breskev proti
breskovi kodravosti
[kropimo v marcu, ko se na
vrhu brsta pojavi zelena
pikica (pride do primarne
infekcije).
[kropimo
z
bakrovimi pripravki; npr.
Kupropin v kombinaciji z
belim oljem ali s Folidol
oljem. ^ez sedem do deset
dni {kropljenje ponovimo z
Delanom SC 750, Firoman
ali z Dodine.

^E[NJE, VI[NJE, MARELICE – glavni
rodni les so majske kitice. Obrezujemo jih
po obiranju. Marelice obrezujemo zelo
malo, ker jih rada zadene kap, sicer pa
tvorijo naravno lepo kro{njo.
MALINE, ROBIDE – rodijo na enoletnih
rozgah, obrezujemo po obiranju, izre`emo
izrojene mladike.
Nata{a ^eh, in`.agr.

24. marec 2000

URADNI VESTNIK 02/2000

Leto V, {tevilka 2

Ob~an - 5

24. marec 2000
VSEBINA

1. ODLOK
o zaklju~nem ra~unu prora~una Ob~ine Destrnik za leto 1999
Na podlagi 3. to~ke 98. ~lena Zakona o
javnih financah (Ur.list RS, {t.79/99) in
29.~lena Zakona o lokalni samoupravi
(Ur.list RS, {t.72/93) je Ob~inski sveti
Ob~ine Destrnik na 11.redni seji dne
02.03.2000 sprejel

ODLOK
o zaklju~nem ra~unu prora~una
Ob~ine Destrnik za leto 1999
1. ~len
Sprejme se zaklju~ni ra~un
Ob~ine Destrnik za leto 1999.

prora~una

za leto 1999 so naslednji:
PRORA^UN
- skupaj prihodki
- skupaj odhodki
- sredstva na ra~unih
- prese`ek prihodkov

356.909.200
298.212.827
8.362.716
67.059.089

RA^UN FINANCIRANJA
- Dolg ob~ine za investicijske kredite
138.805.000
- Odpla~ilo glavnice v letu 1999
62.780.000
Ostane
dolg
za
pla~ilo
76.025.000

3. ~len
Prese`ek prihodkov nad odhodki se po
zaklju~nem ra~unu za leto 1999 v celoti prenese v prora~un Ob~ine Destrnik 2000.
4. ~len
Bilanca prihodkov in odhodkov prora~una
Ob~ine Destrnik za leto 1999 je sestavni del
tega odloka.
5. ~len
Ta odlok za~ne veljati osmi dan po objavi .
[tev.: 032-01/00-03
Datum: 02.03.2000
@upan ob~ine Destrnik
Franc PUK[I^, s.r.

2. ~len
Prihodki in odhodki po zaklju~nem ra~unu

OBVARUJMO POKAZATELJE
“ZDRAVEGA” OKOLJA
^lani Lovske dru`ine Destrnik so se v soboto, 11. marca, zbrali na
ob~nem zboru v lovskem domu na Drstelji. Povabilu so se odzvali
tudi gostje: predstavniki drugih dru{tev, predstavnik podro~ne
obmo~ne zveze Ptuj – Ormo`, predstavnik Policijske postaje Ptuj in
uredni{tvo Ob~ana. Sprejeli so program dela za leto 2000/2001 in
finan~ni plan. Zaradi izginevanja naravnega fazana, zajca in jerebice sku{a lovska dru`ina z umetnim vlaganjem teh vrst v naravo
obvarovati malo divjad pred izumrtjem. Letno spustijo v naravo 150200 fazanov iz goji{~a ob lovskem domu. Med ~lani dru{tva velja
dogovor, da ne lovijo male divjadi. Brez resnega pristopa k problemu, bi lahko, kot so povedali, ~ez nekaj let na{i otroci videli naravnega fazana in podobno malo divjad le {e na sliki. V gozdu (k.o.
Svetinci in k.o. Levanjci), ki je last Lovske dru`ine Destrnik, bodo v
leto{njem letu zasadili razli~no grmi~evje, da bi divjad imela vsaj
varno zato~i{~e. Za gojitev male divjadi je namre~ potrebna bujna
podrast in obilo grmovnega sloja. Zaskrbljeni so, ker iz leta v leto
nara{~a {tevilo povo`enih srn ( 22 v lanskem letu). Postavili bodo
kemijsko ogrado na mestih, kjer so najve~ji naleti `ivali (cesta v
Jane`ovcih in Doli~u) ter s tem sku{ali zmanj{ati {tevilo povo`enih
srn. Lovska dru`ina Destrnik bi `elela sodelovati tudi pri na~rtu
sanacije Rogoznice, kjer gnezdijo razli~ne vrste obvodnih ptic. S
strogimi posegi in izsu{evanjem bi ogrozili tukaj `ive~e `ivalske
vrste.
Lovci se redno sre~ujejo na delovnih akcijah (razli~na dela na
lovi{~u) vsako nedeljo dopoldan, vsako prvo nedeljo v mesecu
obravnavajo teko~e zadeve s spremljajo~o problematiko (krivolov in
splo{no poseganje ljudi v prostor: s {kropljenjem, po`iganjem
podrasti, podiranjem pre` in podobno). Naj vas opomnimo, da je
po`iganje podrasti strogo prepovedano tudi s strani ministrstva. V
aprilu nameravajo izvesti akcijo pod imenom “GOZD NI KO[ ZA
ODPADKE”, v katero bi `eleli vklju~iti tudi druga dru{tva v ob~ini,

{olo, predvsem pa vse osve{~ene krajane. Lovci menijo, da je divjad prvi pokazatelj “zdravega” in ~istega okolja.
V LD Destrnik pozivajo vse ob~ane, naj ne kr~ijo grmi~evja v celoti
in ne se`igajo podrasti, saj s tem kradejo mali divjadi edino
zato~i{~e.
Nata{a @i`ek

SPO[TOVANI
STAR[I
OSNOVNO[OLCEV
Od za~etka leta 2000 [portno dru{tvo Destrnik va{im
otrokom v telovadnici {ole Destrnik omogo~a brezpla~ne ure
namiznega tenisa, nogometa, juda, odbojke in v marcu {e
karateja.
Vadba se izvaja po urniku, s katerim so va{i otroci seznanjeni.
Prosimo vas, da jim omogo~ite udejstvovanje v igrah, oziroma
da jih vzpodbudite k {portnim igram. V tem ~asu so na
varnem, ob tem pa {e krepijo svoje telo.
Vsak lahko postane uspe{en v {portu in v ponos kraju, saj z
njimi delajo {portni strokovnjaki.
[D Destrnik

Ob~an - 6

24. marec 2000

OBMO^NO TEKMOVANJE
TURISTI^NIH PODMLADKOV
V petek, 3.3.2000, je bilo v Destrniku kar
`ivahno. [ola je namre~ gostila 8 turisti~nih
podmladkov iz Ivanjkovc, Toma`a pri Ormo`u,
Ormo`a, Sredi{~a ob Dravi, Jur{inc,
Podlehnika, Vidma pri Ptuju in seveda iz

Foto: Nata{a

Destrnika.
U~enci in njihovi mentorji so pripravili bogate
in zanimive razstave na temo Slovenija –
de`ela dobrot. Izbrali so razli~ne teme (kosilo
koscev, dobrote povezane z delom v vinogradu, Martinove slastne jedi, `itarice in
stro~nice, pustne “mastne” dobrote, kruh iz
kru{ne pe~i in medene dobrote). Dobrote smo
lahko tudi poskusili in samo predstavljate si
lahko, kako je po {oli ta dan di{alo. Popoldan
smo si v ve~namenskem prostoru lahko
ogledali odrske predstavitve na isto temo.
U~enci so se predstavili kot reza~i v vinogradu, postavljalci klopotca, lu{~ilci fi`ola,
krstilci mo{ta, kuharji in peki ter ~ebelarji.
Ko se je oglasila harmonika ali ljudska pesem
so nekatere kar zasrbele pete in grla.
Med napetim pri~akovanjem rezultatov so nas
pri{li pozdravit tudi destrni{ki kurenti in s svojimi zvonovi klicali pomlad.
Kot je povedal predsednik komisije g. Branko
[irec, je imela ta zelo te`ko nalogo, saj so bile
naloge, razstave in odrske predstavitve zelo
kvalitetne in precej izena~ene, zato so
odlo~ale malenkosti.
Podelili so bronasta in srebrna priznanja.

