Poštnina platana v gotovini! list za Clane vzajemne zavarovalnice v Ljubljani Izhaja dvanajstkrat na leto — Celoletna naročnina za Slane Vzajemne zavarovalnice Din 1'—, za vse ostale Din 16'— Izdajat Vzajemna zavarovalnica v Ljubl’ani. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19, telefon 25-21 m 25-22. LETNIK I. JUNIJ 1936 Štev. 6 Dr. Josip Dermastia: Življenjska zavarovalna družba Feniks s sedežem na Dunaju je poslovala v mnogih inozemskih deželah, med temi tudi v Jugoslaviji. Njen portfelj je ogromen ter znaša po bilanci za 1. 1934 zavarovani kapital 3 milijarde šilingov = 27 milijard dinarjev in matematično pravilno izračunane premijske rezerve 800 milijonov šilingov = 7.2 milijarde dinarjev. Pri sestavi bilance za leto 1935 se je pokazal pri premijski rezervi primanjkljaj nad 400 milijonov šilingov = 3.6 milijarde dinarjev. Kako je prišlo do tega ogromnega primanjkljaja? Feniks je hotel postati za vsako ceno velik in dobiti svetovni značaj. Da ubije vsako konkurenco, je zlasti podtarifiral brez ozira na predpise zavarovalne tehnike in mu je bila tako zvana zadostna ali minimalna premija nepoznana stvar. Dejansko je postal Feniks velik, toda pri dosegi svojega cilja se je zrušil pod težo pogrešk, ki jih je napravil v svojem poslovanju. Preden je vest o primanjkljaju pri Feniksu prodrla v javnos je avstrijska vlada izdala 4 zakone, in sicer glede uvedbe premijskega registra, glede ustanovitve premijskega rezervnega fonda, glede minimalne pi-emije in glede osebne razbremenitve zavarovalnic. Takoj po razglasitvi zakonov so se posamezne države, v katerih posluje Feniks, oglasile in po svojih odposlancih posredovale pri avstrijski vladi in pri Feniksu na Dunaju, da zaščitijo svoje zavarovance. Avstrijska vlada je pohitela, da so bile vse vrednosti, ki jih poseduje Feniks v Avstriji, koder ima pretežni del svojega premoženja, vpisane v premijski register, s čimer „Feniks“ so postale premijski rezervni fond v smislu izdanega zakona. S posebnim zakonom je nadalje avstrijska vlada določila, da mora življenjska družba Feniks v likvidacijo. Ustanovila se je nova zavarovalna družba »Oester-reichische Versicherungs-A.-G.«, ki je po določbah zakona prevzela ves avstrijski portfelj in se je nanjo preneslo vse v premijskem registru vpisano premoženje. Ker je v Avstriji pretežni del Feniksovega premoženja, opisana transakcija praktično ni nič drugega kot zasega vseh vrednosti za varnost avstrijskih zavarovancev in za inozemske zavarovance ne ostane ničesar. Trenutno je položaj tak, da služijo za pokritje premijskih rezerv v posameznih drža-j vah le one Feniksove vrednosti, ki se nahajajo na njih ozemlju. Te vrednosti za popolno pokritje premijskih rezerv nikakor ne zadostujejo in v tem pogledu delajo izjemo samo Holandija in Nemčija, v katerih je s strogim nadzorstvom državni nadzorni urad skrbel za popolno pokritje rezerv v pupilarno varnih vrednostih. V naši državi ima Feniks 28.374 izdanih polic in znaša zavarovani kapital iz vseh polic 833 milijonov Din, premijska rezerva do 220 milijonov Din, za katero po navedbah ni kritja za okroglo 110 milijonov dinarjev. Pri takem položaju je le dvoje mogoče — ali likvidacija ali sanacija. Priznati se mora, j da se naša vlada trudi, da bi Feniksovi zavarovanci ne trpeli