Uto Vi., WSa Poštnina plačana v gotovini. ¥ Sjublfani, v se*@cio t©» maja 1922. Posam, št. 75 P- Socialistične stranke Jygo$la¥iie. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno 2V: pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V maju 1922 računamo n k po 4 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Organizmi. družbi sta v ljutem med-hoče vVa ^ .U ,dva °rffanizma: eden. ki gj, ]jj „ rzatj sistem, kakršen je, in dru-PolneiJi^, • nadomestiti z boljšim, po-v Orvafl!,-10 pravičnejšim; prvi se zrcali °rKanizir kapitalizmu in dr.ugi v Joga ip 5njm proletariatu, katerega na-sistem naa°mestiti sedanji kapitalistični gQ.s socialističnim. sameznjif°P‘alizma ni naperjen proti po-mtt, kapitalistom, nego proti siste-dobj s r.e?a 4e ustvaril kapitalizem v Doba, u^e!?a zgodovinskega razvoja. 0QSaine» °iSe ie Posameznik boril proti lucije jfj11 u> ie že davno prešla. Revo-!a «ne£ i° i,rnele namen vreči s presto-yMe dr^ kralja zato, da so nanj posta-‘n taia v ei?a’ iz£’nj&io. Vrše se le še tu T°da v . kulturno zelo zaostalih deželah, ka človf1^ ’’ vse. revolucije od postan- ^tUfnfl, a do danes so bile plod po - • -.ws Zakonih določenega razvoja, arbariZr2 ie korakalo iz primitivnega stva in |z ? v dobo fevdalnega suženj-v°ve|tvr> Ievdalizrna je evolucija privedla Casa ^ v kapitalistični sistem. Tekom ?° Izidnjap .Vr^e krvave borbe, narodi Ja.ril%nj 111 aastaiali so novi. iz pod-j:'a. Krah-^ Prihajali v nova podjamlje-!ad$tvo l..1?1 DaPeži so bili gospodarji in 'V in n llaovi podložniki. Mesto, kra-^iovejfvu De^ev gospoduje današnjemu smo dan ^Pitalistični sistem- Četudi moranjo sužnji-podložniki kapitalizma, stični si«+^endaT Driznatk da je kapitali-žabnem »eni en korak napredka v dru- p razvoju .Razvoj člnvAe^ .^v°i Človeštva pa mora iti naprej, se je razvil v enih državah do popolnosti, v drugih manj, v nekaterih krajih ga pa še sploh ne poznajo. Kjer ga ni, tam tudi ni prostora za socialistično gibanje in logično ne za socializem. Povsod pa, kjer je kapitalizem razvit, je polje ugodno za socializem. Predno pa se ga more uvesti, je potrebno, da je tudi ljudstvo zrelo za socializem, da ga razume in da je sposobno voditi komplicirani sistem moderne družbe po tokih razvoja naprej. Kapitalistični sistem je svoje vrste organizem; socializem je zopet svoje vrste organizem in kadar se uveljavi, bo v obratu popolnejši od kapitalističnega in kar je glavno, za človeštvo pravičnejši. Medtem ko sloni kapitalizem na interesih privatnega lastništva, ki izkorišča ogromno večino ljudi v prid mali skupini velefinančnikov. stremi socializem po kolektivnem lastništvu v prid vseh ljudi. V razliki teh dveh smeri družabne organizacije je iskati vzrok za vse konflikte, ki so danes na dnevnem redu. Kapitalizem si grabi nove teritorije, osvaja nove trge in išče novih koncesij v industrialno zaostalih deželah, ker hoče pomnožiti svoje profite in večati svoja bogastva. V dosego teh namenov se poslužuje vseh sredstev, med katerimi je seveda tudi fizična sila. Kljub vsej moči, ki jo ima kapitalizem še na svoji strani, je brezpogojno obsojen poginu. Ljudstvo se hoče otresti podložništva kapitalizmu in si ustvariti red, ki bo odgovarjal potrebam nove družbe. V to svrho mora strmoglaviti sistem profitarstva in izkoriščanja, in boi za ta cilj vodi delavstvo vseh narodov organizirano v socialističnih vrstah. Rekli smo, da pride socializem, kadar bo ljudstvo nani pripravljeno. To se ne bo zgodilo v vseh deželah ob istem časi). Toda popoln socializem pride šele tedaj, kadar ga sprejmejo vsi narodi, kajti s tem izgine kapitalistični sistem in socializmu bo odprta pot v razvoj izpopolnjevanja. Vse to, kar smo navedli ni rut novega za tiste, ki količkaj razumejo*loci-alistično gibanje. Ampak na nekaj simpa-tičarji socializma radi pozabljajo, in to je S moč organizacije! Ako ni socialistična sila