Bronasto priznanje so dobili podmladki iz
Jur{inc, Sredi{~a ob Dravi in Toma`a pri
Ormo`u, srebrno pa iz Destrnika, Ivanjkovc,
Podlehnika, Ormo`a in Vidma pri Ptuju.
Najve~ to~k so dosegli doma~i podmladkarji in
se bodo 20. in 21. aprila udele`ili dr`avnega
festivala Turizmu pomaga lastna glava v
Velenju.
14. obmo~no sre~anje v Destrniku so
omogo~ili naslednji donatorji: Mercator SVS
d.d., Ptujske pekarne in sla{~i~arne Ptuj,
Mlekarna Ptuj, Perutnina Ptuj d.d., Kmetijska
zadruga Ptuj, Ob~ina Destrnik, Umetno
kova{tvo d.o.o., Peka peciva, Majda ^eh s.p.,
Gosti{~e pri Antonu, Bra~ek Jo`e s.p., TA
Metka, Marjeta Kajzer s.p., Gumitek, Peter
Marke` s.p., Pizzerija “29”, Simon Fekonja
s.p., Su{nine Franc Kra{ovec s.p., Gostilna
Vlasta Marini~ – Toplak s.p., Zidarstvo Janez
Murko s.p., Turizem na vasi Franc Lacko s.p.,
Trgovina Sre~ko Puk{i~ s.p., Turisti~no
dru{tvo Destrnik, Dru{tvo kmetic Destrnik,
Turisti~na kmetija Lovrec, Turisti~na zveza
Slovenije, Turisti~na zveza Maribor.
O[ Destrnik

ZASKRBLJEN OBSTOJ URBANSKE
PIHALNE GODBE
Prostovoljno gasilsko dru{tvo
Destrnik {teje 129 ~lanov. Po za
dru{tvo pomembnem letu 1999,
ko so praznovali 30 – letnico, so
se ~lani sestali v soboto,
26.2.2000, na 31. ob~nem
zboru.
Za njimi je obnova gasilskega
doma (v njegovo obnovo so
vlo`ili preko 2500 prostovoljnih
delovnih ur), razvili so novi
gasilski prapor, organizirali preventivne preglede ob mesecu
po`arne varnosti, pripravili
razstavo gasilske tehnike, med
pomembnimi dejavnostmi pa je
vsekakor izobra`evanje gasilcev. Skupaj z Radiem Ptuj so
spravili pod streho tudi oddajo
Glasbeni popotnik. Prora~un
dru{tva je obsegal preko 5 mio
SIT.
Urbanska pihalna godba {teje
20 ~lanov, sre~ujejo pa se s
problemom obstoja. ^lani odhajajo iz preprostih razlogov kot so
slu`enje voja{kega roka in
nadaljevanje {tudija. Naslednikov pa ni.
V tem letu so si gasilci zadali
naslednje naloge: delovanje
godbe – sre~anje pihalnih godb

v Sevnici, v maju skupaj z
Radiem Ptuj organizirati glasbeno oddajo Glasbeni popotnik,
vzdr`evanje gasilskega doma in
opreme, aktivnosti v mesecu
oktobru, nabava za{~itnih oblek
in specialnega vozila, sodelovanje z ob~ino, dru{tvi in drugimi institucijami, izobra`evanje...
@upan je predstavil stali{~a, za
spremembo zakona o gasilstvu,
ki jih je pripravil odbor za
obrambo. Stali{~a so nastala 1.
februarja po sestanku z
`upanom in predstavniki gasilcev iz na{e ob~ine v DZ, kjer so
govorili o gasilstvu in civilni
za{~iti. Predlagali so, da
gasilske organizacije dobijo status humanitarnih organizacij,
govorili so o ureditvi delovnih
razmer delodajalec – delojemalec in o ureditvi financiranja
gasilstva v ob~ini.
Tamaro Urbanija so razre{ili z
mesta predsednice za vzgojo in
izobra`evanje, na to mesto pa
imenovali Feliksa Majeri~a. Med
svoje vrste so sprejeli Franca
Fridla. Podelili so priznanja za
zvestobo dru{tvu in sicer za 10
let: Ale{u Puk{i~u, Samu

Simoni~u in Bo{tjanu Cafu, za
20 let Milanu Hamer{aku in za
30 let Ivanu Unuku in [tefanu
Lenartu. Podelili so tudi
ob~inska priznanja III. stopnje,
zna~ko veterana, je prejel
Janez Caf, dru{tvena priznanja,
zahvale ~lanom odbora za
pripravo ob 30 - letnici dru{tva
in zahvale posameznikom,
dru{tvom in organizacijam.
Ob~nega zbora so se udele`ili
tudi predstavniki doma~ih
dru{tev, predstavniki sosednjih
in drugih gasilskih dru{tev, Ivan

Sisinger, sekretar po`arnega
sklada RS, Franc Puk{i~, `upan
in poslanec, Franc Simeonov,
predsednik sveta Podravske
regije, Sre~ko Herak, predstavnik Policijske postaje Ptuj,
svetniki, predstavniki {ole in
Karl Vr{i~, po`arni in{pektor.
V uredni{tvu `elimo gasilcem
veliko uspehov na delovnem
podro~ju in ~im manj po`arov v
letu, ki je pred nami.

Destrni{ka pihalna godba leta 1996

Nata{a @i`ek

Foto: Zmago

24. marec 2000

Ob~an - 7

MINISTRSTVO POTRJUJE SANACIJO

V imenu Zavoda za gozdarstvo je spregovoril g. Kova~i~
ima v lasti ve~ji del zemlji{~ v
Pesni{ki dolini. Na `alost ne pride
do dogovora, da bi sklad dajal
kmetom to zemljo v najem (kot jo
daje kmetijskemu kombinatu).
Hribovit del je porasel z vinsko
trto. Razvoj dopolnilnih dejavnosti bo pripeljal do ureditve malih
kmetij in s tem do pove~anja
dohodka teh kmetij.
Ob~ina na `alost nima vira za
subvencije, ki bi jih namenila kmetom, ko se pojavijo problemi (npr.
ko je bila odkupna cena tako
nizka, da se ni pokrivalo niti 5060% nastalih stro{kov).
Program celostnega urejanja
pode`elja in obnovo vasi
(CRPOV) je predstavila ga. Marija
Praznik iz podjetja za razvoj in
tr`enje NEGOJ iz Slovenj Gradca.
Ta program oz. projekt povezuje
naslednje panoge: kmetijstvo, turizem, dopolnilne dejavnosti, gozdarstvo, obrt in podjetni{tvo,
komunalno in dru`beno infrastrukturo, kulturo in nenazadnje
tudi urejanje prostora. Projekt se
lahko izvaja za celotno ob~ino ali
del ob~ine. Najprej ugotovimo, s
~im razpolagamo (inventarizacija
stanja), kateri so problemi, s
katerimi se sre~ujemo, poi{~emo
potenciale za nadaljnji razvoj in
posebnosti, ki naredijo pokrajino
razpoznavno. Ko je to zbrano, si