škode, odnosno vsaj ne v večjem obsegu. Prizadeva se, da se izbegne likvidaciji, ki bi zavarovancem prinesla veliko škodo in da Feniksov portfelj v naši državi prevzame ena ali več že obstoječih zavarovalnic ali pa zavarovalno podjetje, ki naj bi se šele ustanovilo. Da se omogoči taka I ureditev, je naša vlada izdala dne 24. IV. t. 1. i uredbo z zakonito veljavo, s katero se daje I jugoslovanskemu Feniksu za dobo 8 mesecev sodni moratorij. Za označeno dobo je ukinjena pravica zavarovancev na odkup polic in na policua posojila ter se Feniksa v tej dobi ne more niti tožiti niti proti njemu voditi izvršbe in predlagati konkurza. Da se ohrani portfelj zaradi lažjega prihodnjega prevzema neokrnjen, se prepoveduje izpreganje Feniksovih zavarovanj po drugih zavarovalnicah. Če in v koliko se bo posrečil vladi njen namen, je vprašanje prihodnosti. Obširneje o tem važnem vprašanju v okviru lega član a zaradi pomanjkanja prostora ne moremo govoriti. Omenjamo le, da pogrešamo uredbo, po kateri bi se od dneva njene izdaje dalje vplačane premije vodile na posebnem računu in bi se vrnile, ako se izvrši likvidacija. Taka določba bi dala zavarovancem potrebno jasnost glede usode premij, ki se sedaj plačajo. Bilo bi to nujno potrebno. Pri taki določbi bi bil zavarovanec gotov, da v primeru likvidacije dobi vplačano premijo povrnjeno. Želimo, da prizadevanje vlade izpade čim ugodneje za Feniksove zavarovance. Pri žalostnem položaju Feniksa nas pa veseli dejstvo, da je ostalo jugoslovansko zavarovalstvo zdravo. Na čast jugoslovanskemu zavarovalstvu moramo izrecno poudariti, da ni sledilo Feniksu na nevarno pot, na katero je zašel. Jugoslovanske zavarovalnice so ostale zaradi tega sicer manjše, zato pa zdrave in solidne ter so zavarovanci popolnoma varni za svoje prihodnjo odškodninske zahtevke. Dr. B. M.: 0 vplivu alkoholizma na duševnost (Prosto po Langeju) Pojavi enkratne pijanosti so znani. Pri raznih osebah se različno izražajo. Nr. pr.: Po prvih kozarcih ugodno občutje in stopnjevana duhovitost, kl Pa se po nadaljnjih količinah hitro poplitvi in preide v plehko čvekanje, pri katerem se že jezik zatika, čeprav se tudi sedaj zdi pijancu vsaka beseda duhovita in važna. Včasih narašča dobrovoljnost v razigrano razbrzdanost, drugič slaba volja v razburljivost, v boe in nekrotičnost. Le redki so, ki ostanejo duhoviti skoraj do popolne pijanosti, bekatere odreši popolne pijanosti bruhanje, drugi padejo v «panje, podobno narkozi. Omotica, zibanje, vrtoglavica so pogosti pojavi. Ob lazličnih prilikah so potrebne različne količine pijače za isto stopnjo pijanosti. Ne igra pri tem samo kakovost vina, pivm zganja svoje vloge, ampak tudi trenotno razpoloženje in okolica. Med resnim razgovorom postane človek pozneje pijan, kakor na kroku v raz- igrani družbi. Nekateri ne prenesejo dobre pijače in postanejo natreskani že pri majhnih količinah. So taki, ki se kar takoj vznemirijo in se njihova zavest kmalu skali. Nekatere pijanosti se ne razlikujejo dosti od gotovih psihopatičnih, histeričnih razburjenj. Pri drugih zopet nastane stanje, podobno božjastnemu vznemirjenju, ki traja le kratek čas ali pa tudi po nekaj ur. Takega stanja se pijanec po iztreznjenju sploh ne spominja ali pa se ga spominja le deloma ali medlo. Vazno je to zaradi sodne medicine, kajti