danes močnejša kakor je. je vzrok v lem, da so stotisoči socialističnih somišljenikov izven socialistične organizacije. To ie znamenje mlačnosti za socializem od strani tistih, ki z njim Le simpatizirajo, nočejo se pa pridružiti resnemu, konstruktivnemu dolu za gradnjo novega družabnega reda, Pridobiti moramo za socializem tudi maso, ki nam je še sovražna, ker so jo tako vzgojili zagovorniki sedanjega družabnega reda. Vsposobiti moramo delavstvo v organizacijskem delu na vseh poljih, kajti čim sposobnejše bo, tem hitrejši in lažji bodo uspehi. Ne tolažimo se s frazo o diktaturi proletariata. Ruske razmere niso podobne ameriškim razmeram. Ruski carizem ie skra-hiral in ni bilo treba bogzna kake revo* lucije. da .se ie ustanovila nova vlada* Ruski carizem ni bil organiziran po kapitalističnem vzoru in ko ie prišla zanj kriza, je padel takorekoč sam od sebe. Ta slučaj se pa ne bo ponavljal v državah.. ki so že davno preživele sistem, kakršnega je imela Rusija v časih carizma. Socialna revolucija se vrši; na površje prihaja in komaj vidno, industrialna demokracija, V enih državah se vrši preobrat hitrejše kakor v drugih, toda vrši se povsod, v eni ali drugi obliki. Socialna KOSEM; Otroci. so že v zgodnji mladosti P°nižno„y. * in zaničevali zaradi njegove Tolkli <5 skromnosti in nesebičnosti, hi p0 D°.?a s Pestmi po glavi, po hrbtu him hiinič1.'. ker se ni hotel smejati raziti ploski ?1 SVO'iih tovarišev; ko pa Napolen.? Dri Proslavi velikega morilca toliko ča«' Sj Ka Dodrli na da *n hra tepli čez noč « • se ie onesvestil. In kar ^ ie m?£' raz^esal po vsej deželi glas, fiien, ogahm • Crknjen otrok, potuh-Dori o iCn m samoglav tako. da mu ga Mardncem emikci»-udarce x- tTpe^ potrpežljivo vse ?akaj ie Pri lom Pa razmišljal, besediči‘d • ako hudoben, zakaj laže in Prisrčen aJe n§sebičen. ko je v resnici k°r Voji_ ‘ krvoločen in samogolten ka-krinkn »‘Jr *e svet opomnil, naj vrže aiu svr^m aza’ nai Pokaže tudi v deja- ne slepari n5S^ičnost in nai nikar samo Pii; s blestečimi, puhlimi beseda- 601 Je vrgel kamen v sršenovo gnezdo. Pričeli so ga preganjati, proglasili ga za upornika in ga prišteli med, krive preroke. Kai takega se dotistihdob še ni zgodilo v deželi. Marinko je vedel, da presega hudobija sveta vse meje; da pa ie človeštvo tako zelo zastrupljeno z napačno vzgojo, da ne razlikuje več luči od sence — kaj takega Marinko niti slutil ni nikoli. Kam naj pobegne, da ne kane strup še v njegovo srce? Krivica je pravica, in pravica ie krivica. Kdor razširja krivico, je odobravanja vreden človek; in kdor se poteguje za pravico, je hinavec. Tako učiio. Delo je sramotno. Vsa čast brezdelju! Kradi in ubijaj, če hočeš imeti po smrti spomenik! Bodi predrzen, brezobziren in ohol — in živel boš sijajno, če hočeš prjji v ječo in viseti nekoč na vislicah — nikar ne bodi ponižen, skromen in tili! Razgrajaj in kriči, če ti je kaj do tega, da bi ti vriskali, te objemali in te imeli za pevca. Smej vsejnu, kar je zares lepega, hvali, kar je nagnusnega, pljuj na vse tisto, kar se. zdj drugim sveto — in odkrivali se bodo pred teboj. S takim mišljenjem zastrupljeno človeštvo je hotelo zapeljati tudi Marinka. Marinko je svet še enkrat opomnil: »Ljudje, krenite že enkrat na pot ke- sanja in pokore, spoznajte, da resnost življenja ne tiči v boju, v krivici, marveč v miru. v pravici, ne v ziobiLjnarveč v dobroti. Spoznajte svoje zmorevjda ne bo prepozno, da vas. lastna hudobija ne zvrne v prepad! Zaslepljeni ste, napuh in sebičnost vladata vaša dejanja, zato je na svetu toliko gorja. Spoznajte, da bo na svetu dobro šele potem, če postanete dobri vi sami!« Človeštvo pa se ie obrnilo proti zidu. si zatisnilo ušesa in reklo: »Mi smo kulturni! Zato nas nikar ue uči. Marinko!