CRPOV-a.
Iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se je okrogle
mize udele`il podsekretar Igor
Hrovati~, ki je spregovoril nekaj
besed o subvencijah v kmetijstvo
ob vstopu v EU. Zanimanje
splo{ne javnosti, kako bo usmerjeno kmetijstvo, je veliko. 60%
vseh sredstev, s katerimi razpolaga EU, namenijo kmetijstvu, za
uravnavanje ukrepov za prostorsko okoljsko politiko. Na vseh
podro~jih, ki jih pokriva ministrstvo, pa je te`i{~e dejavnosti
usmerjeno v pripravo zakonodaje
z namenom harmonizacije in
implementacije smernic EU in v
pripravo na pregled usklajenosti
slovenske zakonodaje z zakonodajo EU ter v pripravo nove
zakonodaje.
V drugi polovici leta 2000 se bo
za~elo kori{~enje sredstev programa predpristopne pomo~i
SAPARD, ki temelji na predhodni
odobritvi sedemletnega programa
razvoja pode`elja.
Podsekretar je povedal, da bodo
razpisna sredstva, ki so izpadla
lansko leto, realizirana v
leto{njem letu.
Spregovorili smo tudi o ureditvi
Rogozni{ke doline. O Rogozni{ki
dolini se je `e veliko pisalo, zato
ste `e v veliki meri seznanjeni s

problemi, ki pestijo kmete ob njej.
Na kmetijskem ministrstvu so
prou~ili sedanjo situacijo. V
leto{njem letu ali v za~etku prihodnjega bodo lahko pri~eli urejanje Rogozni{ke doline. Kot
vemo je ob~ina v prora~unu zagotovila 30% sredstev, ostalih 70%
pa bi naj prispevalo ministrstvo.
Ker so pred nami volitve v
Kmetijsko gozdarsko zbornico,
nam je le - to podrobneje predstavil Peter Pribo`i~. Volitve v
zbornico bodo potekale vsaka {tiri
leta. Ob~ani ob~ine Destrnik sodimo v volilno enoto Ptuj, ki zajema
Ptuj, Lenart, Ormo` in Slovensko
Bistrico. Skupno je 13 volilnih
enot.
Andrej Rebernin{ek nam je predstavil vinogradni{ko – sadjarsko
kmetijo. V ob~ini aktivno deluje
Dru{tvo vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice, ki
sku{a vzpostaviti povezavo pridelovalcev sadja in trte. Za svoje
~lane
tudi
organizirajo
izobra`evanja npr. o rezi sadnega

drevja, kmetijske nasvete in
podobno. Dru{tvo `e uspe{no
predstavlja pridelovalce na
razli~nih sejmih in prireditvah. O
problematiki `ivinorejcev je spregovoril Ivan Brodnjak. Dr`ava
namenja razne subvencije in premije za `ivino, le da je treba
pravo~asno vlo`iti prijavo, ~e
ho~ejo prejeti namenjena sredstva. Kmetje velikokrat na prijavah
navajajo
neto~ne
podatke.
Vpra{ujemo se, ali temu ne botrujejo toliko “neto~ni podatki”, kmetje morda navajajo povr{ine,
kakr{ne so v naravi in ne
podatkov, ki so v katastru.
Teme, ki so jih obravnavali na
okrogli mizi, so del prispevka
razmisleku, kak{no mesto ima
kmetijstvo v na{i dr`avi ali ob~ini
in katerim panogam namenjati
ve~jo pozornost.
^lanice Dru{tva kmetic Destrnik
so s spretnimi rokami v {olski
jedilnici pripravile pogostitev za
vse zbrane.
Nata{a @i`ek

DESTRNIŠKI
NOGOMETAŠI
PREMAGALI EKIPO
POLICISTOV
[portno dru{tvo Destrnik si `eli medsebojnih sre~anj s {portniki iz
drugih krajev. V {portni telovadnici sta se v nedeljo, 27. februarja,
pomerili ekipi nogometa{ev nogometne sekcije [portnega dru{tva
Destrnik in nogometne sekcije [portnega dru{tva Kresni~ka
prometne policijske postaje Maribor. Sre~anje je bilo prijateljsko.
Otvoritveno `ogo je na igri{~e podal `upan Franc Puk{i~, sodil pa
je ravnatelj O[ Drago Skurjeni. Tekmo je obiskalo precej navija~ev
in kurent. Kon~ni rezultat tekme je bil 11:2 za doma~e. Gostje so
obljubili povratno sre~anje, ki bo prihodnjo zimo na Pohorju. [portni dru{tvi bosta tekmovali v veleslalomu.
Destrni{ki nogometa{i so dobili od policistov medalje, pa ne tiste
standardne, ampak kresni~ke.
Slavica Kramberger

Foto: Slavica

zastavimo cilj, kaj `elimo na tem
podro~ju in definiramo, s ~im
bomo projekt izvedli. Po pripravi
predloga pripravljenih projektov
ugotovimo, s ~im in kako `elje
realizirati. Pri projektu imajo velik
pomen ~lani projektne skupinepredstavniki krajanov, ki dela z
ljudmi, ki jim je projekt namenjen,
torej s krajani. Projektna skupina
jim pomaga svetovati pri razvoju
kmetije ali druge dejavnosti.
Omeniti moramo tudi, da dobijo
vsi tisti, ki se prijavijo na razpis
ministrstva, dodatne to~ke, ~e je
ob~ina vklju~ena v razvojni projekt

Foto: Nata{a

V petek, 10. marca, je v
ve~namenski dvorani pri osnovni
{oli Destrnik potekala okrogla
miza o kmetijstvu. Ker sta, kot je
povedal povezovalec okrogle
mize Ven~eslav Kramberger, bila
pesem in kmetijstvo od nekdaj
povezana, je Destrni{ki oktet v
uvodu zapel nekaj pesmi. @upan
je predstavil ob~ino ter povedal,
da imamo Pesni{ko dolino, hriboviti del in Rogozni{ko dolino,
imamo evropsko primerljive
kmete, ki `al za {tevilo `ivine, ki jo
imajo, nimajo dovolj pridelovalnih
povr{in. Sklad kmetijskih zemlji{~

Ob~an - 8

24. marec 2000

ZA OBOGATITEV VAŠIH JEDILNIKOV
(vendar ne toliko, da bi se lomilo)
in zre`emo na tanke rezance, ki
jih takoj zatem ocvremo v rahlo
vro~i masti ali olju.
V odcejeno juho (paziti moramo,
da je ne skalimo, ker mora ostati
kristalno ~ista) dolijemo zaradi
bolj{ega okusa {e dober dcl
starega traminca, dodamo zlate
nitke in juha je pripravljena.

PTUJSKA
KURENTOVA JUHA

DOBER TEK!
Katera kuhinja je najbolj{a, ~e ne
babi~ina. Recepte, ki jih objavljamo v tej {tevilki Ob~ana je uredni{tvo ukradlo iz “babi~ine knjige
receptov”. Se strinjate z nami, da
so nenavadni? Ponujamo vam, da
jih preizkusite, in verjemite ne bo
vam `al. Dober tek !