v takem stanju postane včasih tak napit človek nasilen, poškoduje predmete ali tovariše, izvrši včasih umor. Tako stanje preide ponavadi v globoko spanje. Zapadejo vanj radi stari pijanci, pri katerih se pojavijo tudi motnje v orientaciji, zamračena zavest in celo videnja podob slišanje glasov, ki jih v resnici ni itd., potem ljudje z možganskimi pokvarami, ljudje z poapnelim ožiljem, božjastni ki, predvsem pa razburljivi, histerični psihopati S tem pa ne pravim, da morajo taki ljudje ob vsaki pijanosti zapasti v tako stanje, kajti tudi oni dožive lahko take navadne pijanosti kot navadni smrtniki. Pa tudi pri \ navadnih smrtnikih ni izključeno, da bi se ne pojavilo tako stanje pijanske zamračenosti. Ponavadi jo pri teh sproži še kak drug činitelj, n. pr. prevelik duševni napor, težka skrb, prepir ali nesreča v družini, oslabelost po dolgotrajni bolezni itd. (Dalje sledi.) Za vsakogar! ~ Od 30. maja do 8. junija: Potovanje v Ljubljano — na XVL UUBLUNSKI VELESEJEM Polovična voznina na železnici, parobrodih, avijonih. - Železniška izkaznica se dobi na odhodnih postajah po Din 2'—. - Razstava industrije in obrti - Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne). »Sodobna gospo-dima«. - Modna revija. ■ Pohištvo. • Avtomobili. • Male živali. Razstavni prostor zavzema 40.000 m*. TEOD. KORN - Ljubljana Poljanska cesta 8 (preje Henrik Korn) Ustanovljeno 1852 Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov in centralne kurjave. - Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave k—a—k—o—i'—-s—o—a—d—r—Ii—ž—n—1—e—fv—na 1 ©—k Pravočasno skrbite in si pripravite stroje, ki jih potrebujete pri gospodarstvu: Prvovrstne mlatiln ce, gepelni, transmisijske potrebščine, žitne čistilnice, trijerji i. t. d. vedno v zalogi. Točno in skrbno boste postreženil Iščemo krajevne zastopnike! FERDO SMOLA Poljedelski stroji in plugi SV. JURIJ OB JUŽ. ŽEL. PRI CEUU MartiB Plut, Črnomelj Nizke cene, solidna postrežba! Priporočamo mešano trgovino LIOMJANA, Slomškovo 4 L M. ECKER, Sinova Splošno kleparstvo, kritje leso-cementnih streh, strelovodne naprave Mrzlo- in toplovodne instalacije, sanitarne opreme Račua poštne hran. 10.771 Telefon interurban 29-33 UUBUANA - Ilirska ulica št. 15 29-11 Telefon interurban 29-11 LOVRO PICNAN centralne kurjave, vodovodne instalacije, preskrba z vročo vodo potom štedilnika, sanitarne naprave, oprema bolnic in sanatorijev, kleparska dela vseh vrst. Dobro vzgojeni otrok. Zdravnik: »Vsako uro za noževo konico tega praška, razumeš.« — Otrok: »Razumem že, a z nožem ni dovoljeno jesti.« Iz gostilne. Gost: »0, gospod krčmar, vaše pivo je kot pesemI« — Krčmar: »Smem prinesti le eno kitico?« Menjalne gospodarstvo. — »Gospod Kovač, vi ste vendar pri gledališču; ali mi ne bi mogli enkrat preskrbeti nekaj dobrih brezplačnih vstopnic?