« Da bi zapeljano človeštvo ne okužilo še njega, ie šel Marinko v gozdove in se nastanil tamkaj med ptiči in rožami: hranil se ie z jagodami, lesnikami in sladkimi koreninicami, žgal kope in pisal povesti: ko sem ga nekoč obiskal, sem spoznal, da je največji umetnik na svetuj v njegovih povestih ni bilo nobene laži in hinavščine; vsi njegovi junaki so bili skromni, ponižni in tiUL_brez želi in. strasti, prežeti samo s prisrčnim vese- revolucija, ie plod razvoja, ne pa plod kakih dekretov, zarot ali nasilstev. Izobraževanje delavskih mas je glavna naloga socialistov. Nevednost ukoreninjena y ljudskih množicah je nas največji sovražnik in mogočni zaveznik današnjega družabnega organizma. Na milijone je danes nezadovoljnih ljudi, ki se sice.r zavedajo, da je v današnjem ustroju nekaj napačnega, toda zdravila, ki bi ozdravilo te razmere, ne poznajo, niti se ne trudijo, da bi ga spoznali. To so liudje. ki postanejo, čez noč nezadovoljni in čez noč zahtevajo preobrat, kakšen, o tem si niso sami na jasnem. Take ljudi zelo lahko izrabljajo demaeogi in provokatorji za protidelavske interese. Socialistična literatura ni majhna. Toda krog njenih čitateljev ni posebno velik. Ljudstvo rajše posega po vsakem kolportažnem strupu in poneumnjevalnih časopisih, kakor Da po dobrih, ki vzgajajo itupovzdigujejo. Ljudstvo kot tako je še nezavedno in pusti, da drugi mislijo zanj. Tako je bilo naučeno izza časov vladarjev po milosti božji. Upiranje proti gospodski ie bilo grešno in niti kritiziranje ni bilo dovoljeno. Tudi sedaj je lahko kritika proti vladajočemu sistemu veleizdaja proti državi in radi takih kritik sede v ječah mnogi ljudje. Vedno je bilo tako, da ie vladajoča klika branila in pro-težirala syoj režim z vsemi sredstvi, toda režimi so padali in sistemi so se iz-preoninjali. Počasi s g. razvijajo ljudski možgani in počasi prebavljajo duševno hrano, ki jim io dajeio talentirani učitelji in oznanjevalci boljše bodočnosti V ljudske množice se mora ukoreniniti smisel za razumevanje pomena organizacije in kooperacije. Mi hočemo spremeniti sedanji gospodarski sistem, ki ga imenujemo kapitalizem, v socializem. Za to delo pa potrebuje socializem zavednega, izobraženega in sposobnega delavstva. Vsposobi se lahko v upravljanju organizacij. Izobrazi se lahko z našo literaturo. Vsaka kooperativa je šola, ki kaže delavstvu, kako lahko samo vodi gospodarstvo v svoj prid. V politični organizaciji se uči braniti svoje interese in se vsposoblja za upravljanje javnih institucij, kadar jih dobi pod svojo kontrolo. Povsod, kjer žive delavci, bi morali imeti socialistično organizacijo. V socialni evoluciji ne štejejo posamezniki, am- pak organizacije. Ne zanemarjajte jih. Skrbite, da dobe vaši možgani dovolj duševne hrane, kakor skrbite za hrano svojega želodca. Denar, ki ga vložite v dobro knjigo ali list, je dobro investiran. Kaj bi bilo človeštvo brez literature? Dobe se ljudje, ki jo smešijo, ker se ne zavedaio svoje duševne revščine. Take kreature so vredne pomilovanja, dasi-ravno ovirajo napredek. V raznih večjih mestih imajo delavci že velike izobraževalne institucije. V manjših krajih prirejajo dramatične predstave, koncerte itd. Zavedno delavstvo ima smisel za kulturo in io pospešuje. V socialistični družbi bo dobila kultura tisto zvišeno mesto, ki ji pripada. Kultura ne bo več sredstvo za uridobivanje dobička. ampak vir za črpanje znanja. Mnogo se lahko doseže že sedaj z organizacijo. Ustanovite jih. kjer jih še ni. Izoopolniute tiste, ki že obstoje. Vsa moč zavednega delavstva ie zapopadena v organizaciji. Z njo se gradi socialistični družabni red. Z njo se bori proti reakciji. Z njo si izboljšuje svoje življensko stanje. Organizacija je moč! V boju proti kap'-talističnemu organizmu moramo razvijati na vsi črti svoj lastni organizem. »Proletarec«. PO PETIH MESECIH JE TREBA ŠELE — INTERPELACIJE! (Interpelacija socialističnega kluba ministru za socialno politiko.) Gospod minister! Po členu 130 ustave je zakonodajni odbor še