STAROSLOVENSKA SVATBENA
JUHA
PORABA: polovica koko{i, 50
dkg sve`e goveje vratovine, 2
jaj~na beljaka, 35 dkg ju{ne
zelenjave (rde~e korenje, zelena,
peter{ilj, koleraba ali cveta~a in
~etrt ohrovtove glavice), `afranov
cvet, cel poper in sol.
PRIPRAVA: Govejo vratovino
drobno sesekljamo in zmeljemo v
stroju,
nato
jo
osolimo,
popopramo in jo skupaj z beljakoma dobro preme{amo. Iz tega
oblikujemo kot drobno jabolko
velike kepe. Oprano koko{
razsekamo na manj{e kose in jih
damo kuhat v primerno velik
lonec, v katerega nalijemo pribli`no {tiri litre hladne vode. Ko
za~ne meso vreti, dodamo mesne
kepe in po~akamo, da juha
ponovno zavre, nakar solimo.
Odstranimo beljakovine ter pustimo pol ure po~asi vreti. [ele tedaj
dodamo ju{no zelenjavo, nekaj
zrnc celega popra in `afranovo
cvetje; namesto `afrana lahko
damo
dva
manj{a
zrela
paradi`nika. Juha naj komaj
opazno vre dobri dve uri, nakar jo
odstavimo, ji prilijemo nekaj `lic
mrzle vode in po~akamo, da se
umiri.
Medtem, ko juha vre, pripravimo
ZLATE NITKE. Iz 30 dkg mehke
moke, enega jajca, dveh rumenjakov, malo smetane in vina
zamesimo testo za rezance, ki ga
tanko razvaljamo, malo posu{imo

PORABA: 1 kg prekajene gosi,
25 dkg ju{ne zelenjave, 30 dkg
moke, 2 jajci, mast in za~imbe
(sol, cel poper, lovorov list).
PRIPRAVA: Prekajeno gosje
meso razsekamo na poljubno
velike kose, ki jih operemo in
damo kuhat v hladno vodo. Ko
meso zavre, mu dodamo ju{no
zelenjavo, nakar pustimo, da se
vse skupaj pribli`no eno uro
po~asi kuha. Medtem zamesimo
iz moke in jajc trdo testo, ga naribamo in na prti~ku posu{imo. Ko
je dobro posu{eno, ga vsujemo
na razbeljeno ocvirkovo mast in
me{amo toliko ~asa, da lepo
porumeni. Pra`eno ka{o zalijemo
z gosjo juho (~e je meso mehko,
ga izlo~imo) in pustimo, da vre
dobrih dvajset minut, Preden
postre`emo, dodamo juhi {e
sesekljan drobnjak ali zeleni
peter{ilj in na kocke zrezan
koren~ek. Po starem ptujskem
obi~aju mora biti v juhi kar precej
gosjega mesa, ker bo sicer k hi{i
pri{la kuga, ki bo {kodovala perutnini.

JE[PRENOVA
JUHA S
^E[PLJAMI
PORABA: 1,5 kg prekajenih
svinjskih nogic, 0,3 l {prenj~kove
ka{e, srednje velik rde~ koren~ek,
koreninica peter{ilja, 10 zrnc celega popra, 10 dkg doma~ih
ocvirkov, lovorov list, manj{a
~ebula, `lica moke in 25 dkg suhih
~e{pelj.
PRIPRAVA: Prekajene svinjske
noge razsekamo na poljubne
kose, jih operemo in damo kuhat
v ve~ji lonec. Ko meso nekaj ~asa
vre, mu dodamo prebran in opran
je{prenj~ek, ju{no zelenjavo in
za~imbe, nakar kuhamo pol ure.
Sedaj dodamo suhe ~e{plje, ki
smo jih oprali in namo~ili v vodi, in
pustimo vse skupaj po~asi vreti.
Posebej
pripravimo
svetlo
pre`ganje iz ocvirkove masti, ki ji
dodamo sesekljano ~ebulo, moko,

zalijemo z mrzlo vodo, nato pa
pustimo, da malo prevre. S tem
pre`ganjem zabelimo kuhano
je{prenj~kovo juho.

JAJ^NI KROP S
CVRTJEM
PORABA: 3 l kostne juhe ali
odcedek krompirjeve juhe, 3 do 4
en dan stare `emlje, 2 rumenjaka
in mast ali olje.
PRIPRAVA: @emlje zre`emo na
kocke, jih po{kropimo z mlekom,
da postanejo so~ne, nato jih
popra{imo z moko, povaljamo v
stepenem jajcu ter ocvremo na
vro~i masti ali olju. Cvrtje polijemo
z vrelo juho, okus pa izbolj{amo s
sesekljanim zelenim peter{iljem.
Preden juho postre`emo, jo
zakuhamo z rumenjakom.

MLE^NI KROPEC
PORABA: 3 l mleka, 2 l neposnetega kislega mleka, 75 dkg
koruzne moke, 3 jajca in sol.
PRIPRAVA: V vrelo mleko po~asi
dolivamo neposneto kislo mleko.
Ko dobro vre, zakuhamo presejano koruzno moko in to tako, da
jo stalno me{amo ter po~asi vsipljemo v mle~ni kropec. Preden
zakuhamo stepena jajca, kropec
solimo, nakar pustimo, da jed 20
do 25 minut po~asi vre. Da se jed
ne bo prismodila, ker se mle~ne
sestavine rade usedajo na dno, jo
med
kuhanjem
ve~krat
preme{amo.

SPLAVARSKI
PAPRIKA[
PORABA: 1,5 kg sladkovodnih
rib ({~uka, som, krap, belice, itd.),
2 l ribje kostne juhe, 0,5 kg krompirja, 10 dkg mesa, 20 dkg olja, 50
dkg ~ebule, 10 dkg paradi`nikove
mezge (ali tri zrele paradi`nike),
dva stroka ~esna, lovorov list, 10
zrnc celega popra, 2 dcl rde~ega
vina, 2 dcl kisle smetane in {opek
zelenega peter{ilja.
PRIPRAVA: Ribe o~istimo,
zre`emo na 5 dkg te`ke kose, jih
posolimo in povaljamo v moki,
nato pa na hitro ope~emo na
vro~em olju. Iz manj vrednih delov
skuhamo juho za zalivanje paprika{a. V olju ope~emo v moko
povaljane ribje kose. V isto olje
dodamo drobno sesekljano
~ebulo, ki jo pra`imo le toliko
~asa, da odda vodo. ^ebuli dolijemo 1 dcl vina, dodamo papriko,
na drobno zrezano slanino, paradi`nik (ali mezgo), lovorov list,
sesekljan ~esen, cel poper in pri-

bli`no liter ribje juhe ali vode.
Omako kuhamo na zmernem olju
tako dolgo, da se dobro prekuha
in se ~ebula razpusti. ^e se je
omaka pokuhala, ji prilijemo {e
malo juhe ali vode, vendar le
toliko, da je ostane za dober liter.
V tako pripravljeno omako damo
na plo{~ice narezan krompir,
po~akamo, da omaka ponovno
zavre, nato pa v posodo polo`imo
ope~ene ribje kose. Paprika{ pustimo {e pribli`no ~etrt ure, da
po~asi vre, na koncu pa dodamo
vino, kislo smetano in zeleni
sesekljani peter{ilj.