« — »O seveda, dragi prijatelj; vi ste pa bančni uradnik in mi lahko za to prinesete nekaj bankovcev * Ludovik Puš: Zemlja Sveta sl, zemlja — In blagor mu, komur plodiš... (O. Zupančič.) Ce bi zemlje ne bilö, te zveste naše krušne matere, bi bil kmet usmiljenja vreden, kakor je usmiljenja vreden delavec, ki od jutra do večera v zaduhlih prostorih streže strojem, ali meščanski človek, ki mu iz pisarne in trgovine v kavarno in domov ubija življenje trda pesem cestnega tlaka. Kdor ni s polnimi prsi vdihaval tople vonjave na novo preorane zemlje, iz katere se liki iz velike kadilnice dviga proti nebu rahla meglica Zemljinih gorkih utripov, ne ve in nikoli ne bo vedel, kaj je človeku zemlja. Kdor ni še nikoli začutil, koliko človekovega srca terja in koliko ljubezni, je ne ho doumel, pa lahko obhodi vse doline in gorč. Kmet pozna zemljo in ona pozna njega. Sleherno spomlad mu pride naproti kakor mlada nevesta, da se mu vsa izroči, deviška, lepa, topla. In kmet ji znova priseže ljubezen in zvestobo s srcem in žuljevo roko. Vsega ga hoče imeti: ne samo njegovih pridnih rok, tudi njegove misli in želje. Ako ne, si ostaneta tuja in kar mu rodi, je kakor pastorki. O, slovenski kmet pa dvakrat pozna svojo ljubo zemljo. Trda je in mnogo vztrajnega ljubkovanja terja, preden izpolni, kar od nje pričakuje. Rodovitnost, ki jo povzročč znojne kaplje, pa stori, da iz zemlje ne poganjajo zgolj dobrine za telo, marveč da klije iz nje tudi duševno bogastvo, ki polni slovenske kmečke domove in se od tam blagodejno razliva po vsej deželi. Že od njega dni mami slovensko kmečko mladino blesk mesta in vabljivi klici tujine. Svoj čas je bila beseda »Amerika« za kmečko uho kakor sladka pesem. Kdor je mogel zbrati sredstva za karto, se ni pomišljal. Vedel je pa tudi, da si bo tamkaj s pridnostjo in varčevanjem prislužil lepih denarcev, se čez leta vrnil in uredil domačijo ali pa si ustvaril novo. Spominjam se, da so ljudje iz naših krajev, odhajajoči v Ameriko, trdno obljubljali, da se bodo kmalu vrnili na rodno zemljo in na njej ostali. Marsikoga je tujina pogoltnila, mnogo se jih je pa zares vrnilo še zdravih in krepkih. Oklenili so se spet domače zemlje, ki so jo s prisluženim denarjem oplodili in olepšali, da jim je bila še ljubša in dražja. Danes ni več tako. Kmečkega mladeniča in dekleta žene v mesto in v tujino želja po udobnejšem življenju. Naši mladini se zdi domača zemlja težka, pusta, dolgočasna. Zahteva znoja in žuljev, dš pa malo. Kdo bi danes — v dobi vsesplošnega napredka — ubijal svoje mlade moči na gruntu! Zemlja je mačeha, širni svet, mesto, tovarna, tam je bodočnosti In so s temi mislimi v srcu veselo in brezskrbno obrnili ljubi zemljici hrbet in trumoma šli. Kako je sedaj, vsi vemo. O da, žal vemo: da je med onimi, ki pritiskajo po mestih kljuke, tudi mnogo kmečkih ljudi, ki nočejo ali ne morejo domov. Še več vemo, ti ljubi Bog: kaj se godi z našimi zdravimi, brhkimi kmečkimi dekleti, ki jih je izmamilo hrepenenje po gosposkem življenju v južne kraje... Kam gre to, ljudje božji? Ali ne slišite, kako se naša zemlja joka za njimi? Dovolj je bilo na njej prostora tudi zanje, pa so vendar šli. Da jim bo lepše kakor doma ... In še vedno gredo. Celč v tujino, da jih nikdar več nazaj ne bo. Vprašamo: kje je korenina tega zla, da jo izrujemo? Kaj ni zemlja več lepa? Ali nima več v sebi one čudovite sile, ki človeka z ljubeznijo priklepa nase? Ali več ne daje kruha kakor nekoč? Kaj se je njeno ljubko lice popačilo? O, bratje, naša zemlja je lepa in dobra kakor vedno, nič se ni spremenila in nič popačila; spreminja in v temeljih se maje naš kmečki dom, ki ne uči več svojih otrok ljubiti rodno grudo. Oče gospodar je še ves navezan nanjo, tudi mati ji je vdana z rokami in srcem, vendar že obema kakor zločest