Poštnina plačana v gotovini.
Gesta 25.
DEMOKRACIJA
Spediz. in abb. post. I. gr.
j Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-7» I Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-30 j Goriško uredništvo: Gorica, P.iva Piazzutta št. 18, CENA: posamezne številka L 25. — Naročnina mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorice štev. 9-18127
Leto VIII.- Štev. 11
Trst - Gorica 12. marca 1954
I.di a ja vsak petek
Nedoslednost PSffB
Videti je, da s kongresi, po naše letnimi občnimi zbori, italijanskih političnih strank v Trstu ne gre vse tako gladko, kakor bi si vodstva želela. Tako smo imeli nedavno kongres DC, na katerem sta se srečali dve struji, in razpravljanja so se vlekla, da jih ni hotelo biti konca. Skupna, z muko porojena resolucija ni mogla prikriti razilk v mišljenju. Nekaj podobnega se je moralo dogajati tudi na kongresu Socialistične stranke Julijske krajine, nekakšnega tržaškega priveska italijanske Saragatove socialistične skupine. Tudi ta kongres, ki je začel pretekli petek, bi moral■ biti predvidoma zaključen že v nedeljo, pa so ga takrat samo prekinili in končna resolucija je bila izglasovana šele v torek zvečer.
Po svojem pomenu kongres P.S, V.G. ni tako pomemben, kakor je bil kongres DC, ki ima v krajevni upravi v rokah skoro vse ključne položaje in zajamčen največji vpliv v Rimu. Toda ne smemo pozabiti, da je PSVG tista stranka, ki je v zttdnjih dveh letih storila velike napore, da •bi za italijanski načrt rešitve tržaškega vprašanja v mednarodnem svetu dosegla podporo socialističnih strank v raznih drugih državah. S svoj' i resolucijami je skušala prodreti prri mednarodni Socialistični internacionali, kjer pa ni uspela. Po vztrajnem sitnarjenju so končno poslali v Trst znano socialistično komisijo s katero pa je stranka PSVG doživela strahovito smolo. Večinsko poročilo te komisije se je namreč izreklo za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja! Le s skrajnim naporom združene italijanske delegacije m mednarodni Socialistični internacionali je na kasnejših kongresih, predvsem v Stockholmu, uspelo, da je bilo to poročilo potisnjeno ob stran in da ga niso sprejeli kot uradno mnenje vseh demokratičnih socialistov na svetu, seveda, razen italijanskih.
Končno pa tudi ne smemo spregledati, da je PSVG ena izmed strank* kateri se naši tukajšnji Litovci neprikrito dobrikajo in so že nekajkrat jasno nakazali, da bi pod gotovimi pogoji bili pripravljeni povečati njeno danes precej skromno moč z dodatkom glasov svojih tukajšnjih pristašev, podobno, kakor so to napravili na Koroškem
Zato je letni občni zbor PSVG že nekaj takega, za kar se moramo zanimati.
Socialistična stranka Julijske krajine je po svojih pravilih in programu demokratična stranka. To bi morala biti tudi n" delu, če je ne bi pri tem zanašala nacionalna, čustva, ki so večini njenega sedanjega vodstva skalila jasen pogled. Tako prihaja pri njenem delu vsak dan do novih nedoslednostii, ki jemljejo njenim besedam in dejanjem vsako objektivno vrednost.
O	tem se je n. pr. glede strankinega gledanja na tržaško vprašanje ■prepričala celo že omenjena mednarodna komisija. Tudi pravkar zaključeni kongres ni prinesel glede tega nič novega. Vozil je po starih, že znanih in napačnih, kaj malo socialističnih, demokratičnih in stvarnih tračnicah.
Tako PSVG ponavlja, da zahteva v Trstu plebiscit. Pristaja celo da bi imelo glasovalno pravico samo prebivalstvo izpred leta 1918, da bi se plebiscit vršil po občinah, toda še vedno nima poguma reči, da bi se moralo prebivalstvu nuditi možnost, da glasuje tudi za svojo samostojnost in ne samo za Italijo ali Jugoslavijo. Dvainštirideset odstotkov volivcev, ki so se pri zadnjih občinskih volitvah izrekli za. STO, mrtvaško razpoloženje, s katerim so Tržačani 8. oktobra pozdravili napovedani prihod Italije v Trst, za PSVG sploh ne šteje. Vforna demokratska stranka! Neki tržaški dnevnik ni neupravičeno zapisal, da zahtevajo tržaški saragatovci nekaj podobnega, kakor če bi jutri Avstriji ponudili naj izbira, ali hoče biti priključena k Nemčiji ali Kitajski ter ji ne bi prepustili možnosti, da se izreče za lastno državo. Potem bi se pa še čudili, ko bi videli, da bi volila za Nemčijo! Ob tej priliki ne moremo pozabiti na urednika lista »Avanti«. ki je v svojem demokratičnem prepričanju, v času, ko ja bilo vprašanje tržaškega plebiscita zelo vroče, napisal, da je razumljivo, da bi bilo treba tržaškemu prebivalstvu ponuditi, da izbira me tremi rešitvami. S tem je ti-krat spravil tržaške socialiste v veliko zadrego in neljubi dogodek so z vso naglico »zatušali«. Toda takih pogumnih in dalekovidnih Iju-(Nadaljevanje na 2. strani)
M nedeljo polilo na Korošhem
Titovci bodo ponovno pokio'niIi svoje glasove nemškim socialistom
V	nedeljo bedo na Koroškem občinske volitve. Kakor vsa glas j-vanja, na katerih s.e izraža javno mnenje, je tudi od nedeljskih izidov v veliki meri odvisna usoda naše tamkajšnje narodne manjšine. V našem listu smo že neštetokrat zapisali, da ni mogoče zahtevati narodnih pravic, če manjšina najprej ne izpriča svoje jasne volje da ji te pravice tudi pripadajo. Ni mogoče zahtevati slovenskih šol, če ne dokažemo, da v posameznih krajih žive Slovenci, itd. Našim čitateljem je tudi znano, da smo pred nekaj meseci poročali, kako so avstrijski socialisti, ki na Koroškem vedrijo in oblačijo, predlagali dunajski vladi nov zakonski osnutek, po katerem bi slovensko šolstvo na Koroškem prejelo tako težak udarec, da bi od njega ostali samo še simbolični sledovi. Takrat smo tudi povedali, da so to prav isti socialisti, katerim so na lanskih deželnozborskih in državnozborskih volitvah koroški titovci darovali vse svoje glasove. Odrekli so se torej samostojnemu volilnemu nastopu, samo da bi pomagali socialistom do zmage. Redukcija šol pa je bila plačilo!
'Ne bo odveč, če se ob tej priložnosti spomnimo, da se je to zgodilo popolnoma v duhu Babičevega navodila na lanskem kongresu Zveze delovnega ljudstva Slovenije, ko je zamejskim Slovencem svetoval, naj se povežejo z naprednimi gibanji držav, v katerih žive ter naj pozabijo aa samostojno politično nastopanje. V tem duhu so tudi titovci poskušali povezati svo-, je goriške priveske na Magnaniie-' vo skupino, Slovence iz cone A pa so z raznimi članki v »Primorskem dnevniku« precej odkrito ponujali Socialistični stranki Julij-ske Benečije, ki se ogreva za priključitev Trsta k Italiji.
Po hudem udarcu, katerega 'je z redukcijo šol doživelo prodajanje slovenskih narodnih koristi na Koroškem, smo vsekakor pričakovali, da se bodo titovci sedaj spametoval Toda pijanec se takrat spreobrne, kadar se v jamo zvrne! Koroški titovci so namreč na svojem občnem zboru dne 9. januarja 1.1. v Celovcu, vkljub vsem razočaranjem, sklenili, da gredo tudi na nedeljske volitve zopet s socialisti. 'Zanimivo je, da se je tega sklepa sramoval celo koroški titoistični »Slovenski vestnik« ter ga je prv, objavil »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. Objavil pa ,ga je tudi »Naš tednik - Kronika«, glasilo demokratičnih koroških Slovencev, ki so organizirani v dr. Tišlerjevi Krščanski demokratični stranki. S tem je položaj za slovenske volivce jasen in po vsem, kar so v tem času socialisti prizadejali koroškim Slovencem, je vsako slepomišenje odveč. Naj bodo posamezni volivci levičarji ali ne, vsem zavednim Slovencem narekuje srce, da je
treba v zamejstvu najprej reševati slovenske narodne koristi. Zaradi lanske zmede, ko so mnogi res nasedli socialističnim in titovskim limanicam, se e zgodilo, da je sama slovenska Kršč. demokrat, stranka prejela 725 glasov manj, vseh titovskih glasov pa je po ukazu u-tonilo v množici socialističnih volivcev. Tako so titovci slovensko narodno manjšino na Koroškem pred svetovno javnostjo zmanjšali za nad 3500 velepomembnih glasov. Ali bodo naši koroški rojaki v nedeljo spoznali svojo tragično zmoto? Ali se bodo zavedli nevarnosti zavezništva, v katero jih po-
tiska zaslepljena komunistična ljubljanska politika? Ali jim bo prišlo v zavest, da je treba dokazati, da co Slovenci in da hočejo Slovenci ostati? - '
Rezultati nedeljskih volitev na Koroškem nam bodo dali odgovo-. Eno pa je jasno: za slovenske glasove bodo v vsakem primeru šteli samo tiste, ki bodo glasovali za °-dino odkrito slovensko listo, to je za listo dr. Tišlerjeve Krščansko demokratične stranke. Vsi drugi pa opravljajo žalosten valpetovski in odpadniški posel, ki ga bo tudi zgodovina nedvomno kot takega o cenila.
Razplet Djilasoue zadeue
C-dkar je Djilas padel, se v Jugoslaviji vrste »čistke«, ki odstranjujejo z raznih položajev vse, ki so se na kakršen koli način koro-prornitirali z »djilavščino«. V nemilost so padli mnogi 'književniki, izmenjani so razni časopisni uredniki, sledila je cela vrsta ostavk na razne vodilne položaje in prišlo je celo do samomorov.
Zanimivo je; da je bil takoj po omenjenih dogodkih general Peko Dapčevič začasno »odstranjen« s tem, da so ga poslali na propagandno pot v Abesinijo, kjer je njegovemu abesinskemu veličanstvu Haile Selasiju izročil novo, šele ob tej priliki ustvarjeno Titovo odlikovanje.
Proti Vladimirju Dedijerju, ki sc celo v Centralnem komiteju Zveze komunistov Jugoslavije ni odrekel Djilasa, temveč je zahteval, da je treba »tega velikega -in mirnega duha rešiti«, podpihujejo volivce, ki po naročilu zahtevajo naj se mu odvzame poslanski mandat. Tako dobiva TitoV življenjepisec plačilo za uslugo, ki jo je napravil jugoslovanskemu diktatorju z odlične reklamno knjigo.
'Po mišljenju dobro obveščenih krogov je Djilasov padec močno omajal tudi Rankovičev položaj. Z začudenjem so opazili, da med vsemi veljaki samo on ni sodeloval pri napadih na Djilasa. Molk se pa že od nekdaj tolmači na razne načine. Verjetno bo moral svojo prizanesljivost popraviti na marčnem sestanku Centralnega komiteja Zveze komunistov, ko bodo razpravljali o -zvezinih organizacijskih problemih in kjer bo prav Rankovič nastopil kot glavni poročevalec. Ni pa izključeno da se za vsem tem skrivajo precejšnja nesoglasja med Titom in Rankovičem. Nekateri namreč pričakujejo, da se bo že kmalu odigrala partija Rankovič - Gošnjak. Kakor je znano, je namreč Rankovič vrhovni poglavar UDBE (na-
Ouadustuo - temelj komunizma
Se pred petimi ali šestimi leti bi ,si kak Poljak, Cehoslovak ali državljan katere koli druge dežele, v Vzhodni Evropi ne mogel niti misliti, da bi lahko postal slepo o-rodje kake vohunske organizacije. Kako si lahko razložimo tako popolen preobrat normalnih navad v življenju globoko poštenih in lojalnih ljudi?
Oglejmo -si primer madžarskega trgovca, ki so ga aretirali zaradi tihotapstva z urami in ki ga je i-mel v preiskavi v rokah neki poročnik madžarske varnostne policije po imenu Pekete. »Dal te bom obsoditi na šest mesecev zapora, potem te bomo pa poslali v taborišče za prisilno delo, kjer boš o-stal do smrti — mu je grozil. Kot dobro veš, je tudi tvoja družina v nevarnosti, da konča enako, ker ste vi sovražniki države. 'Smo pa vseeno pripravljeni pozabiti vse tvoje zločine, če hočeš delati za nas, pa še dobro plačan -boš za to.:<
Trgovec si je izprosil nekaj časa za premislek. 'Pogovarjal se ,je z ženo o ostudni ponudbi in sklenil, da jo odkloni. Zglasil se je spet pri poročniku in mu to sporočil. Fe-kete ga je dal zapreti v misli, da »a bo s tem prisilil, da spremeni svoj sklep. Cez kak teden ga je znova zaslišal in mu je pri tem izjavil: »Tvoja žena je prosila za dovoljenje, da e teboj govori in mi smo ji to dovolili, ni pa mogla
z doma, ker se je onesvestila zaradi gladu. Tudi tvoji otroci so lačni in nimajo niti mleka. In vse to si povzročil ti s svojo trmoglavostjo.«
Trgovcu ni preostalo drugega, kot da se uda pritisku, pri tem si je. pa v svojem srcu prisegel, da bo pri prvi priložnosti skušal s ce-
lo	družino pobegniti iz Madžarske. Sest mesecev kasneje se mu je to resnično, kot po čudežu, tudi posrečilo,
V vseh deželah za železno zaveso vzgajajo prebivalstvo in zlasti mladino tako, da smatrajo tudi o-vajanje prijateljev za sveto dolžnost v blagor domovini. Policija ne vidi v teh ovaduhih zaničevanja vrednih ljudi, ampak jih celo nagrajuje z raznimi gospodarskimi ugodnostmi in prednostmi. V vseh komunističnih deželah začnejo vzgajati že šolarje, da ovajajo sošolce, svoje učitelje in zlasti tudi svoje lastne starše.