JAR^ICA PO
[TAJERSKO
PORABA: mlada koko{, 5 dkg
masti, 3 dkg moke, 3 dcl belega
vina. Za nadev potrebujemo 5 dkg
masla, 4 `lice p{eni~nega zdroba,
2 dcl mleka, jetra enega pi{~anca,
3 dkg prekajenega svinjskega
jezika ali {unke, 5 dkg vlo`enih
gobic, malo mu{katnega oreha,
zelen peter{ilj in sol.
PRIPRAVA: O~i{~eno jar~ico
polo`imo na hrbet. Pri vratu ji s
prsti in `licnim dr`ajem po levi in
desni strani prsnega ko{a
privzdignemo ko`o skoraj do stegen. Posebej pripravimo nadev
tako, da v kozici raztopimo maslo,
dodamo presejan p{eni~ni zdrob
in ga na maslu rahlo zarumenimo.
Ko zdrob zarumeni, ga zalijemo z
mla~nim mlekom in me{amo
nekaj minut, da se zgosti. Nato ga
odstavimo in po~akamo, da se
ohladi. Na masti napol ope~emo
cela pi{~an~eva jetra jih ohladimo
in nare`emo na kocke. Na enake
dele nare`emo prekajen kuhan
jezik in gobice. Zdrobu, ki se je
medtem ohladil, prime{amo dva
rumenjaka, dodamo {e na kocke
narezana jetra, jezik, gobice, trd
sneg in za~imbe (poper, ore{~ek,
zelen peter{ilj). Tako pripravljen
nadev rahlo zme{amo in ga damo
v zadosti veliki platneni vre~ici, ki
ju vlo`imo v obe podko`ni odprtini. Jar~ico polo`imo v globoko
kozico, ji dodamo malo masti in
vode ter jo pokrito po~asi
pe~emo. Med pe~enjem jo
ve~krat polijemo z lastnim sokom.
Ko postane mehka, jo odkrijemo,
da lep{e zarumeni, dodamo
{~epec moke, malo masla in vina.
Pustimo jo {e dobrih deset minut,
nato jo razkosamo in postre`emo
polito s sokom, v katerem se je
pekla.
Pripravila:
Nata{a @i`ek

24. marec 2000

Ob~an - 9

USTVARJALNA STRAN ZA NAJMLAJŠE
Z veliko no~jo se za~ne prava
pomlad. Gozdovi ozelenijo,
travniki zacvetijo, ptice selivke
se vrnejo v doma~e kraje in
veselo `vrgolijo po parkih.
Razko{no pa ni samo v naravi,
saj pomlad pokuka tudi v na{e
domove. Cveto~e lon~nice,
velikono~ni okraski in pisani
pirhi ob tem ~asu nikakor ne
smejo manjkati. Z malo
potrpe`ljivosti in ustvarjalnosti
je lahko velikono~ni ~as nekaj
~isto posebnega.

VELIKONO^NA
JAJ^KA
POTREBUJEMO: obarvano
jajce, lepenko, kola` papir, lepilo, {karje in lepilni trak.
1.Naredimo podstavek za
velikono~no jajce. Iz lepenke
izre`emo trak, velik pribli`no 13
x 3 cm.
2. Trak zvijemo v tako velik
obro~, da bo vanj sedlo jajce.
Konca traku na notranji strani

a) PI[^AN^EK
na {iroko odpira la~ni kljun~ek
in maha s perutni~kami. Na
vrhu glave ima razmr{eno
perje. Zadaj ima pahlja~ast
repek.
b) [KRATEK
[kratku pod dolgim noskom
poganja dolga bela brada iz
vate. Izpod sto`~astega klobuka
gledajo radovedne o~i.
c) ZAJ^EK
ima dolga u{esa, bistre o~ke,
gob~ek z br~icami, smr~ek in
dva ostra sekalca.
d) PUTKA
je podobna pi{~an~ku, le da
ima manj{i kljun~ek, na vrhu
glave rde~o ro`o in pod kljunom
rde~o brado.
e) ZAMOR^EK
ima rjave lase, ki so narejeni iz
papirnatih svaljkov. Ima velike
bele o~i in debele ro`nate ustnice.

Naredimo svoje velikono~no
jajce. Spremenimo ga v prikupno `ival, {kratka ali kaj drugega.
Z njim presenetimo star{e pri
velikono~nem zajtrku.

zalepimo z lepilnim trakom.
3.V podstavek posadimo obarvano jajce.
4.Jajcu
pri~arajmo
novo
podobo. Postane naj zaj~ek,
pisan papagaj ali kaj drugega.

f) PAPAGAJ
ima rumen kljun, modre o~i in
na vrhu glave pisan ~opek. Ima
{e dve perutni~ki in ko{ati rep iz
raznobarvnih listi~ev papirja.

Tistim, ki doma hranite ostanke
tapet, {e nasvet, kako preprosto
izdelate
prikupnega
velikono~nega zaj~ka.
POTREBUJEMO:
-ostanke tapet
-{karje
-lepilo
-barvast papir za pirh
1.Tapeto s poljubnim vzorcem
({irine pribli`no 30 cm) po {irini
prepognite na polovico.
2.Nanjo preri{ite obris zaj~ka in
sicer tako,da se spodnji rob
zaj~ka dotika prepognjenega
dela tapete. Zaj~ek je namre~
sestavljen iz dveh delov, ki se
spodaj stikata.
3.Zaj~ka izre`emo in na sredini
glave zlepimo.
4.Na obeh straneh, nari{emo
~rn smr~ek in o~i, lahko tudi
br~ice.
5.Zaj~ka postavimo na noge
tako, da spodnji rob, kjer se
polovici stikata, iz vsake
polovice prepognemo navznoter proti sredini.
6.Iz barvastega papirja izre`ete
pirh poljubne velikosti in ga z
lepilom prilepite med sprednji
zaj~kovi ta~ki.
Simona Koletnik

OMEMBE DESTRNIKA
Izbrskala sem nekaj omemb o Destrniku,
ljudeh in dogodkih v njem. @elim poudariti,
da Destrnik v 19. stoletju ni bil tako
nepomemben, kot se zdi. Imamo in smo
imeli ljudi, ki so se zavedali pomembnosti
takratne slovenske kulture in `ivljenja
Slovencev v tem prostoru. Poglejmo, kaj je
o Destrniku pisal oz. ga omenjal slovenski
zgodovinar dr. Josip Mal v Zgodovini
slovenskega naroda:
“…Narat je taka znanstvena zbirali{~a (op.:
navdu{evanje gra{kih bogoslovcev za
sloven{~ino in nabiranje slovenskih narodnih pesmi) sku{al presaditi celo na de`elo.
Leta 1803 je namre~ ustanovil pri Svetem
Urbanu nad Ptujem nekako u~eno dru`bo,
ki si je nadela nalogo, da pomaga pri delu
za dovr{itev slovenske slovnice in
slovenskega slovarja…”
To je zapisano na strani 173. Nekaj besed o
“u~eni dru`bi”; dr. Josip Mal govori o
Svetourbanski akademiji. Konec novembra
1803 se je v `upni{~u Sv. Urbana zbralo
devet duhovnikov, njihov poglavitni namen
je bil, da “organizirajo na{ jezik”. V tej dru`bi
sta bila Ivan Narat (zgoraj omenjeni
duhovnik) in [tefan Modrinjak, ostali pa so
bili duhovniki gra{kega bogoslovja. Zelo

dobro znan nam je Leopold Volkmer, ki je
pri nas deloval kot duhovnik in je tu tudi
pokopan. Pisal je pesmi v {tajer{~ini. Na
prvem sestanku je devet duhovnikov
razpravljalo o nacionalnem pravopisu in
slovnici mislili so na slovar. Razdeljene so
bile naloge v zvezi z izdelavo slovarja, ki naj
bi bil hkrati s slovnico kon~an do jeseni
1804. Svetoubanska akademija je zaradi
Naratove smrti 1806. leta, na~elnih razhajanj v stali{~ih in povr{ne organizacijske
oblike hitro razpadla. Zasledila sem tudi
podatek, da bi se misli o nacionalnem
pravopisu, slovnici in slovarju kmalu uresni~ile, ~e ne bi razpadu “botroval” tudi alkohol. V tistem ~asu se za~ne uveljavljati tudi
ilirizem (Stanko Vraz) in vse zamre.
Na strani 264 pi{e dalje: “… Na lavantinski
stolici je leta 1924 postal {kof Ignacij Fr.
Zimmerman. Bil je sin po{tarja iz Slovenske
Bistrice; osnovne nauke mu je dal Leopold
Volkmer pri Sv. Urbanu poleg Ptuja…”
Stran 413 pa omenja {olo: “… V {oli pri Sv.
Urbanu v Slovenskih goricah pravi {olsko
poro~ilo za leto 1806, da je {ola dobra in da
bo {e bolj{a. Tega so se nadejali radi tega,
ker je bil u~ni jezik slovenski in nem{ki, verouk v cerkvi pa samo slovenski…”