privid lebdi pred očmi misel, da je ubijanje z zemljo najtežji poklic; otroci naj bi si, če le mogoče, poiskali lažje življenje. In je izza mlada otrokom treba slikati v temnih barvah vse težave kmečkega stanu, tarnati in moriti v mladih srcih vse korenine, ki poganjajo v zemljo. Nikar tako! Tudi če ne bodo mogli vsi otroci ostati na kmetih: ljubezen do rodne zemlje je velika, dobrodejna sila, ki nikoli ne odpove. Kmečki oče in mati! Ce vama je vajin dom pri srcu, če imata rada svoje otroke in svoj narod: učita otroke toplo in z vsem srcem ljubiti zemljo, to našo trdo, vendar preljubo, slovensko zemljico. Zvesta ljubezen do nje in do vsega, kar je lepega na njej, je našemu narodu najtrdnejši porok lepših dni, v katere vsi neomajno verujmo! Nagradno vprašanje za junij 1936 Zadnja leta smo spoznali novo vprašanje, ki ga imenujemo kmečka zaščita. Na razne — po večini neuspešne — načine so vlade to vprašanje reševale. Tudi sedanja vlada obljublja dokončno rešitev tega vprašanja. Zanima nas zvedeti, kako mislijo o tem naši cenj. bravci. Zato nam odgovorite do 80. junija 1936 na vprašanje: KAJ MISLITE 0 KMEČKI ZA8CITI ? Za najprimernejša dva odgovora razpisujemo običajni mesečni nagradi po 250 Din in 150 Din. Odgovori naj bodo kratki in jedrnati. Neresni odgovori bodo seveda romali v koš. Vaša resna mnenja pa bomo odstopili strokovnjaku, da jih uporabi v Vaš prid Naša zahvala in priporočilo Podpisani smo pogoreli, a bili smo pri Vzajemni zavarovalnici za primer požara zavarovani. To je naša sreča. Vzajemna je našo škodo pravično ocenila in nam odškodnino pošteno plačala. Hvala ji in v našo srečo naj raste! Redoma hiša oo. minoritov (o. Konstantin Ocepek) v Št Vidu pri Ptuju. — Pluder Helena v Zagradu pri Prevaljah. — Fingušt Franc v Brezuli pri Račah. — Lešnik Štefan in Marija v Brezuli pri Račah. — Anton in Marija Fras v Jelenčah pri Pesnici — Valentan Elizabeta v Njivercih pri Ptuju. — Ivan in Marija Dolajš v št. liju v Slov. gor. Priznanje. »Mama, ali je težko obdržati skrivnost za eebe?« — »Tega pa res ne vem — že nisem nikdar poskusila.« Kaj naj kmet sedaj dela? Poljedelstvo. Ugodno vreme ne pospešuje samo razvoja posetev, ampak tudi plevela, ki postaja vedno bolj nadležen. Pletev je nujno potrebna in ni dovolj rok pri hiši, da bi vse njive pravočasno oplele in okopale. Letos je vse bolj zgodnje, zato smo koruzo deloma že razredčili, enako tudi peso; kjer pa to delo še ni opravljeno, tam ga je čimprej izvršiti, da nam rastline ne prerastejo in ena druge ne ovirajo pri razvoju. Glede pletve in okopavanja krompirja, koruze, pese je srečen tisti posestnik, ki jih je sejal v zadostno široke vrste in sedaj lahko pleje s kultivatorjem ali s planetom. Če se na krompirju pokaže peronospora — porjavenje listov — tedaj škropimo z eno in polodstotno galično apneno brozgo. Rje na fižolu se ubranimo s tem, da potrgamo napadene liste in Jih sežgemo. — Proti koncu meseca ee bo začela žetev ječmena in rži, zato bo pripraviti srpe in koee ter drugo orodje. Po žetvi bo strnišče takoj preorati, da se zemlja ne kvari in preveč ne suši. Travništvo. Letos je košnja zgodnja in kaže povsod primeroma dobro. Toda kosimo dovolj zgodaj, da pridelamo dobro, tečno seno, ne pa slamo. Spravljajmo ga le ob lepem vremenu in vsakokrat pokosimo le