meseca novembra lanskega leta pregledal in z nekaterimi izpremembami in dopolnitvami razglasil za zaficojia: 1. Naredbo o zaščiti delavcev; 2. naredbo o zavarovank delavcev. Po izjavi gospoda predsednika narodne sikup-ščine, ki to je podal dne 6. aprila t. 1. na plenarni skupščinski §ej!i kot odgovor na vtpražaoje poslanca Nedeljka Divca, sta bila oba predmeta vladi pravočasno izročena. Kot resortni minister ste imeli dolžnost poskrbeti, da dobita omenjena zakona tudi zadnjo sankcijo, ki jo predvideva ustava, to je kraljev podpis. Toda, kakor srno mogli izvedeti, niste do danes tega storili, dasl je minilo že polnih pet mesecev, odkar so ti zakoni izšLi iz zakonodajnega odbora. Zato nam je čast, predložiti Vam, gospod minister, sledečo interpelacijo: 1. Ali Vam je predsedništvo narodne skupščine pravočasno podalo omenjena zakona? — 2. Ali ste doslej kaj storili, da dobita ta zakona še zadnjo, z ustavo predvideno sankcijo, to je kraljev podpis, in če niste, zaikai ne? Interpelacija je nujna. Beograd, 22, apriia 1922. (Slede podpiSii). Politične vesti. + Jugoslovanski militarizem, |li 6 miiiard kron. V Genovi ie eno najvaznej šili vprašanj znižanje armad na minim ■ Toda to vprašanje ni nikako vpraša za našo belgrajsko vlado, ki ie odoDr proračun za vojaštvo v znesku o m ard kron. Zastonj so najodločnejse P stestirali socialistični poslanci. je vlada sprejela z večino glasov. V času, ko izdaja vlada miliarde za v® štvo, hoče ustaviti vsako najmanjšo Pt~ poro bolnicam, invalidom, železničarjem-siromašnim cestarjem itd. Za P^® bajonete ima belgrajska vlada cele KUP« denarja, za bedni proletariat, ki umira ou lakote, pa same lepe obljube. . * -f Kriza genovske konference ie vedno akutna. Barthou izjavlja časnikar* jem, da če ne bo odgovorila sovje'ts. o Rusija na francoske zahteve z »da«. Francija brezpogojno zapustila GenoJ Na ta način se po Barthoujevem mneka ne bo mogla vršiti še dalje genovs konferenca. Lloyd George ie pa časnih jem podal ravnotako ostro izjavo, v k teri je povdaril, da ie konec prijatelj. med Anglijo in Francijo. Anglija bo se sklenila zvezo, z Nemčijo, čeprav se morala odreči svojim reparacijskini htevam napram Nemčiji. Odnošai o*j* njenih dveh delegatov je tedaj sKraj . napet in genovska konferenca v nai j nevarnosti, da se razbije. •veta- + Stavka kovinarjev na , fslo(ia-Ker ni prišlo Dri pogajanjih med ae jalci jn med delavskimi zaupniki do ^ razuma, so pričeli češki kovinarji sta ti. Samo v Pragi stavka preko ge vinarjev. Delavstvo vseh ostalih str~ je seveda izreklo solidarno s sta +^«ajo mi. Češki delodajalci še vedno vzu*-na znižanju delavskih mezd. traa. + Amerikanska socialistična Ita je nrijavila svoj pristoD k .<^un'ljali-mu »Mednarodnemu sodelovanju sniškP i DPde kralj na drugi lov v 3®too, & ^ *ne' ker bi bilo zelo nepri- Dredlfvi-i!akrat xm[° Patriotični voz-DasIov„. ^ svoje rakune nepravemu *&?•»« . »Jutro« z dne 6. t. m. ftištvo „\u..Sern odložil odgovorno ured-«9uni. -*«4. da^mPr-1a<< ter odpotoval neznano ne more sodna oblast, ki me išče, !?ravi »JiS P koncu svoje notice pa ^tojn/n^ Je tako Postopanje — tolažiti nn Ucividno namerava »Jutro« ^e(laliJiji z\ katerega so neki ljudje v c Setn »nr]fri poživeli. Zato namiguje, ^pdnijj je e^nil« iz strahu Dred tožbo, f. nkov ,.av dobro znan pisec dotičnih J31' naknader Se ie sam prijavil. Ko sem Jedaik d '+?* Zaslišan, sem kot odgovorni * v*l. da • ,° izjavo potrdil in še pri- i razDola!f p*s®c dotičnih člankov vedno f' ^er se^,0 deželnemu sodišču, to pa za-v6 na jje„ tudi takj^t na potovanju • Vzorn * Lepo je od »Jutra«, da tajnih Vi:0 Domaffa sodniji pri iskanju ^služijo ^tov- drugi listi Dač te časti ne - du ‘ {-*& vas^Dri teon hvalevrednem remenim, ker imate gotovo zdeca.tarec se je začudeno ozrl na je- DraŠuip? 7" odkod si pa ti prišel, da ^Szde n ’ takega? Ali si padel z SVeta nrS zernlio? človek z drugega » me: štiri leta se že voj-^ilijon; <5rte -tvo’ štir) .