Iz `upnijske kronike sem prepisala zna~aj
treh `upnikov, ki so `upnikovali v Destrniku
in poznali navade doma~inov.
Jernej [tabuc, kaplan po letu 1890, je: “…
sicer bi ga farani zelo radi imeli, ker je bil
priljubljen in je na pri`nici vsako nedeljo
nekaj za smeh povedal.”
Iz leta 1917 se omenja `upnik Jo`ef Pani~:
“… ta se je pa zelo rad napil. Vendar pa je
bil navdu{en za pridige ter zelo rad pel
svete ma{e po nedeljah za farane. Za njim
pa je bil Janez Kozoderc; ta gospod kaplan
je bil tudi zelo strogi za mladino. Je pa bil
ponekod iz Pohorja, ljudje so pa v tistih
~asih zelo radi plesali ter imeli godce. ^e je
torej bil v bli`ini ples, tedaj si je vzel zve~er
sosedovega fanta, da sta {la k isti hi{i ter
gledala skozi okna, da je v nedeljo na
pri`nici povedal, kaj je vse videl.”
Viri:
Josip Mal, Zgodovina slovenskega naroda,
Mohorjeva dru`ba
Jelka
P{ajd,
Destrni{ki
partizani,
Seminarska naloga 1992
@upnijska kronika Destrnika
JELKA P[AJD

Ob~an - 10

24. marec 2000

ALI JE BILO V^ERAJ ALI JE [E DANES

CVETNA NEDELJA IN VELIKI TEDEN
Navada je, da na cvetno nedeljo
(en teden pred veliko no~jo)
nesemo k blagoslovu v cerkev
presmec – iz posebnega lesa,
zelenja in okraskov povezano
{ibje. Ka`e, da se za kr{~ansko
preobleko
cvetnonedeljskih
obi~ajev skriva starej{e obredje, povezano z nekimi vrstami
“svetega” rastlinja, ki naj bi
pospe{evalo rast in plodnost,
odganjalo zle ~are in bolezen
ter varovalo pred strelo in drugimi nesre~ami. To vlogo je prevzel “`egnani les”, ki so ga po
blagoslovu povsod na kmetih
hranili ~ez vse leto, dali so od
njega nekaj tudi `ivini, z njim so

kropili z blagoslovljeno vodo,
za`igali so ga ob neurjih itn. [e
celo ob smrti je bil nepogre{ljiv.
Cvetna nedelja je uvod v veliki
teden. V prvih dneh je bilo treba
postoriti kar najve~, da so bili
velikono~ni
prazniki
res
sve~ani. Pospravljalo se je v hi{i
in na polju, zakaj `e v sredo, ali
najpozneje v ~etrtek velika dela
doma in zunaj niso bila ve~
dovoljena. Na veliko soboto je v
cerkvi blagoslov ognja, ki so ga
nato fantje hitro ponesli domov,
da se je na njem skuhal
velikono~ni `egen. Kdor je h
kaki hi{i prvi prinesel ogenj, je
lahko pri{el na veliko nedeljo po

pisanko. Pravo praznovanje
velike no~i se je za~elo po
kosilu, ko je konec posta. V
cerkvi so takrat odvezali
zvonove, dekleta in gospodinje
pa so od{le k popoldanskemu
blagoslovu, kamor so v velikih
jerbasih ponesle potico, gnjat,
hren in pisanke. Po mnogih krajih je bilo v teh dneh v navadi
tudi pokanje z mo`narji.
Navada, ki je po svojem izvoru
prav tako {e predkr{~anska, saj
so s tru{~em nekdaj preganjali
zle sile narave. Za velikono~no
nedeljo so bile zna~ilne predvsem vstajenjske procesije in
prazni~na jed, pa seveda

`egen, ki ga je po stari navadi
{ele to jutro razdelil gospodar
med zbrane doma~e, pri tem pa
niso pozabili na `ivali v hlevu.
Celo bera~, ki je takrat pri{el k
hi{i, je bil povabljen k mizi in
ostal v gosteh vse do konca
praznikov. Stara navada, ki so
se je do nedavna povsod dr`ali,
pa je ta dan prepovedovala tudi
vse obiske. Dovoljeno je bilo iti
samo v cerkev, gospodar in
gospodinja pa sta lahko od{la
na polje blagoslavljat pridelke.
Pripravila Nata{a @i`ek
Gradivo:
Slovenska stoletna pratika.

TURISTI^NA AGENCIJA METKA
VAM PRIPORO^A
METKA KAJZER, s.p.
SLOVENSKI TRG 9, 2250 PTUJ
Tel.: 062/779-200,
Faks: 062/771-637
V dana{nji {tevilki ob~ana vam predstavljamo najve~ji italijanski zabavi{~ni park ob
Gardskem jezeru – GARDALAND, ki `e leta
navdu{uje mlaj{e in starej{e obiskovalce.
Razprostira se na ve~ kot 50 ha povr{ine,
sredi ~udovitih parkov in zelenih povr{in, s
{tirimi zna~ilnimi “vasicami”, 38 atraskcijami
in najve~jim delfinarijem v Italiji.
U`ivali boste lahko ob {tevilnih atrakcijah, ki
jih ponuja Gardaland: AFRI[KI SAFARI

(izlet s ~olnom po pragozdu), GUSARSKA
LADJA (ki vas popelje v boj za trdnjavo),
EGIP^ANSKA GROBNICA, DELFINARIJ
(predstava delfinov in morskih levov),
POSEBEN OTRO[KI VRTILJAK, ROBOT
PIANIST,
PLESO^I
VODNJAKI,
RA^UNALNI[KO GRAFI^NI FILM V
“DYNAMIC” KINO DVORANI in ne{tete
predstave artistov iz vsega sveta… Za
pogumne ponujajo vo`njo z magi~no
`eleznico – VLAK GROZE, VESOLJSKO
VRTAVKO (vrtoglavi spust s 40 m visokega
stolpa, ki izziva zakon te`nosti), MODRO
VRTAVKO (sestrelitev v pilotski kabini),
PRAGOZDNEGA DIRKA^A (vo`nja s
~olnom po brzicah divje reke med ru{evinami templjev in besne~imi vulkani),
IKARUSA (vo`nja v vesolje)…
Lahko si boste oddahnili v eni izmed {tevilnih restavracij, picerij, kavarn ali pa se

zabavali ob nakupovanju.
V juliju in avgustu je park odprt do polno~i,
zato lahko obi{~ete no~ni Gardaland, kjer z
laserskim showom poskrbijo {e za prav
posebno vzdu{je.
Vabimo vas, da 27. aprila 2000 pre`ivite
nepozaben dan v svetu zabave in domi{ljije!
CENA: 8.300,00 SIT po osebi
CENA VKLJU^UJE:
-prevoz z modernim turisti~nim avtobusom
-vstopnino v Gardaland
-vodstvo in organizacijo izleta
Za vse nadaljnje informacije in rezervacije
smo vam na voljo na sede`u agencije ali po
telefonu na {tevilki 062/779-200.
Metka Kajzer