V evropskih po Sovjetski zvezi zasužnjenih državah je zato zelo nevarno izražati svoje misli in >e lahko odkrito govori kvečjemu med štirimi očmi le z najzanesljivejšimi osebami. To velja morda za 99 odstotkov od 90 milijonov prebivalcev satelitskih dežel. Mogoče to preseneča, treba je pa pripomniti, da niti komunisti sami ne zaupajo drug drugemu.
slednice nekdanje OZNE), medtem ko je Gošnjak načelnik KOS-a, t. j. tajne vojaške policije. Tito je doslej nadziral enega šefa tajne službe z drugim ter jima na ta način sproti strigel kremplje, če sta postajala nevarna. Zdaj pa ima, po mišljenju dobro obveščenih krogov, Rankovič proti sebi Tita in Gošnjaka. Ce je to res, potem se njegova končna usoda ne bo razlikovala od tiste, kakršno so doslej', dočakali še vsi šefi tajnih policij vseh komunističnih držav, katere so likvidirali njihovi lastni tekmeci, največkrat celo prav njim podrejeni funkcionarji.
Tito namreč ne more pozabiti, da je Djilas pred časom dejal Kardelju, da vidi v Titu glavnega branilca birokratizma in da sta prevelika koristolovca in si zaradi tp-ga ne upata' svojega mnenja odkrito povedati. Kardelj je z ostrun napadom na Djilasa na seji Komiteja p skušal odvrniti od sebe ta sumničenja, Rankovič pa jih s svojim molkom še vedno dopušča. Zato opazovalci z veliko pozornostjo zasledujejo razplet jugoslovanske notranie krize, v kateri je bil padec Milovana Djilasa samo začetek daljšega procesa, ki bo trajal še dolgo časa.
Zčl rcLZčiščenje pojmov
Kdo doslednejše zastopa koristi trž. Slovencev, SDZ ali OF?
»Primorski dnevnik« je preteklo nedeljo s strupenim člankom na njemu lasten način odgovoril na naše |ugotovitve v zvezi s polemiko glede plesa Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ki j.) je začel prav on. Obljubil je, da bo poleg tega prvega žolča v kratkem izlil še novega. Toda vsaj dokler je bila ta številka našega tednika v. tisku- smo zaman čakali na pojasnilo ali odgovor vsaj nekaterih stvarnejših dejstev. Takega odgovora nam ni dal niti Radio Koper, ki se je v ponedeljek priključil tej polemiki s še odličnejšim piispevkom kakor »Primorski dnevniku. Propagandiste seveda prav nič ne moti, da je bila tudi pri tem prispevku vsa vrednost v za nesenem glasu speakerja in grobih izrazih ter potvorbah. Nas pa le zanima, zakaj se »Primorski dnevnik« krčevito drži rešilne bilke »vabila, vabila«!! tako, kot mjanec plota, pri tem pa prav tako krčevito "aclči na vprašanja, ki smo mu jih postavili:
o odgovornosti za sedanji položaj Slovencev na Tržaškem, ...
o odgovornosti za nepriznavanji državljanskih pravic Slovencem - povratnikom,
o odgovornosti za nepriznavanje opcij Slovencem,-optantom,
o odgovornosti za pomanjkanje velike slovenske dvorane v mestu,
o sodelovanju pri ponujanju Trsta in s tem tržaških Slovencev Italiji,	.
o izvirni odgovornosti za uničevanje narodne zavesti pri zamejskih Slovencih,
itd., itd., ....
Na vse to »Primorski' dnevnik« seveda molči Toda v prazno kričanje o navadni dobrodelni plesni prireditvi, ki jo je prepleska! s prostaško zlonamernostjo, se mi ne bomo spuščali. Skoda papirja' M' ga namreč ne dobivamo zastonj! Veliko pomembnejših in važnejših stvari je, ki tržaške Slovence veliko bolj zanimajo in »p zanje '■a odnejšega pomena. Da se pa vendar enkrat dokončno razčistijo računi o »klečeplazenju« »izdajanju«, »prodajanju« itd., je Izvršni odbor Slovenske demokratske zveze s posebnim dopisom z dne S. t,. m. pozval tajništvo Osvobodilne fronte na
javno razpravo med predstavniki SDZ in O F
na kateri naj se razčisti osnovno in glavno vpra$anjef ki se skriva za v$o polemiko »Primorskega dnevnika«, »Radia Koper n in titovskih cirganizacij:
Kdo doslednejše zastopa koristi
tržaških Slovencev, SDZ ali OF?
Prepričani smo, da je ta tema bolj zanimiva in da bo njeno nzčiščenje veliko bolj koristno, kakor pa dolgovezne čenče o plesu, plesnih oblekah, povabljencih in gostih, ki sp prišli, niso prišli bi, prišli itd....
Slovenska demokratska zveza in »Demokracija« čakata zdaj na odgovor Osvobodilne fronte, ki bo pokazala, ali ima pogum, in tudi t , ali je še sploh sposobna demokratično razpravljati vsaj tam, kjer nima oblasti v rokah!
Gospodarska kriza v FLRJ
Pretekli teden so se v italijanske tisku pojavili !glasovi, da je jugoslovanska vlada odredila devalvacijo, to se pravi znižanje vrednosti dinarja, v toliko, v kolikor so spremenili menjalno razmerje dinarja do drugih deviz. Dolar, ki je doslej veljal 300 din, velja odslej 600 din, italianska lira pa, ki je doslej veljala pol dinarja,, bo odslej enaka jugoslovanski denarni enoti.
Take uradne devalvacije so v povojnih letih izvršili že v Franciji, prav posebno pa v Angliji, kjer so leta 1950 na zgražanje mednarodnih finančnih krogov iznenada spremenili razmerje med funtom in dolarjem. Razlogov za take uradne spremembe ni težko uganiti. Z zmanjšanjem vrednosti domače denarne enote hočejo doseči zmanjšanje cen za nakup domačega blaga. Ker v danem primeru domače blago plačujejo v dinarjih, katerih nabavna cena se je zmanjšala na polovico, pomeni to, da bi jugoslovansko izvozno blago v dolarjih ali lirah odslej stalo le polovico tega, kolikor jo stalo pred devalvacijo ali razvrednotenjem. Tujcem bi se nakup jugoslovanskega blaga izplačal. Po drugi strani bi pa za Jugoslovane nakup tujega blaga postal težji, ker bi se njegova vrednost in cena v jugoslovanskem denarju po-dvohla. Jugoslavija bi na ta način znatno povečala svoj izvoz, zmanjšala bi pa in otežkočila svoi uvoz. Plačilna bilanca, ki je izkazovala občuten primanjkljaj na škodo Jugoslavije, bi se uravnotežila. Jug >-s'avra bi po taki devalvaciji, v kolikor ne bi nastopile kake nepričakovane ovire, polagoma zboljšala in ozdravila svoje finance.
Toda to zmanjšanje mednarodne vrednosti dinarja ne more ostati brez posledic na notranje gospodarsko stanje v sami Jugoslaviji. Kajti, kakorkoli visoka naj bi že bila notranja kupna moč dinarja nasproti njegovi mednarodni vrednosti, ne bo mogoče izogniti se težnji po izenačenju notranje in mednarodne vrednosti. Cene notranjega blaga bodo stremele navzgor k tisti ravni, ki jo izkazuje medna-
rodni dinarski tečaj, kar bo občutno zmanjšalo že itak zelo nizko kupno moč prebivalstva. Zato bo treba zvišati plače in pokojnine.
'Zato ni izključeno, da se finančni krogi Jugoslavije v resnici ba-vijo s to namero in da so italijanski glasovi utemeljeni, čeprav morda preuranjeni, ker so uvideli, do kakšnih nepreglednih notranjih težav bi jih tak ukrep mogel dovesti.
Ni mogoče zanikati, da je Jugoslavija gospodarsko v težki krizi. To 'je mogoče jasno razbrati iz 'zadnjih Titovih izjav, po katerih naj bi lanskoletna suša bila glavni povzročitelj današnjega težkega stanja jugoslovanskega gospodarstva. Ameriški strokovnjaki, ki so se zanimali za stvar, niso mogli prikriti svojega globokega negodovanja. Njim je bilo namreč jasno, da izgovori na žetev niso drugega kot( poskus prikrivanja globljih težav, Dejansko ne gre le za slučajno letošnjo slabo žetev, ampak za trajen zastoj kmetijske proizvodnje zaradi uveljavljenja povser zgrešene in škodljive agrarne politike.
To je v Sovjetski zvezi spoznal in priznal že partijski tajnik Krn-ščev, ki je odkrito izpovedal, da je dosedanji komunistični režim privedel do tolikšnega upada sovjetsko kmetijsko proizvodnjo, da je zaradi tega nastopila nujna potreba po temeljiti spremembi sovjetske agrarne politike, Vse kaže, da se isto pojavlja tudi v komunistični Jugoslaviji. Kmet bo namreč šele tedaj začutil pobudo za intenzivnejše delo, ko bo od svojega' dela lahko pričakoVal tudi določeno gmotno korist. Ta pa more biti samo v tem, da za svoje pridelke prejme ne le novčanice zelo dvomljive vrednosti, ampak tudi stvari in blago, ki ga potrebuje. Kmet prideluje hrano, potrebuje pa obleko in obutev in slo drugih stvari, ki mu morajo biti v spodbudo za povečanje lastne storilnosti. Ce mu pa država za njegove pridelke plača le maksi-, tnirano ceno, ki je imizerno nizka i in če mu praznina trgovin onemogoča porabo denarja, tedaj kmet tudi v komun, državi izgubi vsak
interes na večji uspeh svojega dela. Posledica je, da kmet omejuje svojo proizvodnjo za lastne potrebe; to se pravi, on proizvaja točno toliko, za kolikor more nabaviti stvari, ki so mu potrebne. Up id kmetijske proizvodnje v komunistični državi torej ni nič drugega kot posledica upada državne dobavne zmogljivosti.
Ta splošna opažanja dopuščajo sicer le oprezne zaključke na notranje gospodarsko stanje v Jugoslaviji. Zato so pa tem zanimivejšo zadnja poročila zavezniške anketne komisije, ki je preučevala jugoslovanske gospodarske možnosti. Ta poročila so pa navzlic vsem jugoslovanskim uradnim prizadevanjem, da bi dosegli »boljše razumevanje« za jugoslovanske razmere, izrekla mnenja in sodbe, ki •■•.> za jugoslovansko gospodarsko politiko porazna. Članek, ki ga ja beograjska »Borba« posvetila tej sodbi, kaže jasno mučne vitse, ki jih je povzročilo mnenje ameriških in angleških strokovnjakov.
Skratka, če v Jugoslaviji doslej niso izvedli razvrednotenja dinarja, kakor so ga nedvomno nameravali jugoslovanski strokovnjak} in njihovi pretežno angleški svetovalci, je vzrok, v sodbi zahodne gospodarske komisije, ki je bila popolnoma nezadovoljiva. Zato vse kaže, da stoimo pred pomembnimi zakonodajnimi spremembami, ki bodo zadevale nepremično posest in osebno imovino. Izkušnja namreč uči, da prehuda obdavčba gospodarsko aktivnih enot ne doseže drugega kot' njihovo uničenje, s tem pa slabitev vsakega gospodarskega poleta.
Za uradno Jugoslavijo je torej nastopil čas, ko bo morala resno revidirati svojo gospodarsko poii-tiko, kakor se v ostalem to dogaja že tudi v 'Sovjetski zvezi. Kriza, ki jo je Milovan Djilas sprožil r,a ideološkem področju, zdaj z vso resnostjo načenja jugoslovansko narodni gospodarstvo.
Zatd bo prav ob pričetku poljskih del nastopila potreba po obsežnih ukrepih, ki bodo v prihodnjih tednih verjetno -neobhodno potrebni in dalekosežni.
VESTI z GORIŠKEGA
NOVA„FRATELANCA“
Po skoro enoletnem pripravljanju -so se gonški frontaši odločiii ostvariti novo »irateianco«, topot = CuccliLjem in Magna-nijem, ki sta, kakor znano, komunistična odpadnika, kot že Tito in njegova partija. Med 'heretiki je vedno biio in ostane neko sorodstvo, naj so vzroki herezije taki ali taki!
Kot prvi odpadniki od pravovernega komunizma so baje gorski frontaši prvi začeli iskati stike z omenjenima bivšima komunističnima poslancema. Vršili so se obiski in sestanki in končno se je la-i-sko poletje -Magnani podal k Titu v .Beograd, kjer so verjetno postavili dokončne temelje novemu ne ■več komunističnemu, ampak, -da oo v svetu izgledalo bolj omiljeno, »socialističnemu« sodelovanju!
In, kakor je navada pri vseh maršalih in diktatorjih, si morajo itudi vsi njihovi otroci" prikroji:i novo istobarvno uniformo. Tako ;e jasno, da se mora tudi goriška 0FS preobraziti v »socialistično« organizacijo, ki bo sodelovala z Cucchi - Magnanijevo »Neodvisno zvezo socialistov« (»Unione socialisti indipendenti«). Prav zaradi •tega piše »Primorski dnevnik«, -Ja se bo razlikovala od ostalih manjšinskih političnih organizacij na Goriškem.