*eta se ze koljemo. SU10; Da ze Poginili. Tudi mene je za-Se zioka1Seim Zlfizel iz Rrmade mrličev in »rsih sl ko, sem zapazil, da nimam na 2ato mrvroll ^nega zaslužnega križca, služni kJf hiteti, če hočem dobiti za-likovanip G-C‘ °’ to "^am doseči, to od-Se bom n,e umrem mirno. Hrabro Oride živ«™ v ’ VjSe bom P°biL kar mi Rom, otrok mo^U DUŠkino koDito- Zb°- ^bogom, zaslepljeni starec!« ?atni, sfc)r^?Ve ^ so se napolnile s sol-braje, Vihw; Dax1,e zavriskal in izginil vi-Vedn j pušk° v rokah, za ovinkom. no dalje je drvel vranec. »N nn je stegnil roko: pbstala?VKa^' DrUateli raoi — tam bova tevi kiaJve^ ^ ^ in na ^ra v obžarju soinca-------- vloviti več takih »beguncev«, vam bom svoja skrivališča odkril: Nahajam se po-naivečkrat v Ljubljani, zadnje čase pa ^odim mirit razposajene kovinarje v Celje, ki so se nekaj z vašim prijateljem g. Westnom sprli. Kadar me v Ljubljani ne najdete, vprašajte, torej g. Westna, on bo že vedel, kje sern. — F. Svetek. Šmarnice in druge cvetke. Par tednov je že »Slovenec« tuhtal, kako bi nam z Aristotelovo logiko prišel v kulturnem boju do živega. Pa se mu je zdelo previdneje, če molči. Včerajšnji naš podlistek »Šmarnice« ga je pa. .s svojo resničnostjo tako zadel, da nas hoče z jokavim glasom prepričati, da bi bilo vendarle bolje, če bi spoštovali tudi mi »versko čustvo« našega ljudstva — to ie: nenasitne žepe lene in prefrigane duhovniške kaste, da ne bomo pred svetom izgledali prenizko izobraženi. Jok! V zelo nepravem času ste se. gospodje, upali majčkeno reagirati. Ravnokar smo v »Slovenskem Narodu« brali vestico, ki .je zelo konkreten dokaz za naše mnenje o šmarnicah in ki nas sili k temu, da bomo tudi nje prevzeli v delokrog najvažnejših socialnih vprašanj. Da vam ne bo treba iskati dotičnega »Naroda« po svojih pre-dalih* vam podamo njegovo notico kar celotno na tem mestu, obenem v pouk vsem nizko izobraženim ljudem: — »V D. M. v Polju so imeli pretekli teden misijon. Misijonarji so po svoji stari navadi operirali ponajveč z večnim pogubljenjem in zlasti ženskemu svetu docela zmedli glav. Neka vdova, ki ima dve nedorasli hčerki v starosti 9 in 12 let, te bila takisto pri spovedi. .Misijonar jo je pri spovedi tako prestrašil, da je revica zblaznela in v svojem obupu skočila v vodo. Potegnili so jo iz Save nekje pri Lazah. Kdo bo sedaj skrbel za ubop^dve zapuščeni siroti?« — No. povejte sedaj, gospodie, ali ie dobro, če smatramo tudi šmarnice za zelo važno socialno vprašanje, in če bi ga ljudje reševali morda najenostavnejše na ta način, da bi vse podobne ljudske vzgojitelje, kamor se prikažejo. kratkomalo pometali v vodo, da ne bi nastalo hujše zlo? Mi smo sicer zelo nizko izobraženi, ampak prav eoto-vo ne bomo šli k vam v pouke, če nas bo volja, da postanemo kulturnejši! Žrtvi v trboveljskem rudniku. V Trbovljah je v premoffokopu na Doberni podsulo v noč! od četrtka na petek delavca Kuharja in Vrtenairja. Konj ie obstal. Marinko pa se je vzravnal na sedlu in rekel: »Na vrhu sva. na cilju. Zdaj pa poglej podse na zemljo, vranec!« Vranec je pogledal na zemljo pod seboj. »Vsa črna ie zemeljska obla. vranec. Narodi se vojskujejo, ljudje se koljejo med seboj: za kos zemlje, za prvenstvo, za čast in slavo. Pa so vsi ttliudje bratje — vse je rodila ena in ista mati zemlja.« Vranec je povesil glavo. Marinko pa ie zaklical vojskujočim se zaslepljenim množicam pod seboj: Še enkrat vas opominjam, otroci: zapustite pota pregrehe in poboljšajte se! To ie moj zadnji opomin.