IZ DELA ŠOLE
[OLSKA TEKMOVANJA
V zadnjih dneh je potekalo kar nekaj
{olskih tekmovanj po posameznih predmetnih podro~jih na O[ Destrnik-Trnovska
vas-Vitomarci.
Izvedli smo {olska tekmovanja v znanju
nem{kega jezika, zgodovine, fizike,
slovenskega jezika za Cankarjevo priznanje in Veselo {olo.
Na nadaljna tekmovanja se je iz navedenih
{olskih tekmovanj uvrstilo 14 u~encev.
O[ Destrnik

TE^AJ PLAVANJA V
PTUJSKIH TOPLICAH
32 u~encev neplavalcev smo se med zimskimi po~itnicami v ptujskih toplicah vsak
dan med deveto in dvanajsto uro pod vodstvom u~itelja {portne vzgoje u~ili plavati.
Bilo je zanimivo, veselo in hkrati naporno.
Po petih dneh u~enja plavanja je 25
u~encev osvojilo bronastega delfin~ka, 7
u~encev pa je ostalo polplavalcev, kar
pomeni, da so preplavali le med 25 in 35
metri.
O[ Destrnik-Trnovska vas-Vitomarci

24. marec 2000

Ob~an - 11

PREJELI SMO

Spomin na gospo Milko @mavc
Nismo mogli verjeti zvokom
destrni{kih zvonov ki so oznanjali `alostno vest, da smo izgubili prijetno sova{~anko go.
Milko. Tako nenadoma se je
poslovila, kljub vsem, ki smo
upali na najbolj{e. Bil je lep,
son~en, miren dan - 31.1.2000,
ko smo se od nje za vedno
poslovili
na
ptujskem
pokopali{~u. Prav takih dnevov
si je Milka (kot zidarka) `elela
prej v slu`bi in sedaj doma.
Milka je bila vedno dobre volje.
Znala je prisluhniti vsakemu, pa
tudi dosti nasvetov je bila
pripravljena podeliti. Vedno je
imela pripravljeno roko v pozdrav. Velikokrat sem se pogovarjala z njo, kajti poznala sem
jo `e vrsto let. Ob vsakem
sre~anju ali obisku z go. Milko
so bile njene prve besede
“Kako si? Si zdrava? Ve{, ~e
bo{ zdrava, bo{ imela vse.” Ob

slovesu – pa roka v pozdrav ter
veder nasmeh “Pridi {e, pa bolj
pogosto.” Tako, spo{tovana
Milka, ni~ ve~ stiskov rok, ni~
ve~ lepih besed, sedaj mi preostane le sve~ka, ki jo bom
pri`gala na hladno gomilo.
Pogre{ala vas bom, kakor vsi
va{~ani, ki so na zadnjem
slovesu dokazali, kako zelo so
Vas spo{tovali.
Ne bomo vas ve~ videvali in
rekli “Milka `e fejst dela – tudi
mi bomo morali.” Bila je
priljubljena
med
svojimi
sodelavci in v vasi Vintarovci.
Bila je ~lovek, kakr{en naj bi bil
vzor marsikateremu va{~anu.
Vsi so ji bili enaki in beseda
“dober dan” je bila namenjena
vsakemu. Vedno nam je dajala
vzgled z delom in lepim odnosom do ljudi – bli`njih. Kljub
vsemu, da ji `ivljenje ni bilo
naklonjeno, je bila in ostala

PREJELI SMO

ZAHVALA ZA BAL
Ljudje, ki se jim `elim zahvaliti za uspe{en bal so:
- Irena Zelenik, ki je vozila pevke skupaj in pomagala pri organizaciji,
- gospodarica Micka Lozin{kova,
- ljudske pevke: Fran~ka Brumen, Ne`ika ^eh, Lizika Vajt, Marija
Voda, Matilda Miheli~, Marija Zver; `enske so nagovorile Marjana
Ta{nerja za dva zaboja jabolk, ki smo jih obiskovalci grizljali na
balu,
- gospodar Matja{i~ (~eprav edini, ki ni bil doma~in!),
- Lidija [alamun, ki je skrbela za ogla{evanje,
- muzikant Stanko Mu{i~,
- folkloristke in folkloristi: Matej Vindi{, Bojan Murko, Tamara
Urbanija, Andrej Zelenik, Zvezdana Zelenik, Zdenka Flaj{man,
Suzana Vindi{, Mitja Vindi{, Mitja Mohori~, Alenka Simoni~, Tatjana
Kokol, Stanko Cvetko,
- ansambel [tajer band z Aleksandrom Horvatom na ~elu,
- koranti Turisti~nega dru{tva Destrnik,
- mladi skupini ora~ev,
- Ivan Zorec in ~lani turisti~nega dru{tva,
- Danilo Mur{ec in njegova ekipa, ki so postavili sceno,
- Milena Mur{ec, ki je krotila nastopajo~e na generalki in jih
uspe{no vodila za odrom,
- PGD Desenci, ki nam je prijazno posodilo pe~i,
- na{ `upnik, ki je objavil prireditev pri ma{i,
- ob~ina Destrnik za kritje nekaterih stro{kov,
- Marija Stöger in pevci,
- obiskovalci, ki so darovali za prostovoljni prispevek,
- in vsi, ki so dovolili polepiti plakate.
[e enkrat povem jasno in glasno: najve~jo zaslugo za uspeh bala
imajo vsi nastopajo~i, ljudje v Turisti~nem dru{tvu Destrnik, ki so
delali in nenazadnje tudi ljudje v ozadju brez katerih ne bi zmogla.
@al mi je samo tega, da nisem mogla spremljati dogajanja na odru.
JELKA P[AJD

trdna mati – `ena – prijateljica.
Zato, spo{tovana Milka, boste
meni, pa tudi marsikateremu iz
Vintarovc ostali v lepem
spominu.

Naj vam bo slovenska gomila
ter pe{~ica slovenske zemlje
lahka. Pogre{ali vas bomo!
Angela Petek, Vintarovci 8b

SRE^ANJE ^LANOV
RK DESTRNIK
V lepem son~nem popoldnevu, 27. februarja, so se v prostorih
gosti{~a Grozl zbrali ~lani Krajevne organizacije Rde~ega kri`a
Destrnik. Udele`ba je bila presenetljivo zadovoljiva. Zbralo se je
okrog 150 gostov. Povabilu so se odzvali tudi predstavniki Krajevnih
organizacij Rde~ega kri`a Ptuj, Rogoznica, Trnovska vas, predstavniki bolnice Ptuj, Turisti~nega dru{tva Destrnik, Gasilskega in
Kulturnega dru{tva Destrnik, upokojenci, u~enci O[ Destrnik, predstavnik ob~inskega sveta in `upan Franc Puk{i. Ob~ni zbor se je
pri~el s kratkim glasbenim programom, ki so ga pripravili u~enci OŠ
Destrnik, pod vodstvom Erike Mauri~, nadaljeval pa se je s predlaganim dnevnim redom. Iz poro~ila predsednice Marije Stöger je bilo
razvidno, da je delovanje organizacije zelo pestro. Organizacija je
realizirala veliko {tevilo krvodajalskih akcij, omogo~ila trem
u~encem O[ udele`bo v {olo v naravi, izdelali so seznam socialno
ogro`enih ostarelih, razdelili 10 paketov pomo~i, pridobili nove …
Gospa Gera Poli~ je povedala, da se je krvodajalskih akcij udele`ilo
59 ~lanov.
Poro~ilom predstavnikov je sledil program dela za leto 2000, ki
zajema stalne in ob~asne naloge. Finan~na sredstva organizacija
pridobi s ~lanarinami, s prodajo koledarjev in prispevki ob~ine.
Krajevna organizacija Rde~ega kri`a Destrnik je podelila krvodajalcem priznanja za pet, deset,…, petin{tirideset, petdeset in {estdeset – krat darovano kri. Priznanje za najve~krat darovano kri je prejel gospod `upnik Mirko Horvat, novi ~lani pa so prejeli nagelj~ke.
@elja organizacije je, da bi pridobili {e ve~ ~lanov krvodajalcev.
Uradnemu delu ob~nega zbora je sledil dru`abni del.
Slavica Kramberger

Ko `ivljenje tone v no~,
`arek upanja si i{~e pot,
ostala je bole~ina
in grenka solza ve~nega spomina.