Od novega »fratelančnega« sodelovanj* Kg leda, da si goriški frontami obetajo mnogo. »Je pa v .Itali-
Nedoslednost PSII6
(Nadaljevanje s 1. strani)
di no kongresu PSVG verjetno ni bilo, vsaj slišali nismo nič o njih.
Toda to je samo ena izmed nedoslednosti te skupine tržaških socialnih demokratov. Komisija Socialistične internacionale, ki je oi-la svoječasno na njihovo lastno zahtevo v Trstu, se je izrekla, za samostojnost našega mesta med o-stalirn tudi zato, ker je spoznala, da je to mesto Italiji nepotrebno in da lahko živi samo v službi svojega zaledja. Videti je, da je vodstvo PSVG vsaj deloma spozna-
lo	pravilnost te ugotovitve, toda samo na pol. Na kongresu so namreč sklenili, da je treba zahtevati za Trst in okolico, v primeru priključitve k Italiji, posebno avtonomijo, da je treba, izdelati načrt za »prosto cono« — nekaj podobnega, kakor je bilo v Zadru — itd. Toda, da bi prišli tako daleč, da bi uvideli, da trgovski emporiji, ki nimajo lastnega nacionalnega zaledja, kakor je to primer s Trstom, lahko uspevajo samo, če so popolnoma samostojni, če nudijo tfijin. državam jamstvo ne samo za prost prehod blaga, temveč tudi za njegovo prosto trgovanje, menjavanje lastnine brez vseh valutnih omejitev, katere jim lahko na lepem postavi vsaka tuja držav a, vseh Za kaj takega so njeni ljudje prsteh spoznanj stranka ni zmogla, majhni. Zato se tudi ne morejo izločiti iz zaslepljene iredentistične okolice, v katero so se vključili in istočasno zahtevajo za Trst čim večjo samostojnost v okviru Italije, ker vedo, da drugače to mesta ne more niti životariti, obenem pa nočejo njegove popolne samostojnosti, v kateri bi to mesto lahko zares živelo!
Podobna zmeda vlada pri PSVG tudi glede raznih zahodnih obljub
o	povratku Trsta Italiji. Medtem ko obsojajo izjavo e dne 8. oktobra, ker pomeni izgubo cone B, {pa obenem zahtevajo njeno spoštovanje, seveda v smislu prvotnih Pellovih izjav, po katerih naj bi to bila samo nekakšnp. »ara« na kasnejšo priključitev tudi cone B in še česa drugega. Toda britansko zunanje ministrstvo in toashington-ski State Department sta bila menda glede te izjave doslej že dovolj jasna, da bi tudi tržaški socialni demokrati lahko že uvideli, da ne morejo zahtevati eno in dr u-g o , temveč da lahko izbirajo samo med enim ali drugim. Ker pa se zavedajo, da ima obtije enako slabe izglede za uspeh, so sklenili, da bodo v primeru nadaljnjega odlaganja rešitve tržaške zadeve, apelirali na ONU, ne morda za izpolnitev mirovne pogodbe, ki je za ONU edino merodajna, pač pa za njeno rušenje in za priključitev Trsta k Italiji/ Kako si predstavljajo, da bi Združeni narodi, ki so ustanovljeni zato, da bi mednarodno pravo čuvali, veljavne mednarodne pogodbe naenkrat s silo rušili, tega nam seveda niso zaupali.
Zo pri presoji naše majhne stvarnosti se koncem koncev zares ne čudimo, če italijanska socialna demokracija, ki dopušča v sebi takšna nasprotja in nedoslednosti, v teh povojnih letih ne more in ne more ogreti ljudskih množic.
ji iskra, ki kaže, da bo zrasla v plamen, če ,se bodo njeni nosilci, neodvisni socialisti, enkrat združili. Prav v eni izmed teh neodvisnih socialističnih strank, v USI (Neodvisna zveza socialistov) • -trdi Primorski dnevnik —- smo Slovenci že našli razumevanje za naša manjšinska ki socialna vpra-; šanja.«
Usodne napake
2e lani ali predlanskim so jugoslovanski oblastniki ukazali svoji čredi na Koroškem, naj se kratko in malo z vsem orožjem in blagom predajo avstrijskim nemškim socialistom v roke. Obljubljali so, da jih bodo ti avstrijski nemški socialisti zagovarjali, hranili in podpirali! Na prvih naslednjih volitvah so ti Titovi podložniki na Koroškem prejeli ukaz, naj kompaktno volijo avstrijske nemške socialistične kandidate, kar se je tudi zgodilo. Tisk v Avstriji in v tujini je poročal, da so Slovenci na Koroškem ca toliko in toliko glasov nazadovali od prejšnjih volitev!... (Predstavnik teh avstrijskih nemških socialistov pa je v razgovoru -z nekim časnikarjem dejal, da je »slovenska manjšina na Koroškem itak obsojena, da se polagoma asimilira od nemške večine«!
Iz teh besed vidimo, kako nično obrambo in podporo so avstrijski, nemški socialisti mislili in mislijo nuditi našim brato na Koroškem!...	,,
Poročilo o gornjem razgovoru je priobčil »Corriere di Trieste«.
Cucchi im Magnani sta bila poslanca v rimskem parlamentu, pa nista nikoli zinila besede za sli>-vensko manjšino v Italiji* Zdaj poslanca nista več! Kako in kje, na: hranita in zagovarjata našo manjšino? Ali v. kakem listu, ki bo stal težke milijone, ki jih onadva nimata?!... iS temi milijoni bi naša manjšina znala tudi sama »socialno« živeti!
Naš človek ni tako trd, da ne bi razumel igre!...
Sami hodijo svojo pot Življenja
Odkar smo Slovenci pod Italijo, to »e od leta 1866, nas ni nikoli nobena italijanska stranka zagovarjala ali podpirala! Vse so težile :n težijo za tem, da izginemo, da kot narod umremo!
Se ko so italijanske vlade bile prisiljene sprejeti napram nam določene obveznosti, jih niso spoštovale. Primer določil mirovne pogodbe in ustave same so viden, jasen dokaz zapostavljanja Slovencev ” Italiji! In kar se Slovencev
v videmski pokrajini tiče, kjer jih je po številu največ, je proti njim tudi sama laška cerkvena oblast!
Preprostemu človeku pade samo ob sebi na misel, da sta Cucchi in Magnani tista dva, ki nekaj potrebujeta. To pomoč sta nekje dobila, za ceno slovenske manjšine v Italiji, ki naj bi jo zagovarjala!...
To ,je bedasto! Bivši komunisti, Titovi, Cucchijevi, Magnanijevi in drugi se zbirajo na neki platformi, ki jo imenujejo »socialistično«! Zagovarjanje slovenske manjšine v Italiji je le izgovor, je krinka, Z3 katero se skrivajo določeni nameni!
.Slovenci v zamejstvu, zlasti' mi v Italiji, moramo vztrajati na Zahtevi, da nam vlade dajo zaščitne zakone! (Računati moramo samb na lastne sile, če se hočemo pri "življenju ohraniti, ker pademo e^feer
v	globoko brezno, iz katerega :e nikoli več ne rešimo!
Vsako »sodelovanje«, kot .ga trou-taši napovedujejo, nam utegne postati le pogubno, kot to dokazuje, prav Koroška.
Seja oijč. sveta v Steverjanu
V	nedeljo 7. t. m. se je pod predsedstvom župana g. Ivana Cigiiča vršila seja števerjanskega občinskega sveta, na kateri so obravnavali zadevo nekaterih plačil bivšega tajnika Lapinija. Te zadeve občinski svet ni še končno rešil. Na županovo prošnjo je svet odobril izplačilo 23.000 lir .za izredno nadurno delo.
,2upan je nato poročal, da zahteva tvrdka SELVEG štiri milijone lir za napeljavo električne luči v Jazbine in v tiste kraje števerjan-ske občine, kjer je še ni. Ker oo-ijina tako visokega zneska ne zmore, je svet sklenil naprositi vlado za pomoč. Končno je svet sklenil, da občina proda na javni dražbi trideset topol na Prevalu, ki so njena last. Dražba bo v Jazbinah.
Dokamentarni filmi v ŠtevErjanu
»Kmetsko-delavska zveza« iz Ste-verjana javi, da- bodo v soboto, 13. t.‘m., ob 7.30 .uri zvečer predvajali dokumentarne kmetijske filme, in sicer pri Terčičevih na Križišču.
. ».Kmetsko - delavska .zveza« vabi k predavanju vse,kmetovalce! Vstop Prost!/
G Q S P O D A R S T V O |
DELO NA VRTU
Cas je, da lahko že vsakovrstno povrtnino sejemo. Gotovo je vsak skrben gospodar že pred mrazom pripravil na vrtu zemljo za pomladansko setev tem, da je podko-pal dober preperel gnoj. Tako pripravljena .zemlja, ki jo je letos led tudi dodobra razkrojil, bo za 3e-danjo setev zelo ugodna. Kdor pa ni še gnoja podkopal, lahko to Cipra vi sedaj, toda le dobro udelan gnoj naj se uporablja, ker sveži, steljast gnoj povrtnini več škoduje kot koristi.
Ob tem času bi bilo še bolje kot gnoj, podkopati kurjak, pomešan s pepelom. Za jpeteršilj, zelen (šel-na) in korenček, česen in čebulo Pa sp oh ne srnsmo gnojiti z gnojem ob setvi, temveč smemo te povrtnine sejati le v zemljo,. ki je bila pred letom pognojena. V nasprotnem primeru, to je, če nimamo zemlje, ki je bila v prejšnjem letu pognojena, bomo tedaj peteršilj zelen in korenček sejali v zemljo, pognojeno z mešancem (kompostom) ali pa z umetnimi gnojili: superfosfata 2 dela, 1 del žveplenokislega amonjaka in 1 del kalijeve soli. Vsa ta umetna g no-
Titovski emisarji na delu
Kot smo čitaiii, še je proti letošnjemu III. Slovanskemu plesu v Trstu, ki ga je priredilo- Slovensko dobrodelno društvo, vrgel s posebnim besom v boj komunistični »Primorski dnevnik«. Pri tem ni,-štedil s prislovicami iz komunističnega slovarja ter je kratko in ma-
lo	obsodil prireditelje kot izdajalce slovenskega naroda- in klečeplazce !	- <
Zakaj pa? Baje zato, ker je vodstvo povabilo na ples tudi člane Zavezniške vojaške uprave, med katerimi so, po zaslugi maršala Tita in njegovih £Lnih diplomatov, tudi znani i t al i j an-s ki-- fun k ciona r j i!
'Otmika in olika spadata v' slovenski slovar prav tako, kak6r v slovar vsakega drugega omikanega in olikanega naroda! In prav je, da se- je tako zgodilo.	<;c
Ko so Titovi komunisti in Njiho-
vi	sopotniki ustanavljali in .vsiljevali SIAU in UAIS, žalostnega spomina, so proglasili za narodnega izdajalca vsakega Slovenca, ki se je upal temu kaj oporekati!
Za obrambo slovenstva tako v Trstu, kakor na Goriškem in sploh v zamejstvu, niso Titovi komunisti in njihovi sopotniki vseh vrst prav ni" dobrega storili! Nasprotno, o-ni podpirajo na primer samo italijanske trgovce pri izvažanju in uvažanju raznovrstnega blaga. Slo-
KLAVIRSKI KONCERT
pianista Gabrijela Devetaka
V	četrtek 18. marca bo ta naš domači umetnik priredil ob 20.30 uri v dvorani »Zlati pajek« svoj prvi koncert v Gorici. Veseli nas, da bomo končno mogli tudi mi slišati našega mladega šmaverskega rojaka, ki ga je občudovala že vsa Slovenija in o čigar koncertu v Ljubljani je lani v marcu napisal dr. Danilo Švara tako-le oceno: »Ce povem, da študirajo slepi pianisti tudi s pomočjo posebnih, za slepe pisanih not, in sicer tako,
KONCERTNI SPORED:
Bach-Busoni: Preludij in fuga v D duru,
Mozart: Sonata v D duru. Al-legro, adagio, allegretto.
Beethoven: Sonata op. 31 št. 2. Largo - allegro agitato, adagio, allegretto.
Chopin: Mazurka v A molu op. 17. Notturno op. 15 št. 2. Poloneza op. 40 št. 1.
Debussy: Suite Bergamasque. Preludij, mimuetto, V mesečini, passepied.
Ravel: Sonatina. Moderato, mi-vimento di minuetto, ani-mato.
tematsko jasno, Beethovnova sonata v vseh stavkih tako dobro muzicirana, da je bil že prvi del programa vsega upoštevanja vredna umetniška storitev. V drugem delu programa je ogrel poslušalce z intimnim podajanjem Chopinovega »Nocturna« in dveh Debus-syjev ter postavil krono večerov s krasno zaigrano, -za vse pianiste težko Cezar Frackovo skladbo: iPreludij, koral in fuga, kjer je pokazal ne samo visoko stopnjo virtuoznosti, ampak tudi globok smisel polifono jasno in organiŽno gradnjo teh široko razpletenih' in tud' za igranje na pamet silno kompliciranih stavkov.
Gabrijel Devetak ni samo med svojimi enako prizadetimi kolegi pianisti eden najboljših, ampak se tudi z ostalimi pianisti lahko pomeri kot njim popolnoma enakovreden. Zaveda naj se, da mu ni; veljalo navdušeno odobravanje številnih poslušalcev kot znak kake obzirnosti do njegove usode, ampak kot absolutna ocena njegove pianistične umetnosti.«
da pianist z eno roko čita, z drugo pa igra in študira najprej eno, potem drugo roko na pamet, nato pa skupno, si bo lahko vsakdo, posebno pa, če je sam pianist napravil približno predstavo, kako ogromna je storitev, ki nam jo je pokazal pianist Devetak. Njegov koncert je bil na tako lepi višini, da ga sploh ni nujno obravnavati kot pianista, pri katerem bi moral kot kritik imeti gotove obzire radi slepote. Njegov Scarlatti je bil tako lepo zaigran, Bachov preludij v tako pianističnem tempu in vzorni dinamiki, fuga tako plastično in
veneivaaj cedijo« >eline in gredo v
konkurz!...