« Potem se je vrnil Marinko v gozdove. III. Marinko živi še zdaj med ptiči in rožami, v gozdovih, žge kope, piše povesti in čaka. da bi zapustilo človeštvo svoja kriva pota. obžalovalo svoje zmote in se objelo med seboj v. bratski ljubezni. Kljub' takojšnji od pomoči in veliki požrtvovalnosti sodelavcev jih niso -mogli rešiti. Ifi2 vozičkov vsute zemlje, ki se je vdrla radi prevelike mokrote. so morali izkopati, da so prišli v petek do ponesrečencev. V nedeljo poooldne ie oba delavca spremilo na zadnji poti več tisoč globoko potrtih ljudi. Ponesrečenca sta zapustila vsak svojo žemo in nedorastle otročiče. — Naiše naininj-ijivo sožalje! Popravek. V »Nsipreju« št. 103 je bila v dopisu »Proslava 1. maja v Tržiču« sledeča pomota: »je imenoval sodr. Krištofek Župana sodr. Padarja« pravilno se glasi: »je imenovaJ sodr. Krištofek občinskega odbornika sodr. Padarja itd.« LJufbil^a. Škandalozne poštne razmere v Ljubljani, Iz poštnih krogov smo prejeli sledeči dopis, ki ga priobčujemo d os lovno brez vsakega komentarja. Ce iioče pisati človek o poštnih razmerah, je naravnost v zadregi, kje bi začel in kje bi nehal: toliko je nagromadenega gradiva. Vendar pa so zadeli že dosedanji tozadevni članki hudo v živo, Splošna osuplost, ogorčenje, bolestni molk so zavladali v sicer živahnem taboru objestnih krdel, kakor po udaru ognjene strele iz hudournih oblakov. Vse ždi in se prihuljeno stiska v svoi plašč, kakor bi se strašil lastne sence. Sicer ie pa stvar umljiva. Na tako iznenadenje niso vajeni. Ogabni terorizem je dosegel tako organizirano dovršenost, da si v tej splošni demoralizactji nihče več ne upa ust odpreti. Vse kaže, kakor da je osebje zdvojilo nad poštenostjo in pravičnostjo. Ti pojmi so se postavili na slavo. Vse gleda in pričakuje pasivno z žalostno resignacijo osodopolne katastrofe, katero sluti instiktivno. Nihče ni niti sanjal, da bi jih mogel kdo motiti v njihovem početju- To je žal krivo, da so zagazili tako globoko v blato, iz katerega ni izhoda gladkim potom. Podgane so zavohale dim in begajo cvileč iz kota v kot. Že prihaja vročina zublja skozi špranje do njih. A varnega za* vetja in izhoda nikjer. Barka gori! Poguba vse-ipovsod! Tako daleč pride in mora pTiti. kjer dobi gotova klika na umeten nelegalen način vso moč v roke ter se vzdržuje brez zdrave kontrole in kritike v ogabnem terorizmu. Tu izgine vzvišeni pojem človečnosti, zaivladala ogabna brezpravnost in potuhnjeno plazeča sc hinavščina brez moči naipram taki moralni prostituciji. V splošni zmedi neureienih razmer manevrira znana klika s šikanarni in trpinčenjem onih, ki se ji v črni grozi zdijo nevarni. Uničiti jih če treba tudi z nepoštenimi metodami: ,ne straše se pri tetm niti nedolžnih žrtev njihovih rodbin. Neverjetno pa resnično! Ne rečemo, niso vsi vodilni organi te baže. Je par poštenjakov vmes. ki se jim vse to početje gabi v dno duše. Zato sio ostali tudi mirni. So pa tadi taki, katerih sama bližina učinkuje instiktivno tako na človeka, kakor če bi se znašel nenadoma in v neposredni bližini kače- Tak sistem je nevzdržljiv in ne more trajati večno nri še tako krotkih in potrpežljivih bitjih. Zato kličemo v zadnjem hipu nosilcem tega sistema in njihovim pomagačem: Ouousciue tandem .... ! Konečno se zahvaljujemo »Poštnemu glasniku« za žal saimo delni ponatis v prvi majski številki našega članka: »Zanimivosti iz poštnega pašalika«. Priporočamo vam soo-štov. gg. duševni težaki, ki odkladate svoje slabo dišeče blago v »Pošt. glasniku«: le pridno pona-tiskujte naše članke iz »Napreja« toda v celoti spadajo itak v prvi vrsti v vaš »strokovni« list, samo žal da jih reveži ne morete in ne smete priobčevati. Z vsakim takim člankom bode iist več koristil splošni dobri in ipošteni stvari, kakor pa z vso neužitno šaro od sivojega nesrečnega poroda dalje. »Na pomoč bližnjemu!« V nedeljo so ljubljanski gasilci jako slovesno praznovali svoj praznik Pomoči. V dopoldanskem siprevodu po mestu jih je bilo nepričakovano veliko število. Popoldne ob 3 so vprizorili gasilno vajo v Cerkveni ulici (pri trnovski cerkvi). Gledalcev se ie ob levem bregu Gradaščice kar trlo. Ob 5. je bil pred »Mestnim domom« promenaden koncert, v dvorani pa prijateljski sestanek gasilcev'. Listnica siredmštva, S. A. Ule: Članek, ki ste nam ga poslali, je bil vendar objavljen v »Napreju« št. 101 (5. maja)! Saj smo ravno v zvezi ž njimi povedali v uvodniku našo zadnio besedo o zedinjenju 'n »Del. nov.