SPOMIN
29. marca mineva pet let tihe bole~ine in `alosti, odkar nas je za
vedno zapustil na{ dragi mo`, o~e, dedek in tast

FRANC FLEGERI^
iz Jir{ovc
V na{ih mislih in srcih `ivi{ z nami. Hvala vsem, ki z lepo
mislijo postojite ob njegovem grobu.
Z `alostjo v srcu tvoji doma~i.

Ob~an - 12

24. marec 2000

ZLATOPORO^ENCA FÜRBAS
pozno legla k po~itku. Elizabeta {e
danes kupcem na ptujski tr`nici
prodaja tr`ne vi{ke pridelane na
kmetiji in bo po srcu za vedno ostala pridna branjevka. Kmetijo pa z
isto vnemo in veseljem do kme~ke
zemlje uspe{no vodita sin Franc in
snaha Jelka. Trud vseh skupaj
kmetijo uvr{~a med tehni~no modernizirane kmetije.
Zlatoporo~enca sta jubilej praznovala v krogu dru`ine, sorodnikov,
prijateljev in sosedov. Vsi upamo
na ponovno snidenje ob njuni 60letnici.

Foto: Langerholc

V soboto, 19. februarja, je bila na
Destrniku slovesnost zlate poroke.
Za zlatoporo~enca sta `upan
Franc Puk{i~ in Julijana ^ernezel
proglasila zakonca Elizabeto in
Antona Fürbasa iz Jir{ovcev.
Zlata nevesta Elizabeta, rojena
Lerchbaumer, je bila rojena 26.
oktobra 1923 v Grajen{~aku, zlati
`enin pa 7. januarja 1923 v
Jir{ovcih. V zakonu se jima je rodilo {est otrok, {tirje sinovi in dve
h~eri, danes pa ju razveseljuje 12
vnukov in 5 pravnukov. S pridnimi
rokami sta obdelovala te`ko
slovenjegori{ko zemljo in velikokrat

Nata{a @i`ek

V C[OD VOJSKO

U~enci 7.a in b razreda in dva spremljevalca smo
od 6. – 10. 3. 2000 pre`iveli pester teden v C[OD
na Vojskem.
Ko so nas v ponedeljek prijazno sprejeli, smo se
po kosilu odpravili na kratek pohod k potoku
Ga~nik in se seznanili z osnovami orientacije.
Zve~er smo spoznali {e razli~ne vozle. Predstavili
so se nam tudi otroci z Vojskega z igrico
Neznal~ek, kasneje pa {e klekljarica, ki nam je
pokazala ~udovite idrijske ~ipke. Izvedeli smo
tudi zanimivost, da {olo, ki je v kletnih prostorih
doma, obiskuje 7 u~encev od 1. do 4. razreda (u~i
jih ena u~iteljica), nekaj otrok od 5. do 8. razreda
pa se vozi v {olo v Idrijo.

vodja Borisa, ki nas ni ni~ “gnjavil” in od Davorina,
ki mu u~enci malo zamerijo, da je dal u~iteljici
klju~e od vrat.
^eprav se je lepo vrniti domov, bodo na{e misli
{e velikokrat pohitele na Vojsko, na lepe dneve pa
nas bodo spomnili zanimive fotografije, idrijska
~ipka, zagoreli obrazi in teloh, ki zdaj raste na
Destrniku.
@al nam je edino za na{ega Damjana, ki zaradi
po{kodbe ni
mogel biti z
nami, smo pa
mislili nanj, in
zaradi so{olk,
ki sta zboleli.
Upamo, da jim
bodo slike in
na{e pripovedi
pri~arale vsaj
del~ek na{ega
navdu{enja.
Bojana KOLENKO

Foto: OŠ Destrnik

Foto: OŠ Destrnik

Naslednje tri dopoldneve smo pre`iveli na
teka{kih smu~eh, saneh in “{lauhih”. [koda, da
slike nimajo tona, da bi vam pri~arale vzklike
u`itkov na snegu.
Popoldneve smo pre`iveli v u~ilnicah, kjer smo
spoznali osnove prve pomo~i.
V sredo dopoldan smo se odpeljali v Idrijo in si
ogledali grad Gewerkenegg in zanimive muzejske zbirke v njem, nato pa smo se spustili {e v
Antonijev rov idrijskega rudnika `ivega srebra.
Popoldan smo plezali na plezalno steno in streljali z lokom. Nepozabno!
Zve~er smo ob~udovali neskon~ne poti Himalaje,
ki nam jo je predstavil Emil, udele`enec odprave
1981. Po ogledu diapozitivov smo se odpravili na
no~ni pohod po neskon~nih poteh Vojskega in {e
tista baterija, s katero so nam svetili, je bila v~asih
odve~, saj je bila zunaj ~udovita jasna no~.
Zadnji ve~er smo u`ivali v disku in se naslednji
dan kar te`ko poslovili od prijaznih “zanimivih
~lovekov” (ena od izjav na anketi): od Emila in
Matja`a, ki sta skrbela za {portni duh, od Sa{e in
Mateje, ki sta nas mu~ili z obvezami in navdu{ili z
Idrijo, od Matja`a in Nade, ki sta nas razvajala z
dobrotami (na `alost ne z `likrofi), pedago{kega

ZIMSKA ŠOLA V NARAVI - SUPER DNEVI
V nedeljo, 13. 2. 2000, smo se zbrali pred {olo.
Bili smo polni pri~akovanj, saj smo se odpravili novim dogodiv{~inam naproti. Po kratki
vo`nji smo prispeli na Ribni{ko ko~o. Tam smo
se spo~ili, najedli in {li preizku{at smu~arsko
znanje. Razdelili smo se v skupine. Zve~er smo
{li na pohod z baklami. Na{ cilj je bil ^rni Vrh.
Naslednji dan smo vstali zelo zgodaj. Prebujal
nas je kravji zvonec. Pospravili smo sobe, se

Utrinek pustne povorke v Destrniku

najedli in od{li na smu~i{~e. Kmalu smo prav
vsi osvojili osnovne smu~arske prvine in
smu~ali kot mali “Ko{irji”.
V ve~ernih urah smo se zabavali: pisali smo
skrivnemu prijatelju, spoznavali pregovore in
pisali pisma, poslu{ali predavanje policaja, ki
nas je seznanil z varnostjo na smu~i{~u, ter
gozdarja, ki nas je popeljal v svet pohorskih
gozdov, pomerili smo se tudi v znanju (kviz),
poslu{ali Pohorske pravljice, risali, se
natan~neje spoznali med seboj, vozili
z motornimi sanmi, izdelovali iglu, …
Po u~nih urah smo od{li k ve~erji. Po
dobri ve~erji se je prilegla zabava v
disku, kjer smo izbrali tudi MISS in
MISSTRA Ribni{ke ko~e. Po zabavi
smo utrujeni legli v postelje. Prehitro
je pri{el petek in vsi smo s te`kim
srcem in lepimi spomini, obogateni z
novim znanjem in prijatelji, od{li
domov.

Foto: OŠ Destrnik

Ajda, Kaja, Aleksandra, Mateja
O[ Destrnik-Trnovska vas-Vitomarci

Foto: OŠ Destrnik