SDD v Trstu pridno in uspešno skrbi za naše otroke in revne dijake, katerim pomaga kolikor mo-ne^in kjer le more! Je pač slovenska dobrodelna organizacija, ki kliče Slovence na pomoč in jim v zameno vsako toliko nudi nekaj lepe ta poštene zabave!
Pametni slovenski rodoljubi so se doslej vedno radi odzvali in širokogrudno darovali
Mi vsi vemo, da se titovci na vso moč iztegujejo, da bi našli kakega Italijana, ki naj bi jim tako ali tako pomagal! Pripravljeni so žrtvovati marsikaj, da bi jih Cucchi in Magnani le vzela pod svojo streho.
SDD pa »Primorski dnevnik« proglaša za izdajalsko, ker hoče biti in je olikano in omikano, ne da bi Trsta komurkoli prodajalo!. Nasprotno, ono poudarja, da je »slovensko dobrodelno društvM, medtem ko so titovci nekoga izključili iz Planinskega društva, ker je predlagal, naj se imenuje Slovensko planinsko društvo!...
Zadnje čase se na Tržaškem porajajo še posebni Titovi komunistični emisarji, ki imajo namen in cilj uničiti SDZ, SDD in sploh vse, kar ni -zgrajenega po, komunističnem receptu!
V	nekem listu smo čitali, da so to navadni plačanci! Dosegli bodo usodo plačancev!...
Slišali -smo tudi, da ' najbolj vneto propagiral proti plesu -neki Dušan Černe iz Gorice, ki je baj^ zahteval od »Jadrana« iz Trsta, naj se člani ne udeležijo plesa.
Vest sicer ni uradno še potrjeni, zanikana pa tudi ne! Kaj pa ima Dušan Černe opraviti pri »Jadranu«, saj ni niti dijak, niti doktor!? Njegov nastop — če je -resničen ---je čuden, saj pravijo, da se je pred časom vpisal v RAI kljub temu, da je večina slovenskih razumnikov na Radiu ponudbo odklonila.
rasnih razlogov, to tudi dokazati, če hočejo, da se jim vrnejo vse pravice in krivice popravijo!
V	mnogih primerih so nestrpni fašisti slovenske uslužbence odstavljali z razlogom, ki so si ga izmislili, saj je bil vsak dober! In niso izrecno navedli pravega razloga, to je drugačno politično prepričanje uslužbenca ali drugorod-stvo. Pogostokrat so odslavljali z izmišljeno trditvijo, da uslužbenci niso pridni in točni; da -uslužbencev je že preveč in tako dalje!
Kako naj si ti odslovljeni uslužbenci sedaj pomagajo, da se jim krivica popravi?
Menimo, da bi oblastva morala ravnati bolj širokogrudno v teh primerih in sama prizadetim pomagati! Kajti oblastva. imajo na razpolago precej dokazov, kako so fašisti v naših krajih ravnali!
Za železničarje so ravnali takole: poklicali so nazaj v službo sploh- vse, ki so za časa fašizma -bili odpuščeni, in jim plačali vse zastanke.
V, ostalem pa svetujemo prizadetim odslovljenim občinskim -uslužbencem, naj oblasti predložijo vsa morebitna dokazilna sredstva, ki sc jim na razpolago. Tu-di i-zpriče-valna listina ima svojo moč!
VABILO
Strokovne organizacij i usluž-. bencev slovenskih šol vas vabijo na skupni sestanek, ki ho v nedeljo, 14. marca ob 10. uri v novi šoli pri Sv. Ivanu.
Dnevni red:
1. Otvoritev
2. Poročilo o skupnem delu šolskih organizacij
3. Bodoče delo zveznega odbora
4. Slučajnosti
Zveza prosu, delavcev Sindikat slov. šolnikov Zveza it služb. slov. šol
Kriza v lad]edElnicah v Tržiču
Kriza v tržiških ladjedelnicah se z .dneva v dan .veča, ker utegnejo ostati brez naročil in zato tudi brez. dela! Gre za kakih 8000 delavcev in njihovih družin, ki z razum-ijivo -in upravičeno zaskrbljenostjo gledajo v grozečo bodočnost. Kaj nastane, če ne bo dela? Kdo jim bo dal kruh?
-Odmev te krize se pojavlja v tisku. Pa tudi na seji goriškega pokrajinskega sveta, ki se je vršila v soboto 6. t. m., je prišlo do razprave v tej zadevi! Pozivamo o-blast, naj takoj ukrene vse mogoče korake, da doseže nujno vladno pomoč, da ne bo prepozno!
Ureditev položaja obč. uslužbencev iz odstopljenega ozemlja
Kot smo že poročali, urejuje zakon od 27. dec. 1953, štev. 957, položaj občinskih uslužbencev iz o-zemlja, ki ga je Italija morala z mirovno pogodbo odstopiti.
Zakon je izčrpen in tudi hvale vreden! Vendar se nam drugi del člena 11. istega zakona ne zdi zadovoljiv, kar se tiče dokazovanja! Ta del člena pravi namreč, da morajo uslužbenci, ki so za časa fašizma bili odpuščeni iz političnih in
Kdo je v maju 19 5 ugrabljal?...
Te dni so jugoslovanske oblasti na obmejnem bloku pri Rdeči hiši v Gorici izročile italianskim stra-j žam -nekega Deferrija. Ta je Italijan po rodu in ga italijanski tisk obtožuje, da je v maju 1945 slabo Ravnal z Italijani, ko je sodeloval z Jugoslovani v Gorici.
Deferri vse te trditve zanika!
iZope-t te dni pa poročajo italijanski listi, da se je iz Jugoslavije vrnil neki Domenico Manfrici, rojen v kraju Begoladi v Kalabriji. Je torej tudi on Italijan. In listi trdijo, da je ta Manfrici, skupaj z nekim Petrom Grassijem, tudi italijanskega pokolenja, v maju 1945 ugrabil Angela Donvito, italijanskega jx>kolenja, ki je bil čuvaj v čistilnici »Aquila« v Trstu. ‘Zaradi tega, da je Manfrici bil obsojen na več let zapora!
Iz tega sledi, da so v maju 1945 Italijane ugrabljali ljudje italijanskega pokolenja. Saj s-talno skozi trdimo, da so bili jugoslovanski in italijanski komunisti tesno med seboj povezani!
Vojaška odškodnina
Predpretekli teden so vojaške o-blasti izplačale pol drug milijon -lir za škodo, ki so jo vojaške edi-nice napravile ob svojem bivanju na obmejnem področju zadnje tri mesece lanskega leta.
Škodo je naznanilo okrog 200 kmetov, ki so tako prejeli povprečno 7 tisoč lir odškodnine.
jila potrosimo na površino in pod-kopljemo.
Vrtu je treba posvetiti pj-ecej pažnje: zemlja naj bo dobro pognojena, da postane črna in rahla, ker le v taki bo povrtnina dobro uspevala. Potem mora biti vrt dobro ograjen, da se po njem ne bodo pasle kokoši itd. Tudi naj bj vrt lepo urejen i,n ne kakor .za silo nametan. Gredice naj bodo v -ravnih vrstah s primernimi razdaljami, recimo 1.20 m široke’ in ne Več, ker je v preširokih gredicah ne-prikladno obiranje povrtnine; stezice naj bodo kakih 20 cm široke.
Kar se setve tiče, moramo vedeti-, da tudi pri povrtnini ^morarr/j slediti kolobarjenju, to se . pravi, d ne smemo sejati;, iste povrtnine na mesto, kjer je že ia»i, .ras-tla. Radič in peteršilj moramo sejati gosto, solato pa bolj redko, -V ..vrtu sejemo tudi ohrovt (vrzite), kapus, kolorabe itd. Te;.j5<H;ve 'morajo biti redke, da se sadjke hitreje razvijejo in postanejp,“jhocne' za presajanje. Ko smo_ p^jal^mo-ramo zemljo stlačiti,'da'«.e. taito,semena stisne k -zemlji,, ^<jjfae|ino lahko, z lopato ali pa z d&cgl fci jo položimo na posejano -gradioo in nekoliko pohodimo>"AkcF ob setvi zemlja suha, moramio setev žaliti. Ako sejemo v poletju;!? ko sonce -bolj prepeka, moramo setev, potem ko smo sadili, tudUpoSaritt, dokler seme -ne izkali. Odkrili1, bomo tako setev zvečer in ne?/' ko ■sonce pripeka, ker -bi 35 vn?m v tem primeru nežne rastjinig^ požgale. Med raščo moramo povrtnini gnojiti z dušičnatimi gnojili, to je bodisi s straniščnipo Apnenim nitratom. Stra«.i§6i*i^”,paljya-mo ob vlažnem vremenu, a’Ss?. na gnojimo z nitratom, ga	po-
trosili le ob suhem vr.pm^tuj, in nato zalili z vodo. Ako bomo^iako ravnali, nam bo povrtpin^ 4ujm>
raStla!	m
Porodila je trojčke
Gospa Ana Prinčič roj. (J£iffijlj Iz Pevme, žena g. Teodorja,.'ki služi pri Civilni policiji v Trstu, je te dni srečno povila trojčke. Mati in novorojenčki so vsi zdravi. Srečni družini -naše čestitke 'tn vdščita!
■ ■ • ■ in
Teb čez drn in strn
•4.
Športni odsek slov., srednjih š->l v Gorici je imel zgornjo tekmo v -soboto 6. marca popoldne.
Proga je merila okrog 1350 do 1400 m. Tekmovalo je -21 dijakov (od teh 2 izven konkurence),-ki so tekli v dveh skupinah; na cilj jih je prišlo 18, 3 so izstopili.
REZULTATI:
1. skupina:
I. Rakar Jožef, 2. Erzetič Marko, 3. Ja.rc Aleksander, 4. Černe Viljem, 5. Leban Borut, 6. Toriiase-tig Ivan, 7. Cotič Virgilij, 8. Colja Jožef, 9. Tomasino Roman, 10. Fer-letič Karel, 11. Urdih Klavdij, 12. Jarc Jožef, 13. Lovrečič Danilo.
II. skupina:
1.	Tabaj Edi, 2. Culetto Julijan, 3. -Meschnik Adolf, 4. Kodermac Peter, 5. Bensa Jožef, 6. Sfiligoj Alfred, 7. Pirih Eligij, 8. Cebok.i Italo.	•	-Ir.'-	-i-
Vrstni red zavodov je naslednji:
1. Nižja gimnazija	53	točk
2. Strokovna šola	49.5	»
3. I. Učiteljišče	16	»
4. V. Gimnazija	9.5	»
Prvih 6 tekmovalcev bo tekmovalo v teku čez drn in strn za prvenstvo srednjih šol goriške province, ki bo dne 21. marca (izločilne tekme) in 28. marca (finalne tekme) na Rojcah (Campagnuzzah
Pohvaliti je treba požrtvovalne tekmovalce, zl*sti tiste, ki so' pridno trenirali in zato tudi dosegli uspehe. Dijaštvo je v lepem številu prisostvovalo tekmi in -navajalo za svoje.	'
< iti*
Tekme so se izvršile v najlepšem redu in brez nezgode. Soslnpti so -bili gg. profesorji Bratina, IJrole, Jerkič, Massera, Obleščak, Simčičeva in Sirk pod vodstvo«) športno tehničnega vodje prof. Kran-nerja.	„
DROGERIJA
flHTOH P0D60RH1H
Prodaja na debelo in na drobno
GORICA Trg De Amlcis, 12 na Kornu Telefon št. 3009
■Jimj I Desliemmo-RmCtOOBICl | ve, macesnove
podjetniki • in trdih letov,
trame in par-kete nudi najugodneje
CA LE A
TEL. 90441 T R S J
Vlala Sonnlno, # 4
Ob žalostni obletnici
Desetega marca je minilo šest . let, odkar so našli mrtvega teda- j njega češkoslovaškega zunanjeg^ ministra Jana Masaryka. Zgodaj zjutraj so odkrili njegovo truplo na vrtu pod njegovim stanovanjem. V uradnem naznanilu o njegovi smrti je bilo rečeno, da je napravil samomor. Baje je skočil skozi okno svoje spalnice. Naznanilo je tudi dodajalo, da se že nekaj, časa ni dobro počutil — trpel je zaradi »nespečnosti«.
H Se istega popoldne pa je izglasoval parlament zaupnico novi komunistični vladi. Zanjo pa ni gla-j spv.alo 54 najvidnejših nekomunističnih poslancev. To je bil konec Češkoslovaške kot demokratične . države.
Resnice o smrti Jana Masaryka še danes" ne vemo. Znano pa je, da je bila češkoslovaška demokracija obsojena na smrt nekaj tednov rjSrejV'S^vj6tska zveza ni mogla več .trpeti te nevarne oaze aktivne de-•rtiok'r&tif6,-ki- je bila sicer skoro popolnoma obkoljena od sovjetskega -bloka, a je molela daleč proti čvobodnemu Zahodu....
Komunistični udaT je zapečatil nje.no USodo. a to je bil hkrati tu-, di.. povod za nastanek cele vrste varnostnih paktov, ki so bili nn-■ztadnje ^zajeti pod okrilje Severno-’’j%tiap.t3ke "Veze in s katerimi- so. ~./3£‘liotel<ri druge majhne zahodne ({ržave obvarovati podobni'Hisode.
••Na>;lBodo Češkoslovaške moramo Misliti, .zlasti ob načrtu »za, evrop-:^Ško varnost«, ki ga je p*e<jlložil Molotov na berlinski konferenci. s-i-SlSiitjnjegoveni načrtu bi lahko, sov--M}etski':<Wok podobno spravil pod
i	Svojo oblast tudi vso Evropo.