«, in to besedo bi bilo treba po-tom naših zaupnikov razširiti povsod! Po svetu* Človeštvo in nevarne žuželke. »Prav nič ni pretirano, ce govorimo danes o novi svetovni votjni>_ ki morda ni nič manj nevarna od one. ki smo >o šele pravkar preživeli. Razlika je samo ^ j ife- v vojni ne bodo napadali narodi med seboj, temveč da se bodo na človeštvo na- \&fi!o ZrtJeTEe tčr našle ctovfcSfvb popolnoma nepopravljeno in brez moči.« — O vsem tem ie imel pred tedni v londonski akademiji znanosti mofesor Leirov predavanje, 'ki j« vzbudilo veliko senzacijo. Na Angleškem pretečo nevarnost šele opažajo, ctočLm čutijo v Ameriki že njene težke posledice. Žuželke ogrožajo vso bombažt-vojnrtnstrw>. Nek statistik je izračunal, da bodo v o. letih umeem vsi bombaževi nasadi v Ameri-t\ "LS-yet ^ikrajšan za sedem milijonov bal . , }■ Jbombažev črv, ki povzroča, to •i S seJ?‘ nrVvcčja nevarnost. Naj večji sovražnik _ človeštva je argentinska mravlja. V Aneliil se je udomačila šele 1. 191S. docim se je na Španskem pojavila že 1. 1897. Sedai prodira vedno aalje proti severu. Piku, te mravlje se pripisuje izredno velik odstotek umrljivosti otrok v Argen-tiniji, posebno pa na prerijah. Na MadejTi je uničila ta mravlja uetooj ra-zoiovrsinili ptic. Ne-brojne žrtve kave. oranž, bombaža itd. so padle kot žrtve te mravlje. Argentinska mravlja je res nenavadna »zverina«. Njene sposobnosti so organizirane. naravnost imperialistične. Te strupene mravlje premagajo i zasužnijo druge žuželke, ka-kor so to delali posamezni narodi v starem veku ali kakor so si ljudje podjarmili domače živali. Tako so te mravlje zasužnjile dobro znana špansko muho. Zgradijo ii sicer »stanovanje« ter Jo ščitijo pred napadi. Ko pa pričnejo mravlje svojo ofenzivo na kako polje. pa pošljejo špansko muho kot pred oznanie v alko naprej. Razentega pa prenašajo te mravlje razne epidemične bolezni. 1 rdijo, da so argentinske mravlje prve prinesle ua Špansko danes že v vsej Evropi znano »špansko« bolezen. Zelo nevarna človeštvu pa je tudi fmilta. Statistično je dokazano, da so muhe samo v Lidiji povzročile v zadnjih petih letih nad sedem milijonov smrtnih slučajev. Na Angleškem umre letno nad 1000 dojenčkov vsled mušjega pika. Muhe so najboljši razširjevalci disenterije, kolere, tifusa itd., vendar pa je danes betežni na svetu ravno toliko ali pa še morda več kakor za časa križarskih vojn. — Tudii materialističnemu svetu preti s strani žuželk velika nevarnost. Neka posebna vrsta teh razdiralcev je uničila' stoletni hrastov strop v Westininster hallu. ki ie bil na glasu kot remek-delo renesanse rezbarske tHnefaosff Trnli starodavna cerkev sv. Pavla, ponos Londona, bo postala žrtv teh žuželk, če ne bodo pravočasno godvzeli potrebnih korakov. Že sedaj so nekateri trami tako razjedeni, da obstoja nevarnost, da se poderejo. Profesor Lefrov je omenil, da neka ličinka, dosedaj še malo znana žuželka, povzroča žensko histerijo. ^Koliko zamoreio škodovati človeštvu uši. smo najbolje spoznali v minuli svetovni vojni. Brezdvontno Pa bo človeški intelekt premagal elementarno moč teh nialih človeških sovražnikov-« — Valuta, (Zagret), 8. maja.) Ameriški dolar 67 Din., 10<) nem škili avstrijskih kron 0.95 Din., čehoslov. krona 1.29 Din., napoleondor 210 Din., nemška marka 0.25 Din., rmnmiski lej 0.47 Din., italijanska lira 3.60 Din. Kulturni vestnik. Opozarjamo na današnji (sredin) koncert Zikovega kvarteta v ljubljanski Filharmoniji. Mladi umetniki gredo po tem koncertu v tujino, kjer uživajo že dober glas. torej je to poslovilni koncert. Javnost naj z zasedbo do zadnjega kotička dokaže, da tudi ona