' m Češkoslovaška je izšla iz druge vojne, enako kot ostala ':	"Evropa,	nekoliko omaja-
**	svoji	politični	strukturi. Sa-
” b» <eria stranka si je ves čas vojne ■■•iafiraMa^ivojo organizacijo ned.v-G's faknjetio.™ To je bila komunistična " " atrAfcka. Ker se je delala demokra-‘ itfČSčPfž' premotila mnoge ljudi, da prvih povojnih volitvah 'tfku&fhNt zanjo. Dobila je 114 od 300 poslanskih mest v parlamentu. Kot najmočnejša skupina so dobi-
li	kofftiMtisti nalogo, da sestavijo vlado.” To je bil že velik uspeh, •■tf&lpa -jim je bilo le še spretno Manevrirati, da b’ lahko izvedli "'i 'thržaviii 'udar-..
•februarja 1948, ko se je zdeli a°tovo! da na prihodnjih volitvah,
' ki bi morale biti maja, ne bodo več dosegli relativne večine, so se •/adili’ pripravljati na državni u-dar. 'Najprej so si zagotovili podporo policije. Seveda so že prej postavili za notranjega ministra 'komunista Noseka. Potem so .poskrbeli, da so bili vsi višji policijski . častniki tudi komunistom naklonjeni. .Nosek je kmalu odstra-■ ni vse, na katere se komunisti niso mogli .zanesti, in jih nadomestil z zanesljivimi partijci. To je povzročilo razburjenje med nekomunističnimi ministri in večina vlade je glasovala proti .njegovemu u-krepu. Toda Nosek se ni ustrašil ker je stal za njim 'komunistični miinistr. predsednik Klement Gott-wald.
Nekomunistični ministri so odstopili, hoteč s tem izsiliti odstop vlade in čimprejšnji razpis novih volitev, da bi tako zaustavili ko munistične priprave. Toda Gott Avald si je pomel roke. Bil je že pripravljen, da jih nadomesti z drugimi ljudmi. »Novih volitev ne bo, dokler ne -bo pripravljen nov volilni sistem«, je izjavil.
Komunisti so imeli v rokah vse karte razen ustavne — namreč predsednikove podpore. Preko no tranjega ministra so nadzirali vso varnostno službo. Poleg tega so preko informacijskega ministrstva
nadzirali vso poročevalsko službo in vsa sredstva, preko katerih bi bili lahko ljudje demokratičnega mišljenja pravilno obveščeni ali mobilizirani. Razen tega so imeli v oblasti vse gospodarstvo v državi, ker so gospodarili nad delavskimi sindikati. V vsakem kraju, v vsaki javni ustanovi in v vsakem podjetju so ustanovili »akcijske odbore«, katerih namen je bil onemogočiti opozicijo, ko bi nastopila kriza, in jo potem s čistkami izkoreniniti.
Bilo je tudi očitno, da uživaio komunisti podporo Sovjetske zveze. 'Zorin, eden izmed namestnikov sovjetskega komisarja za zunanje zadeve, je prispel v Prago
19.	fehruarja, ko je bila kriza na višku in odpotoval čez deset dni, ko so si komunisti že zagotovili o-blast.
Predsednik Beneš, ki je bil bolehen človek, najprej ni hotel sprejeti odstopa nekomunističnih ministrov. Ko pa so ga komunisti po petih dneh prepirov postavili pred izvršeno dejstvo, ko so namreč sestavili novo vlado in izpolnili izpraznjena ministrska mesta, se je končno vdal in podpisal. In parlament je kljub številnim odsotnim posliancem izglasoval zaupnico vladi še istega dne,-ko je napravil dr. Jan Masaryk samomor. On je b:l edini nekomunist, ki bi naj bil prišel tudi v novo, komunistično vlado.	-
kefo dni po Stalinoui smrti
Leto, ki je poteklo po Stalinovi mr-ti x Sovjetski zvezi, je bilo leto nemir.*, čistk in neizpolnjenih upov. Stalinovo diktaturo enega moža je zamenjalo »kolektivno vodstvo«. Razen tega je bilo pa le malo spremembe v življenju, ki ga je narod poznal pod Stalinom.
Naj navedemo kronološko nekaj pomembnejših dogodkov preteklega leta:
6. marca 1953, dan po Stalinovi smrti, je bil imenovan Malenkov za ministrskega predsednika.
7. marca poziva »Pravda« ruski narod, naj prepreči, da bi pod novim vodstvom prišlo do »zmešnjave in panike«.
5.	aprila — mesec dni po Stalinovi smrti — sovjetska 'propaganda le še redko omenja Stalinovo i-me, poudarek je na »kolektivnem vodstvu« Malenkova, Berje in Molotova.
11.	junija revoltirajo češki delavci v Plznu, trgajo sovjetske -zastave, sovjetske čete morajo zadušiti upor.
17. junija upo^ delavcev v Vzh. Nemčiji,: zadušijo ga sovjetski tanki.	sh--	a.-!''.	• ¥:
10. .julija objavi Moskva aretacijo Berje, poglavarja tajne policije.
11. julija zavrne sovjetski zunanji minister Molotov ponudbo predsednika Eisnehowerja za pošiljko hrane za gladu joče prebivalce Vzhodne Nemčije v vrednosti 14 milijonov dolarjev kljub pri-
DIALEKTIKA
Dne 9. februarja 1.1. je v Portorožu umrl zadet od srčne kapi v sredi glasbeno-pedagoškega dela u-stanovitelj in prvi ravnatelj glasbene šole — Srečko Kumar, star 66 let.
Srečko Kumar je bil glasbeni pedagog z velikim znanjem in veliko glasbeno izobrazbo; bil je glasbeni kritik in eseist, izvrsten glasbeni organizator, pevovodja in mož velikih načrtov, ki pa so bili včasih neizvedljivi zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Preživljal je zelo burno in nestalno življenje.
Srečko Kumar se je rodil v Koi-skem, v Brdih, kot otrok zelo revnih staršev. Imel pa je to priložnost, da se je že kot otrok učil kla-virja, ki ga je vzljubil prav do smrti. Po končanem učiteljišču v Kopru se je vpisal v Tarnitov konservatorij v Trstu in po položenem izpitu se je podal v Nemčijo, da se še bolj izobrazi v glasbi. V Lip-skem je nadaljeval s študijem tudi med prvo svetovno vojno. Ob koncu vojne pride v Trst in tu si u-stanovi svojo glasbeno šolo, pevski zbor. Zbiral je okoli sebe umetnike in kulturne delavce, prirejal jo koncerte v Trstu, Gorici in v večjih krajih Primorske. Tudi pri Tržaški glasbeni Matici je sodeloval.
iZelo pomembno delo Srečka Kumarja v> Julijski krajini je bil pevski zbor .Zveze učiteljskih društev. Ta imponentni pevski zbor, ki je štel približno stodvajset pevcev, sestavljen iz učiteljskih vrst vse Julijske krajine, je pod vodstvom Srečka Kumarja ponesel slovensko in jugoslovansko pesem iz Trsta in Gorice v Benetke, Padovo, Bologno z velikim uspehom. Toda fašistična oblast je začela delo tega zbora zavirati in slednjič je nastope prepovedala.
Zveza učiteljskih društev je po predlogu Srečka Kumarja izdala tudi zbirko skladb za mešane in moške zbore »Prvi plamen«. Tei zbirki so prispevali s svojimi skladbami:	Ivan Grbec - »Otroci
molijo«, Stanko Premrl - »Zakaj?«,
Emil Komel - »Vstajenje«, Vinko Vodopivec - »Pričakovanje«, Janko Ravnik - »Kam si šla mladost ti moja«, Vasilij Mirk - »Zeleni Jurij« in Emil Adamič - »Narbd-na«.
Po Hubadovi smrti pride v Ljubljano kot pevovodja Ljubljanske Glasbene Matice. Toda v Ljubljani ni dolgo zdržal. Odšel je v Zagreb. Zagreb je bil za Srečka Kumarja res ugoden kraj, kjer se je mogel s svojim velikim -glasbenim zju-njem udejstvovati* na glasbenem področju. Bil je pevovodja društva »Kolo«, s katerim je nastopal na turnejih po 'Nemčiji, Švici -im Franciji. V Zagrebu je dobil mesto profesorja klavirja na Drž. muzički akademiji. Sam pa je ustanovil glasbeno šolo »Lisinski«. Tudi y Zagrebu -se Srečko Kumar ni 'počutil zadovoljnega. Tik pred drugo svetovno vojno je odšel v Beograd, kjer je preživel vso vojno dobo v napornem glasbenem del'j. Po vojni je prišel domov v Kojsko, potem ,v Gorico in Trst. Tudi v Trstu ni ostal dolgo. Podal se je;
v	Portorož, kjer je ustanovil glasbeno šolo, vodil pevovodske tečaje, vzgajal mladi rod, ki bi nadaljeval njegovo delo. Tam, v Portorožu, je med delom omahnil 'n umrl. Pokopali so ga z velikimi častmi in sedaj počiva v domači zemlji, v Kojskem.
Se eno pomembno glasbeno delo je tesno povezano z osebnostjo Srečka Kumarja. To delo je Ku-marjeva »Grlica«, zbirka slovenskih in jugoslovanskih skladb, inaj-več pesmi za mladinski zbor. Srečko Kumar je »Grlico« izdal v desetih zvezkih s svojimi pripombami, posebno glede na interpretacijo. »Grlica« je bila plod njegovega večletnega dela. Iz te zbirke je največ črpal mladinski zbor »Trboveljski slavček«, ki je slovensko in jugoslovansko pesem ponesel pod vodstvom Šuligoja, ne samo širom Jugoslavije, ampak -tudi " Češko, Avstrijo, kjer je prejel priznanje za najboljši mladinski zbor na svetu.
Dr. F. DELAK
znavanj-u prehrambenih težkoč ria tem področju.
21. julija prekličejo v Vzhodni Nemčiji dne 11. junija priznano pravico delavcev do stavke.
27. julija - podpis- premirja na Koreji, 23.300 kitajskih in -severnokorejskih vojakov v taboriščih ZN odkloni povratek v svojo komunistično domovino.
20. avgusta poroča »Pravda« o eksploziji vodikove bombe. Istočasno pa Moskva še vedno odklanja mednarodno kontrolo atomskega in vodikovega orožja.
22. avgusta priznava vladni predsednik Gheorghiu-Dej resne napake v .romunskem gospodarstvu, obljublja več potrošnih predmetov, ne omeni pa nič svojih prejšnjih obljub o koncu racioniranja prehrane.
3.	septembra prizna poljedelski minister Kruščev, da sovjetsko kmetijstvo nazaduje v produkciji mlekarstva, živinoreji in pridelovanju razinih žitaric.
12.	septembra postane Kruščev namesto Malenkova prvi tajnik sovjetske komunistične stranke in ,5 Hem član vrhovnega »kolektivnega v.odstva«.
^ ,23.. decembra obsodijo na tajni razpravi in usmrtijo Berjo in šest drugih visokih funkcionarjev ta’-" ne' policije zaradi »veleizdaje«.
1. januarja 1954 poroča zahodno nemška vlada, da je leta' 1953 v Zahodno Nemčijo pribežalo iz Vzh. Nemčije in drugih sovjetskih pod-ložniških držav 339.573 beguncev.
, 16. januarja - začetek čistk v U-krajini. Naraščanje nemirov prisili -novega premiera Nikifora Kalčen-ka, da objavi svarilo proti »poskusom buržujskih nacionalistov za u-ničenje 'Ukrajine«.
25. januarja se sestane berlinska konferenca štirih zunanjih ministrov. Molotov zavrne vse zahodne predloge za ureditev nemškega in avstrijskega vprašanja.
5. februarja poročajo o čistki komunističnih funkcionarjev v Moldaviji, Litvi in Kazakstanu. Malenkov zamenjuje domačinne z »zanesljivimi« odposlanci iz Moskve, ki bodo zatrli nemire med prebivalstvom.
7.	februarja poroča tisk v vzhodnoevropskih deželah o naraščaj > čem pomanjkanju goriva' in potresnega blaga, katerega povečane dobav je v avgustu 1953 obljubil Malenkov.
22. februarja poroča predsednik partije v Georgiji,, Mzhavanadze, da so v preteklih 18 mesecih izključili iz partije zaradi »nezanesljivosti« 3.011 oseb.
6. marca slavi Malenkov prvo obletnico kot sovjetski premier.
Se-de-li so »Pri Jožkotu« in se živahno pričkali o zadnjem plesu SDD in o časnikarski bitki, -ki jo je ta ples razvnel. Saj je postavil v bojno črto: »Primorski dnevnik«, »-Giornale di Trieste«, »Messaggero Veneto«, »Cittadello«, »Demokracijo« in povrhu še nekaj radijskih postaj.
Gospod Nino, ki mu- je kot upokojenemu šolskemu voditelju statistika najprijetnejše razvedrilo, ie zagotavljal, da je tržaški tisk poročal o plesu SDD točno .sedem ,n polkrat obširnejše, kakor pa o zadnji izvolitvi maršala Tita za predsednika jugoslovanske republike. »S tako ceneno in učinkovito reklamo — je dejal — se ne more v Trstu pchv<»’'ti nobena ustanova 1 Jožko obeša kartone po tramvajih, in to ga tudi nekaj stane, u-speh pa vem, da ni tak, kakor bi mu ga iz srca privoščil. Rudi in Nace, ki godujeta ves ta mesec, i-mata a resnici srečo! Pa naj jima tekne, saj imata dovolj križev & Sv. Križem!«
Gospod Stane, ki mu vsak mesec po nekaj dni pravijo tudi tovariš, že po naravi rad oporeka — seveda samo v tistih dneh meseca, ko je gospod — je ugovarjal, češ da je bil Tito izvoljen v eni sami uri, njegov stanovski tovariš v Parizu pa da se je kar celih enajst dni ravsal s tekmeci za predsedniški stolček. »2e po tem se vidi — je svečano povzdignil svoj tenor gospod 'Stane — kako koristen je enostrankarski sistem, ki ie sair\ po sebi zapira usta vsaki konkurenci, in kako potratna je .hinavska demokracija’. Ce bi imeli v Trstu za krčmarje tak sistem, bi si Jožko lahko prihranil tiste lire za kartone!*
Gospod Tonin je pri tem zagodrnjal skozi zobe: »Stokrat je pa le boljša tudi hinavska demokracija, kot pa iskrena -tiranija. To vem jaz, ki ie trideset let nisem zapustil Trsta — in do dna poznam črno in rdečo tiranijo.
Pepi, ki -je doslej ves razgovor mirno poslušal, se je odkašljal in dejal: »Vse prav, -tudi jaz sem nekaj bral, ampak ene stvari pa le nisem mogel zapopasti: kaj se pra-
vi	pravzaprav dialektika? To piše »Demokracija«.
•Gospod Stane se je razvnel: »To je vendar tisto, če govoriš po ti-žaško ali pa po idrijsko, namesto •ta-kd kot govori gospod v cerkvi1«
Gospod Nino ga je z nasmeškom pogledal, zvrnil kozarček -brica, po-' gledal po družbi in dejal: »Stane, na mrtvo si ga polomil! Ce bi to zvedeli tam gori na hribu, bi ti gotovo odrekli vizum. Tisto, kar ti
IZ SLOVENIJE
MOJSTRSKI IZPIT
Z novim leto je stopila v veljavo uredba o obrtništvu, ki zahteva kot prvi pogoj za pridobitev obrtnega dovoljenja mojstrski izpit.
Kdor bo torej hotel delati kot samostojen obrtnik, bo moral odslej, poleg vseh starih predpisov, imeti še ta izpit, katerega se do sedaj krčevito branijo vsi obrtniki iz enostavnega razloga, ker se boje, da padejo.
Obrtnega dela odslej ne bo mogoče kar tako prekiniti. Treba oo imeti prav določene razloge, katerih je pa zelo malo, menda samo sledeči: vpoklic na orožne vaie, bolezen in zapor.
POŽAR V ZADRUGI
Na Vogrskem pri Gorici je požar .uničil gospodarsko poslopje kmetijske delovne zadruge. Skoda znaša okrog 4 milijone dinarjev. Zadruga je bila v likvidaciji in su-
mijo, da je ogenj nekdo podtaknil »Slovenski poročevalec« od 12 februarja dodaja, da »zadružniki niso pokazali skoro nobene vneme za gašenje«.
SOCIALNA ZAŠČITA NA TOLMINSKEM Zdravstvene razmere na Tolminskem niso preveč idealne. Primanjkujejo zdravniki, zobozdravniki, zdravniške naprave. Najbližja -bolnišnica je oddaljena 100 km. Reševalni avto je samo eden in še ta slab.
Lansko leto se je zdravilo na ra-ču socialnega zavarovanja 14.200 ljudi. Ves okraj šteje 39.849 ljudi. Za te zavarovance je Zavod za socialno zavarovanje izdal preko 69 milijonov dinarjev. Ta vsota tako velika, ker morajo na razne preglede v Ljubljano, ker morajo pogostoma zdravniki na dom tudi k -bolnikom, ki bi lahko šli osebno k zdravniku.
misliš je dialekt, to je narečje, ki nima nobenega opravka z dialekit-ko. Dialektika je metoda, ki polaga misli tako drugo za drugo, da jih pripelje do čisto določenega izsledka. Tako nas je učil stari profesor logike na učiteljišču v Kopru že pred prvo vojno. To metodo so iznašli " starih Atenah di-sputanti. Glavna stvar za te ljudi ni bila toliko dognanje resnice, kakor pa namera odnesti pri vsakem prerekanju zmago za vsako ceno nad govornikom. To je tako, kakor tista doraščajoča otročad, ki hoče imeti vedno prav.«
Gospod Nino je pogledal po svojih poslušalcih, ki so mu pazljiva sledili, in nato nadaljeval: »Morda sem vam povedal to stvar malo preveč -učeno, če želite, vam s prispodobo to bolje obrazložim!« Vsi so mu radovedno prikimali.
Gospod Nino je zvrnil v grlo še en kozarček brica, nato pa pričel; »Recimo, da bi morali okopati dva dečka: prvi je umazan in zanemarjen, drugi pa s-nažen in negovao, Na razpolago pa imamo samo eno kad. Prosim odgovorite, kateri izmed obeh dečkov se bo hotel okopati?«
»Razume se, da umazanec!« se je soglasno oglasilo celo omizje.
»Ni res! — je odgovoril gospod Nino. Vidite, da ne znate pravilno misliti! Umazanec je vendar zalo umazan, ker s ne mara kopati, nasprotno je negovani dečko prav zato snažen, ker se rad koplje! Torej?«
Gospod Stane se je takoj oglasil# »Saj sem rekel, da se bo rad okdpal tisti, ki je čist, samo slišali me niste, ker tako kričite. Tako je!«
»Ne drži! — ga je zavrnil gospod Nino. Olstemu dečku se ni treba kdpati, ker je snaien; nasprotno je kopel j potrebna umazancu. Torej?«
»Potem se bo vendar le okopal u-mazanec — je -ugovarjal gospod, Stane — saj smo poprej ,vsi tako potrdili!«
»Ndpak, kakor sem vam že poprej odgovoril, ‘'dločite se vendar že za enega ali drugega...« — je trdo odgovoril gospod Nino,
»Ej, potem pa res ne bo težko uganiti — je vzkliknil gospod Stane. O-ba bi se rada okčpala, to je vendar jasno kot beli dan!« Vsi so Stanetu pritrdili.
»Saj ni res! — jih je zavrnil gospod Nino. Umazanec se, -spj^h ne mara kdpati, snažnemu dečku ,-.a . tega ni treba!«
»To se pravi, da se pač nobeden izmed njiju noče okdpati!« je zmagoslavno zavpil Pepi.
»Popolnoma napačno! — je še glasneje odvrnil gospod Nino. Ne-.govani dečko se bo okopal zato, ker se pač rad koplje. Samo zato je tudi snažen. Umazanec pa se bo okopal zato, ker se ljudje kopljejo prav zato, ker so umazani! Ali ste to končno razumeli?«
»O seveda smo razumeli — se je razjezil Pepi. Ti čvekaš enkrat tako, drugič pa prav narobe od tistega, kar si prej zatrjeval: kakor ti pač kaže! S te strani te v resnici nisem poznal do danes; kaj nas -boš neki imel za norce!« Z ogorčenjem je Pepi zagnal cigaretni -gorek ob tla in v dušku izprazni svoj -kozarec.
»Vidite, prijatelji, prav to je dialektika. Za komuniste je to višek modrosti. Tudi naši komunitsi jo uporabljajo; samo, da ji še dolgo časa ne bodo kos! Urednikom »Primorskega dnevnika«, ne glede, ali spadajo v prvo, drugo, tretjo ali četrto petino abecede, bi na primer naš nekdanji profesor logike prav gotovo dejal: »Sedite, tudi v dialektiki popolnoma nezadostno!«
ZV.
Zakaj? Ali jim je bilo le prehudo. verjeti? Zakaj naenkrat tako pomanjkanje spoštovanja do svoja-ga vzora, nemškega profesorja? Ce pa so dvomili o resničnosti in možnosti te trditve, zakaj niso podvomili tudi o drugih nemških -naukih, o preseljevanju, in ga prav-tako podvrgli strožjemu proučeva-*ju?
Pišči zgodovine Slovencev (in Slovanov sploh), ki so izšli iz gra-Jke dunajske in berlinske -šole poslednjih stoletij pač dokazujejo, da ifejo načitani o. vsakdanjem življenju o njegovih pojavih in pobojih pa bi morali vsaj toliko vedeti,-da ni vedno vse tako, kakor v knjigah Karla Maya ali pa — barona -Muenchhausena.
. Iz večine del teh »učenjakov« ve-_ je nezakrita mržnja in zaničevanje viega'. kar je slovansko. Toda političnemu računarstvu in okoliščinam v resnem znanstvenem delu ni in ne sme biti mesta. Zato bo-i»q jaka in podobna dela ocenili podlem, kar so.
i	Ce .ti gospodje hočejo, da jim bomo verjeli, naj se podajo na nedeljski oddih v pripjetska močvirja, todft brez mleka v prahu in
KDO JE PRVI POSELIL PRIMORSKO
brez loncev, hotel sem reči. brez hrane; tam naj se .gredo dolge ure »podmornice«. Potem naj pridejo peš nazaj, in ker jih je dovolj, naj še mimogrede in brez orožja zavzamejo vse vmesne države in naj jih poselijo do najzakotnejšega zaselka, da ne .bo o sedanjih prebivalcih ostalo ne duha, ne sluha. Ko se -bo prebitek te skupine pojavil čil in zdrav na bloku pri Fernetičih šem pripravljen javno izpovedati in priznati svojo zmoto.
2e -zdavnaj bi -bili morali uvideti, da v dobi nasilnega potujčevanja in narodnostne mržnje ne moremo pričakovati od tujca nepristranskega dela. Zato je še prav posebno nerazumljivo, da so se slovenski piscL posluževali le nam škodljivih virov, nepristranski dela pa namenoma prezrli. 2al ne morem trditi, da ne bi bili vedeli ^anje: pisec, ki se spoštuje, mora navesti vse vire in vsa mnenja, čeprav z njimi ne soglaša, ne pa na slepo prepisovati iz prikrojenih knjig.
Zato so vse naše šolske knjige
■brez vsake vrednosti, več so narodni prosveti škodile, -kot pa koristile. Kakšne so zasluge jezikoslovcev, kot n. pr. Miklošiča in Ja-giča (iznajditelja »bosanskega« jezika), ki sta le zato svetovno priznana »slavista«, ker jt^ še izrekla proti avtohtonosti zapadnih in južnih Slovanov in ker sta, upravičeno ali ne, pripisovala dobršen del naših besed nemškemu vplivu in izvoru? Prav tako so jalova dela in -razprave kakor ona profesorja dr. P. Strmška, »Die Einwande-rung der Suedslaven«, ki jo je objavil, če se ne motim, leta 1929, nič manj kot v mariborskem nemškem časopisu »Mari-borer Zei-tung«, založilo pa jo je tamkajšnje muzejsko društvo. Pa še mnogi drugi so se našli, ki so povsem neutemeljeno omalovaževali preteklost Slovencev: neki Ljubša, mislim, je pisal, da Slovenci niso znali zidati; nek ljubljanski vseu-čiliščni profesor je zopet trdil, da imajo Slovani ime od slame, s katero so pokrivali svoje bajte, itd. Takih in podobnih del je dosti in
kar tekmujejo med seboj, kdo bo povedal kaj bolj poniževalnega m, naj mi oprostijo oni, ki jih vsled pomanjkanja podrobnejših podatkov ne morem omeniti.
Poglejmo sedaj, kako pravijo, da so se Slovenci priselili. Lahko si mislimo, da so pravkar opisane življenjske prilike silile naše prednike na izselitev. Ni čuda, da se jim je zahotelo suhe zemlje pod seboj, koščka pravega polja, par krav, mleka, divjačine, loncev, o-rožja in drugih neslutenih dobrin, o katerih so najbrž slišali, da jih imajo Nemci. Toda, kako priti do tega?
Ugodna prilika se jim je ponudila pred 1300 leti, ko so sodobni zgodovinarji poslali na pot narod, ki je živel zapadno od njih in jim tak napravil prostor. Slovenci so, meni nič, tebi nič, vdrli za njimi; potem so se spravili na pot njih novi sosedje: naši zopet za njimi! In je šlo tako naprej od pripjet-skih močvirij čez Karpate in ogrsko -nižino, dokler niso prišli na Kras in niso mogli dalje, ker niso
poznali čolnov.
Saj res, čolni! Kako so, šmenta, prišli brez njih iz močvirij? Učenjaki, ki so tako dobro poučeni o življenjskih prilikah v slovenski »pradomovini«, nam k tej zagonetki ne dajo nobenega pojasnila. Pač pa vidimo naenkrat Slovence v dolgih vrstah, oborožene in neustrašne vojake in z njimi se vijejo vprege naložene z vsem imet-kom, ženami in otroki; pa tudi živino imajo s seboj.
Odkod naenkrat vse to? Odkod živina? Odkod vozovi? Ali so na njih pripluli, kakor bi danes na amfibijskih tankih? S čim so naložili vozove, ko pa vendar niso ničesar imeli — pa ja ne — s -posušenim trstjem?
Čudno res je to, toda naše -učenjake to ne moti in ni zanje prav nič važno; važno je le to, da so Slovenci morali priti, vseeno kako. iZdi se, da so naši predniki pred tako izselitvijo oklevali ali pa vsaj, da niso bili enodušno za njo. Zato so zgodovinark poslali nanje divje Obre, da bi jih pripe-
ljali v Slovenijo. Tako smo -tudi edini narod iz dobe »preseljevanja« ki ni znal hoditi sam in je moral imeti vodiča.
Za Obre ne vemo, kako so vdrli v ir- * vir ja, da-li na konjih, na voze ali pa s čolni, kakor tudi ne, če se je zgodilo -to poleti ali pozimi; zdi se, da tud' to ni važno.