ceni četvorico umetnikov, ki je izšla iz naših krogov. Svobode. Vabim« vse prijatelje šaha. da se udeleže sestanka, dne 13. maja ob 8. zvečer, ki bo v prostorih Zadružnega doma v Sp. Šiški. Zibertova alica. Iščemo delavce za socializem. Plača: socialistični družabni red. Če ga ne boš deležen ti ga bodo tvoji potomci, toda plača ne izostane. To si zapomni in delaj kakor so delali drugi pred teboj za odpravo telesnega suženjstva, za odpravo tlake, fevdalizma in drugih nadlog, ki so tlačile človeštvo v preteklosti. Gospodar sfvo« : — Gorinške pipe. Na ljubljanskem vele semnju je vzbujal veliko zanimanje izaeie* inače obrti, ki se je ohranila na Goriusan _ lunju. To so gorjuške pipe in čedre. ki im luj-e edini predstavnik te umirajoče stroKc mače umetnosti Lovro Blažin v Spodnjih .. Sušah št. 39 Ravnokar je prispela v .J'1"®1 g. nova pošiljatev gorjuških pip, od katerih so . katere naravnost krasno izdelane z vložen ^ delci bisernice čisto v narodnem slogu- a Ije narodnega blaga opozarjamo na te Krata izdelke, ki so razstavljeni v izložbi General n. komisar! jat a za tujski prmet, Dunajska cesta Ker njih cena ni pretirana, je pričakovati, oa ta dopošiljatev v kratkem razprodana. ^ UTRINEK. Kapitalisti imajo radi delavce, ki ponižai. pohlevi i in »bogaboječi«, ker ta k e ie lahko izkoriščati in izrabljati t>ro^ organiziranim delavcem. Vsak tiran hteva, da je treba podložnikom z^sa.7l« »boj se Boa-a« v srce. Zato pa kapital«5 tako radi podpirajo cerkve. Napoleon J* nekai Časa preganjal duhovne, ali pozjr* ie se ie sprijaznil z njimi, rekoč^ hovniki so moji najboljši žandarji.« Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSfl* Odgovorni urednik : Anion Podbevšek. Tisi- Učiteljske tiskarne v Ljubljani tovarna dvokoles in otroških voziekoV; Najcenejša dvokolesa in otroški raznih modelov. Sprejmejo se tnal ® kolesa in otroški vozički v poino pr® ’ emajliranje z ognjem in poniklanje- Ljubljana, Karlovška cesta t»tev- ran? vamnr star 27 ,ct’ rudar» illui, odillbl, s stalnim zaslužkom, se želi v svrho ženitve seznaniti z dekletom od starosti 18 do 20 let, lepe zunanjosti brez premoženja. Morebitne ponudbe po možnosti s sliko, ki se na zahtevo vrne, naj se pošiljajo na upravo ,Naprej-a“ pod .ženitev*. Sposobnega, samostojnega ter izkušenega Spim se Mi poiti za prvo moč ier učenec, ki ima veselje za čevljarsko obrt. Ivan Šuštaršič, čevljar, Novi Vodmat 157. se išče za takojšnji nastop. Predstaviti se pri stavbeni tvrdki Viljem Treo v Mubljanl, Gosposvetska cesta 10. loiaite Limone Pomeranče Rožiče - -Riž-- oddaja po nainižjih cenah tvrdka Paternost & Remic, Ljubljana, Slomškova ulica 11. Tel. 589. i r. z. z o. z. V LJUBLJANI, Dunajska cesta 38 (,BALKAN“) S! O > & Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni —. izdelki. ........................... s o N Telefon 836. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana-Čekovni račun štev. 10.473. Zank I. jMiska wm$m tal f Liutif sprejme tako! • »• Prošnje M naj polijejo t MikioSiieva ceda 13-i. MedK, Rakove & proj A. Zanki sinovi. Tovsrna kemičnih in rutin. &arv ter CenfiraSa: Ljubljana, d. z o. z. Skladišče: Novis0^* Telefon 64. Brzojavi: MERAKL, Ljubljana. Telefon gmačlni Saki. Pravi firneS. Barva za P®d ‘ Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenee (Feaor«,.. j stroino olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleska slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko sp M m-e Imeti. .MERAKL*, Uk z« pode. .MERAKL*, Lmo «““' tak S pode .MERAKL-, Emajlni lak, ,MERAKL". Brna*** Cenik! se začasno ne razpošiljajo I Delniška glavnica: K 20,000.000*— on Podružnice: Novo mesto, Rakek, Siovenjgradec. Rezervni zakladi: K 6,500.000— Llubliana, klanbursova ulica št-1- oa Telefoni St. 146, *58. Brzojavke: —i MviaiiuusiBuviai Brzojavne. Izvršuje vse bančne posle naj točneje in najkulantneje. ESKOMPT^