Slabi vojak Slovenec se -bori sedaj pod obrs-ko -zastavo ir pod poveljstvom obrske konjenice kot pešak in pomaga uničevati naslednike trdne tisočletne rimske države. Infanterija pa '■», kakor je rekel Napoleon (ki se je na to razumel), kraljica vojske. Odkod Slovencu nenadoma take vrline? Strogi zgodovinar nas bo takoj poučil, da so bili Slovenci kot manjvre-der .narod Obrom za nosače in da so se borili zanje peš. To nesrečno sožitje je imelo za posledico to, da se Slovenci tudi v novi domovini niso mogli več otresti obrske nadoblasti. Ko pa so se tega podlož-ništva vendarle enkrat naveličali, so se jim uprli. Od te dobe izgine Ober z zgodovinske pozornice: vrne se menda v svoje kraje in se utopi brez. sledu v morju domačinov.
(Se nadaljuje)
VESTI s TRŽAŠKEGA
Sua širšega odbora SDZ za STO
V	nedeljo 7. t. m. se je sestal širši odbor SDZ k svoji 8. redni seji. Ob poini udeležbi članov širšega odbora j-e predsednik najprej očrtal delovanje Zveze od zadnje seje dalje in se posebno zadrgi pri odnošajih Zveze z ostalimi tukajšnjimi političnimi strankami.
Do Fronte za neodvisnost in 6o Tržaškega bloka, s katerima SDZ sodeluje v vseh vprašanjih ostva-ritve Svobodnega tržaškega ozemlja, ni 'bilo nobenih sprememb. Štirim zunanjim ministrom, ki so zasedali v Berlinu, smo odposla.': skupno spomenico, ki je bila objavljena tudi v »Demokraciji« in katere pirejem so nam potrdili.
S tukajšnjimi iredentističnimi strankami nismo imeli v preteklosti in niti ne moremo imeti v bodoče, vse dokler zastopajo stališče za združitev STO-ja z Malijo, nobenih stikov. Tudi glede Vidalije-ve komunistične stranke, ki je v zadnjih mesecih doslednejša pri zastopanju načel STO-ja, so sporadični stiki mogoči samo, kadar gre za akcije, ki služijo krepitvi o--brambe STO-ja in še ob takih priložnostih nastope ta obe skupini ločeno. SKSZ doživlja v tem čaiU težko notranjo krizo, (ki jo je nazorno javnosti obrazložil v več člankih »Katoliški glas« in je enega izmed teh člankov povzela tudi »Demokracija«. Kriza je čisto ideološkega značaja. Želimo prav iskreno, da bi nedeljski občni zbor SKSZ odstranil vse motnje in zmede, ki so stremele xa tem, da bi ta skupina popolnoma prešla pod titovsko okrilje in da bi se odloč-,no in dosledno vrnila zopet na tiste temelje, kakršne so zasnovali njeni ustanovitelji.
Do OF in vseh njenih priveskov se naši odnosi najbolj zgovorno kažejo v krčevitih napadih njenih tukajšnjih eksponentov na Zvezo vse od popolnega poraza titovskih naklepov od zadnjih volitev v Nabrežini do danes.
Pri tem je predsednik tudi pojasnil vso zadevo plesne prireditve, ki so se je titovci s tako naslado oprijeli. Predvsem je poudaril, da je bilo pod sedanjimi okoliščinami popolnoma nemogoče najti v mestu dvorano za kakršno k'<-•11 slovensko politično ali kulturno organizacijo. Edino z izrecnim poudarkom, da gre za absolutno apolitično dobrotvorno ustanovo je S. D. D. končno le uspelo, da v primerni obliki priredi javai ples, ki je eden izmed važnih gmotnih doprinosov za društvene potrebe. Kot taka ustanova, ki je v materialnem ozi-ru odvisna od tukajšnjih oblasti, če hoče služiti svojim namenom, je morala sprejeti določene vljudnostne obveznosti.
Pri tej priliki bi lahko omenil: da je bilo prav Dobrodelno društvo tisto, ki je prvo odprlo vrata vsem slovenskim dobrodelnim in kulturnim ustanovam. Tudi nad tem se je svoječasno spodtikal »Primorski dnevnik«; tržaški Slo-, venci pa smo lahko hvaležni Dobrodelnemu društvu, da je zasilno
Za tekoče polletje bo ZVU dala potrebno vsoto, s katero bo Kmetijsko nadzorništvo nudilo prispevke za nekatere važne pobude, nanašajoče se na izboljšanja in povečanja krajevne pridelave; v ta namen bodo dali;
1) Prispevke, ki lahko dosežejo največ 38 odsf., za gospodarska izboljšanja (zidave, razširitve m preureditve poslopij) in za zemeljsko spremembe (globoko oranje za zasaditev trt in sadnega drevja ter za ustvaritev novih setvenih površin).
Kmetovalci, ki mislijo izvesti v-menjena dela in se poslužiti zakonitega prispevka, morajo vložiti prošnjo na Področno kmetijsko nadzorništvo - oddelek za zemeljska izboljšanja - Trst, ulica Ghega štev. 6-1., tel. 35156. Rok za vlaganje prošenj zapade:
15. marca t 1. za oranje in zasaditev trt in sadnega drevja.
Kmetijsko nadzorništvo bo za vsak primer obvestilo prizadete q možnosti prejema prispevka, nakar bodo ti lahko predložili prošnjo s predpisanimi dokumenti.
2) 'Prispevke za nakup vrtnic in čebulic tulipanov v najvišjem znesku 30 odst. izdatkov, kmetovalcem, ki se večinoma bavijo z cvetličarstvom. Roka za naročitev, najmanj 100 vrtnic in 300 tulipanov, poteče 28. februarja t. 1.
Oh naročitvi mora prosilec dati na račun 50 lir za vsako vrtnico an 8 lir za vsako čebulico.
streho -našlo v Avditoriju tudi Slovensko narodno gledališče.
Ko je bil Avditorij zaradi ok:.-i-brs-kih in novembrskih dogodkov zaprt za vse javne nastope, je toi'a prav SDZ tista, ki je posredovala, da so se ta vrata zopet odprla.
Vsi prisotni polnoštevilni odborniki SDZ so napade »Primorskega dnevnika« na Dobrodelno društvo obsodili in zatrjevali, da je s to obsodbo soglasna velika večina slivenskega prebivalstva.
V	nadaljnjem je predsednik obširnejše in kritično poročal o sajah občinskega sveta in ugotovil da pravzaprav vse te seje nimaio prav nobenega smisla ker večina stalno diktira manjšini svojo voljo. Morda imajo te seje za opozicijo le toliko pomena, da je prebivalstvo sproti obveščeno o samo-■lastnem diktatorskem ravnanju sedanje večine občinskega sveta v mestni hiši. Na žalost se seveda glas opozicije čuje zgolj po strankarskih vidikih v kolikor gre za poročanje v dnevnikih.
Tajnik je v svojem poročilu poročal o delovanju SDZ, ki je -svojo glavno pažnjo posvetila pravilnemu informiranju svetovne javnosti glede vprašanja STO-ja in
Z zanimanjem zasledujemo vsak glas ameriških Slovencev v našo korist, ker vemo, da nam morejo v sedanji stiski oni najbolj koristiti. Vašim čitateijem objavljamo glas milwauških Slovencev, ki smo ga posneli iz »Ameriške Domovine« od 17. decembra l. L
»Tudi milwauški Slovenci v Z. D. . so poslali v Washington spomenico o Trstu, v kateri se zavzemajo, naj ostane za sedaj Trst svobodno ozemlje.
Spomenica se naslanja na dosti dober članek znanega časnikarja Sokolskega, ki je bil objavljen v milaškem »Sentinelu« z naslovom »Nacionalizem je glavni faktor v tržaškem prepiru« (V tem članku stoje stavki kot: »Italijani zahtevajo Trst, 'ker je to italijansko govoreče mesto. Jugoslavija pa ga zahteva, ker je geografsko del Jugoslavije.... Jadran je bil nekoč italijansko morje. To ni več dejstvo danes. Trst leži v jugoslovanskem teritoriju, ker je del, Istrskega polotoka...«).
Spomenica naveže na ta članek: Res je, da je nacionalizem važen faktor v tržaškem problemu. Zaradi pretiranega nacionalizma velikih sosedov trpe mali evropski narodi neizmerno. Slovenski narod se boji, da bo moral tudi v bodoče še veliko trjjeti zaradi imperialističnih tendeno sosednih Italijanov in Nemcev.
Ni pa nacionalizem edini faktor. Italija hoče dobiti Trst, ki je glavna srednjeevropska luka, predvsem
Prispevek za nakup predvsem koristnih in še malo poznanih kmetijskih strojev, v najvišjem znesku 30 odst. Prošnje je treba vložiti do 30. aprila t. 1. (dana bo prednost onim strojem, katere no posebna komisija smatrala bo’j primerne za naše področje).
4) Prispevek za nakup odbranega semena večne detelje v najvišjem znesku 30 odst. Tozadevna naročila sprejemajo do vključno 10. marca t. 1.
5' Prispevek za nakup valilnih jajc in dan starih piščet odbranih pasem (bela livornška, Rhode I-sland, New Hampshire), v najviš-jem znesku 50 odst.; naročila sprejemajo do vključno 31. marca t. 1, Prosilec mora naročiti najmanj 12 piščet ali valilnih jajc iste pasme in mora ob naročitvi plačati 100 lir za vsako pišče in 50 lir -za vsako jajce.
6) Prispevek za nakup racionalnih panjev v najvišjem znesku 30 odst. Prošnje je treba vložiti io 30. aprila t. 1.
Prošnje za prispevke, označene pod točko 2) in naslednjimi, je treba predložiti ravnateljstvu Področnega kmetijskega nadzorništva - Trst, ulica Ghega štev. 6-1., telefon 38-6-73.
• * •
Vse omenjene pobude in izvedba potrebnih del spadajo pod veljavne zakonske določbe in zadevne pravilnike, 4 katerimi se kmetovalci lahko seznanijo v uradu Kmetijskega nadzorništva.
zavarovanja slovenskih pravic na tem ozemlju. SDZ je bodisi v lastnem imenu, bodisi skupno s skupinami, ki se borijo za uveljavljenje italijanske mirovne pogodbe razposlala velike množine spomenic, političnega zgodovinskega, narodnostnega, kulturnega, gospodarskega in socialnega značaja, ki seznanjajo svetovno javnost s Tržaškim vprašanjem. Prav posebno je svoje napore -posvetila ameriški javnosti, ki je bila pod stalnim udarom italijanske propagande in, kako' vse kaže, dosegla tudi nekaj uspehov.
V	svojem nadaljnjem poročilu je tajnik kritično analiziral uspehe in neuspehe berlinske konference in ugotovil, da je ta konferenca ponovno razgibala Tržaško vpraš-i-nje, saj imamo danes kar dvoje sprememb v gledanjih na to vprašanje s -strani Jugoslavije in Italije. Novi predsednik italijanske vlade, Scelba, je pomembno korigiral stališče prejšnje italijanske vlade in -se morda le nekoilk-o približal internacionalizaciji, ko je poudaril, da Trst ni zgolj italijansko vprašanje, pač pa vprašanje mednarodnega značaja. Tudi maršal Tito je po berlinski konferenci
zato, da bi z njim dobila ključ za svojo srednje in vzhodno - evropsko politiko. Dalje tudi iz -razloga, da Trst ne bi -bil tekmec italijanskim pristaniščem. Ko je avstrijski cesar Karel VI. proglasil leta 171' Trst za svobodno luko, se je pristanišče naglo razvilo in postalo tekmec Benetkam (Cf. Funk - Wa-gnalls Encycl.,p. pod »Trieste«).
Nekdanja Avstro-Ogrska ni nikdar dopustila niti gospodarskega niti političnega razvoja Slovencev v Trstu zaradi nemškega teženja do Jadrana (Bruecke zur Adria!), čeprav leži Trst geografsko v slovenskem oz. jugoslovanskem ozemlju, kot pravilno poudarja časnikar Mir. G. Sokolsky. Dunaj je v Trstiu vedno podpiral politični in gospodarski razvoj Italijanov. italijanske iredentistično usmerjene trgovske družbe so dosledno najemale delavce italijanske narodno sti, ki so prihajali iz Italije v Trst za kruhom. V avstrijskem Trstu so -bili ti imenovani »regnicoli«, ker so prihajali iz »Regno«. Tako je prišlo do italijanske večine v Trstu. Ni pa prišlo do te večine v •okoliških trgih in vaseh. Enak proces je -bil v Gorici, 35 milj severno od Trsta.
Krivice in nasilja, ki jih je zagrešil fašistični režim nad pol milijona Slovencev in Hrvatov, so še nezaceljene rane. Glavni zločini so bili: požig slovenskega Narodnega doma v Trstu, ukinitev slovenskih šo’ prepoved vsega slovenskega kulturnega udejstvovanja, prepoved slovenskega jezika v Trstu in okolici, celo v cerkvah. Pet mož ustreljenih v BazoviSi, v današnji coni A, zaradi slovenske narodne zavednosti. Mnogi odlični voditeiji in izobraženci obsojeni v konfina-cij6 na -zloglasne Liparske otoke. Z zakonom uzakonjeno poitalijančenje slovenskih imen celo na nagrobnih spomenikih, poitaliiančs-nja krajevnih imen (Prim. Encycl. Američana pod »Trieste«). Slovenska narodna manjšina ni bila nikdar zakonito priznana.
iZaradi tega nasilja in ker zanje ni bilo delovnih možnosti se je mnogo Slovencev izselilo iz Trsta' in okolice deloma v Jugoslavijo, deloma v Južno Ameriko in Kanado. Italija je na njih mesta postavljala italijanske naselbine. Se več v zadnjih letih so celo pod an-glo-ameriško upravo Italijani uspe-
li	ustanoviti svoje kolonije v čisto slovenskem ozemlju cone A, v cilju, da se čimbolj zmanjša značaj slovenskega ozemlja ob Jadranu.
Trezno misleči Italijani so že v preteklem stoletju opozarjali svoje rojake, naj ne silijo v slovenske zemlje. (Nato sledi znani Mazzinijev citat.)
Današnja Italije, žal, še ni pokazala nobene pripravljenosti, popraviti Slovencem krivice, -ki jih je prizadejal fašizem. V Gorici, katere večji del je pripadel Italiji na podlagi mirovne pogodbe 1. 1947, Italijani v šestih letih do danes niso priznali slovenske manjšine. Slovenske šole so brez zakonite podlage. Mnoge javne -zgradbe, ki so jih gradili Slovenci, do danes niso vrnjene, in zaplenjeno slovensko premoženje slovenskih zadrug in drugih ustanov do danes ni poravnano.	...
Najboljša rešitev tržaškega problema V današnjih razmerah je združitev, cone A in B pod nepristranskim guvernerjem in pod po-
ponovno ventiliral vprašanje STO-ja, k; ga je zaenkrat omejil zg-o!j na cono A.
Avstrijci, ki so že po zgodovinskih spominih močno navezani na Trst, so po berlinski konferenci svoj zavzemanja za ostvaritev S. T.O.-ja samo še podvojili, v u-pravičenem pričakovanju, da jih Molotovljeva povezava avstrijskega vprašanja s tržaškim nič ne stane, prinese pa jim morda le tako dolgo neučakano državno pogodbo.
Tudi bodoča ženevska konferenca, ki bo obravnavala v prvi vrsti azijska vprašanja, bo verjetno načela .ponovno vprašanje STO-ja in prav zato so izgledi za ostvaritev 'STO-ja danes morda ugodnejši, ka-kor so bili kdajkoli.
Morda bi tenkovesten politični opazovalec tudi pomlajevalne kure »Lege Nazionale« mogel upravičeno oceniti kot dokaz, da so se tudi tržaški iredentisti pomirili z mislijo, da Trsta ne bo dobila Italija, pač pa, da bo STO le zaživelo. Ce bi temu ne bilo tako, bi »Lega« lahko tudi še v naprej spala, saj jo mati Italija potrebuje kvečjemu izven meja republike.
Po tajnikovem poročilu- je sledila diskusija, ki jo je načel na-bre-žinski župan g. Terčon in obrazložil nekaj aktualnih gospodarsko -socialnih vprašanj nabrežinske ob-
kroviteljstvom Združenih narodov, Samo tako bodo mogli Slovenci tega spornega ozemlja uživati pravo demokracijo in svobodo, ki nista dani danes slovenskemu narodu v Jugoslaviji.
-Spomenica je umirjena tako, da bi si marsikdo želel bolj udarne. Spomenico so podpisala društva »Slovenske Katoliške Jednote«. Zal, da pri tako imenovani nevtralni »Slogi« članstvo ni pokazalo poznanja in ne zanimanja za ta pre-važen slovenski problem. Spomenica je bila poslana obema senatorjema za Wisconsin, Wileyj-u in McCarthyju. -Prvi je sedaj načelnik zunanjepolitičnega odbora v senatu. Dalje kongresmanom Zabloc-kemu in Kerstenu, ki sta predstavnika za Milwaukee.
Iz Washingtona so odgovorili, la je bila -spomenica dostavljena v State Department, kjer so jo dobi-
li	v roke uradniki, ki se direktno bavijo s tem problemom. V odgovoru je tudi rečeno, da se Amerika zaveda težav narodnih manjšin, ki morajo imeti vse pravice in zaščito.
Ob tej priliki - bodi omenjeno, da je pokojni msgr. Gabrovšček spisal v angleščini in izdal 1. 1943 v New Yorku knjižico na 67 stranel) o Trstu in njegovem problemu. Zal se knjižica več ne dobi. Veliko važnega materiala je v njej. «
HaSi cerkveni zbori
Gospod urednik!
Oglašam se kot podeželski orga-nis z ozirom na članka v »KatOi liškem glasu« g. prof. M. Fileja. Po pravici povem, da bi si nikdar ne mislil, da se še dobi duhovnik, ki se potegne za to ubogo Modrej-sko potrpljenje, kakor pravi Bevk, v eni svojih knjig. Mislim namreč organista. Ta mora vse potrpeti, posebno če ima opraviti s človekom, ki nima za organistove potrebe i" težave njegovega zbora nobenega razumevanja. Nisem še tako star in poskusil sem že več dušnih pastirjev, pa še nobenemu a n' ni- zdelo vredno, da bi se resno zanimal za položaj organista. Gospod Filej govori o nagradi, -kaj še! Menda so gg. duhovniki naspro:-nega mnenja. Ce si kristjan, delaj za -božji Ion, drugače a nisi kristjan!
V	starih časih je res občina skrbela za organista-. Ampak, če ne pride nagrada iz enega vira, mora priti iz drugega. Ali ne bi lahko g. župnik sedaj ob začetku leta povabil -farane v nedeljo po maši na razgovor in zadeva bi se prav lahko rešila. Včasih mi kdo reče: »Kaj ti nihče -nič ne da?« Zakaj pa ne napravite zbirke po vasi, saj bi vsak rad prispeval. Saj, ko je treba tega ali onega za cerkev, gredo po vasi in vsak da, kolikor more.
Potem govori člankar tudi o pevcih, da -bi jim vsai parkrat na leto priredili družabni večer. Tudi pevci žrtvujejo dosti časa in t-ruda za božji hram in pošteno -bi -bilo, da ,bi -se tudi njih spomnili. Tako bi organist in pevci imeli več veselja in zbor bi napredoval, ker za napredek je treba vaj in požrtvo-vania.
Iskreno želim, da bi beseda obrodila tudi obilo sadu.
Eden izmed številnih organistov
Honjunhtura ZO. marca
Odbor za obrambo italijanstva, ki mu -načeluje sam tržaški župan, ing. Bartoli, je po lanskojesenskih izkušnjah izdal izjavo, da ne organiziral za letošnji 20. marec nobenih »manifestacij«. Tej »manifestaciji« pa se odbor ni odrekel morda zato, ker bi svoje »delovanje« preusmeril v -koristnejše -napore: n. pr. reševanju brezposelnosti -tržaškega delavstva, pa tudi, če bi se ti napori omejili na delavstvo italijanske narodnosti, pač pa zato, ker je ZVU poskrbela za lake varnostne ukrepe, ki j-im odbor očitno ne bi -bil kos. Ve-mo tudi, da bi oče župan skoprnel od žalosti, če bi se moral odreči v Trstu- in na svojih neprestanih in dragih potovanjih po sosedni republiki svojega glavnega delovanja -za blaginjo tržaškega -mesta: paradiranja za italijanstvo Trsta. Odbor
20.	marca ne bo manifestiral, zato pa ga bodo verjetno poskušali nadomestiti »priljubljeni gosti« iz republike. Za žrtve novembrskih dogodkov so nabrali menda 35 milijonov lir. Pravijo, da je oče neke žrtve z ogorčenjem odklonil milijonsko miloščino. Težko je verjeti, da bi konjunktura 20. marca neo-joazno zdrknila mimo nas, ko pa je vendar tako zapeljiva....
Titovski honorirani aktivisti io s polnimi čeljustmi zagrabili za kost pustnega plesa SDD in jo sedaj, pridno glodajo po okoliških vaseh. Kost pa je že tako oskubljena, -da se jim majavi zobje celo med lastnimi pristaši lomijo in se jim sline na jezikih sušijo kot v časih pasjih dni. Tudi margarin-ske zabele »o sodelovanju ‘SDZ z najhujšimi sovražniki slovenskega življa« tovariši ne morejo prebaviti. Lažnive margarine pač kr.a-ški želodci ne prenašajo. »Razčiščevanje pojmov med pristaši S. D.Z.« pa -bodo tovariši najboljše premleli na »javni debati«, na katero jih je SDZ povabila. Tam bo naj-lepša prilika za medsebojnq »razkrinkavanje«. Upamo, da nam vodstvo OF ne bo odreklo takega javnega »razkrinkavanja«!
Stalina so spravili iz naftalina
Vesoljni komunistični tisk je v zadnjih šestih mesecih popolnoma pozabil na očeta socializma, pokojnega diktatorja Stalina. Za obletnico njegove smrti pa so se ga vendarle spomnili; verjetno zato. ker mrtvi Stalin pač ne grize več. Naši tržaški komunisti so mobilizirali samega Vidalija, da se pokloni »velikemu pokojniku«. Za slovenske komuniste pa so za slavnega govornika izbrali tov. Bidovca. Človek bi si res ne mislil, d« sta oba poklicna revolucionarca u porabna zgolj še za pogrebne -svečanosti. Da, da, počasi se pač vsi staramo! Sicer pa je v zadnjem času celotna KP uporabna samo šn, za prigodne proslave — in tako je tud; prav. -S staro Avstrijo smo izgubili veteranska društva, zakaj bi ne osvežili starih izročil....
Suša trajs dalje
Jugoslovanska vlada je prejela iz ZDA 100.000 ton pšenice in več tisoč ton masti. Gnila Jugoslaviji je svoječasno prav z žitaricami in prašiči pokrivala svoje potrebe industrijske izdelave. Morda je bila gnila Jugoslavija prav zato tako rodovitna, ker je bila gnila. Titova Jugoslavija ima nove tovarne, zato pa nobenih industrijskih potrebščin. Prav zato je tudi »nova« Jugoslavija.
Pljuni pa poliži!
Tako bi rekli naši bratje Srbi, če bi prečitali »Primorski dnevnik;', -od 9. marca pod naslovom »Stare in nove formule PSVG«. Prvega maja 1953 je Branko Babič ponujal tržaške Slovence prav stranki PSVG. Po devetih mesecih globokega premišljevanja pa je »Primorski dnevnik« s težkimi porodnimi bolečinami ugotovil, da je P.S
V.G. mrtvorojeni spaček in da za-to Branku Ba-biču -ni treba -iz Ljubljane v Trst — na botro-vanje. K sreči, da so -glasovi Branka Babiča in njegovih naslednikov sicer hrupni in vztrajni kot januarska tržaška burj-a, zato pa prav tako nezanesljivi kot aprilsko vreme. Tržaški -Slovneci pa so povečini Kraševci, vajeni burje in tudi aprilskih vremenskih potegavščin.
Razstava slovenskega umetniha
V četrtek 11. t. m. so ob 17. uri odprli umetniško razstavo del mladega, mnogo obetajočega slovenskega tržaškega* umetnika Bogdana -Groma v Umetnostni galeriji Ros-soni na korzu št. 9.
Vse zavedne Slovnece, ki j-im j*; pri srcu umetniško uveljavljanje našega tržaškega umetnika, vabimo, da obišče razstavo.
POJASNILO
Odbor SDD ugotavlja, da ni resnična trditev »Primorskega dnevnika« z dne 7. t. m., da je prof. -Jože Zemljak društve-nemu odboru vrnil vstopnico. Pač pa je .res, da je neznani prinašalec izročil v društve-’ : nem tajništvu njegovo vizitko i1 z bankovcem 5.000 lir.
Odbor SDD
t Franc Suban
Dne 26. februarja smo spremili k večnemu počitku g. Franca Sobana, posestnika in gostilničarja pri Sv. Ivanu v Trstu. Ze sam dolg. sprevod je pričal, kdo je bil Franc Suban. S pokojnikom je padel pri Sv. 'Ivanu zopet redek hrast, mfiž. ki je bil skozi desetletja med onimi, ki so držali pokoncu slovenstvo Sv. Ivana, svojčas enega 'z-med . najbolj zavednih tržaških predmestij.
Pokojni Suban je spadal v vrsto Vinka Schmidta, Jankota Staka Godine, Adrijana Vatovca, Antona Trobca, Nagodeta, Ponikvarja, Grmeka, Plesničarja itd. Ti možje so dali svetoivanskim Slovencem z Narodnim domom, ki so ga zgradili pred pol -stoletja z lastnimi žulji, kulturno, narodno in družabno središče, ki je prešlo pod fašizmom nasilno v tuje roke. Kakor njegove sovrstnike, tako je vodila tudi pokojnega Franca Su-bana pri ■vsem tem požrtvovalnem delu narodna zavest in globoko prepričanje, da je mogoča ohranitev, in napredek tržaških Slovencev edinole v medsebojni i? -krvnega sorodstva in narodne skupnosti Izvirajoči.-samopomoči -in požrtvovalnost. NJ.ti srp in kladivo, -niti rdeče Zvezde, ampak živa narodna zavest, je bila, ona isila, ki je vse tržaške Slovence zadnjih sto let vodila od zmage do zmage, dokler si niso bili zgradili pred prvo svetovno vojno v tržaškem mestu gospodarske, kulturne in jjolitične postojanke, ki so bile ponos in čast ne samo Slovencev, ampak vseh tržaških Slovanov.	t
Franc Suban je ostal kot mož -značaj vse do svoje smrti zvest starim idealom tržaških Slovencev: narodnosti, veri očetov iri svobodi. Zato — slava njegovemu spominu! Njegovi družini pa naše globoko -sožalje.
DAROVI:	V	počastitev spomin«
pok. Franca Subana darujeo za SDD: Ivan Suban (brat' ppKtijMi-ka) 2.000 lir, Justina in Lucijan Suban 2.000 lir. M. F. 2-000 lir, Danilo Schmidt -1.000 lir, F. Primc 1.000 lir.
Odgovorni urednik:
Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU
sprejema
na
Reški cesti - Strada di Fiume, številka 20-111. - 2. nadstopje vsak dan od 15. do 17. ure
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLI-ONO — DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohi&tva
Tel. 32
m
Cormons - prov. Gorizia
Prispeuki za kmetoualce
čine.
S trebuhom za hruhom