toliko, kolikor moremo dobro in zdravo spraviti. Zvečer je seno spraviti v kopice, da ga rosa ne izluži. Dež in rosa namreč znatno zmanjšata njegovo hranilno vrednost, medtem ko ne škodujeta stoječi travi. Vrtnarstvo. Prvi pridelki spomladne setve so že tu in marsikatere že izpraznjene gredice bo treba nanovo zasejati z grahom ali zasaditi s solato in drugo zelenjavo. Največ dela pa zahteva pletev. Tudi škodljivce moramo zatirati: bramorje, polže, stenice, listne uši in druge. Pri zatiranju plevela pazimo, da ne pride do semena. Plevel spravljamo na kompostni kup, da zgnije. Okopavanje zemlje prepreči tudi njeno osuševanje. Paradižnikom odstranimo zalistnike, vodilne poganjke pa privežemo, pregoste setve razredčimo, vrtna pota čistimo. Sadjarstvo. V sadovnjakih sedaj ni mnogo dela. Paziti moramo le na sadne škodljivce, če se kje pojavijo v večji množini; navadno se pa ptice pevke mastijo z njimi. Glivične bolezni, škrlup, plesen in druge zatiramo s škropljenjem z raznimi sredstvi, krvavo uš s tobačnim izvlečkom. Na precepljenih drevesih zavarujmo mladike, da jih ptice ali viharji ne polomijo. Špalirji nam dajo sedaj obilo posla s skrajševanjem poganjkov. Vinarstvo. Trta nam da sedaj mnogo posla * trebljenjem, očiščenjem in vezanjem mladik. Da skrajšamo previsoke trte, pustimo na njih najnižjs poganjke, ki bodo služili za pomladitev trsa. To delo izvršimo še pred drugim škropljenjem. Škropilo za to bodi eno in polodstotno. Čas je tudi za zeleno cepljenje. Pri okopavanju trt odstranimo vsa rosne korenine, da ne črpajo hrane v škodo glavnih korenin. Hmeljarstvo. V hmeljnikih je sedaj obilo posla z zatiranjem škodljivcev in bolezni, z okopavanjem In pletvijo ter z odstranjevanjem neljubih poganjkov, z zalomljevanjem in napeljevanjem trt. Živinoreja. Živina ee je že navadila na zeleno krmo. Sedaj jo moramo varovati pred vročino in muhami. Če še nismo pobelili hlevov, je za to sedaj skrajni čas. Apno je najboljše razkuzevalno sredstvo v hlevih. — Prašiče cepimo proti rdečici. Vso živino držimo čisto in snažno, da jo s tem obvarujemo bolezni. Čebelarstvo se izplača le z močnimi roji. Pozni roji so navadno slabi, ker je sedaj spomladna paša prenehala. Zlasti letos jih moramo krmiti s sladkorjem, da ohranimo družine žive. Stare matice je sedaj zamenjati. Ker je bila spomladna paša slaba, bomo letos stočili malo medu. Inž. L. Ne vemo ne ure ne dneva... V zadnjem času je »KARITAS« izplačala CELE ZAVAROVALNE VSOTE ob smrti sledečih članov in članic: Potočnik Ana, Primskovo pri Kranju; Smolej Frančiška, Jesenice, Cankarjeva 4; Pugel Marija, Maribor, Delavska 26; Novo-selič J o d p, Sevnica ob Savi št. 180; Orehek Ana, Lačni vrh, p, Dob pri Domžalah; Merč-nik Florijan, Sv. Benedikt v Slov. goricah; Solar Terezija, Tepanje pri Konjicah; Florjančič Marija, Slov. Bistrica št. 157; Ocvirk Juri, Latkova vas 28, p. Sv. Pavel pri Preboldu; Horžen Franc, Čatež ob Savi; Anžič Anton, Bizovik pri Ljubljani 83; Soklič Marija, Bled; Slekovec Jurij, Terbegovci; Dre-nik Gizela, Moste pri Ljubljani, Poljska pot št. 38; Prek Ivana, Ljubljana VIL, Celovška št. 72; Črtane« Marija. Gmajna 22, p. Ježica; Stergar Josip, Celje, Ozka ulica 5; Zorko Antonija, Hrenca 6, p. Maribor; Vršič Elizabeta, Marija Snežna; Malik Josipina, Ljubljana, Ciril-Metodova 19/L; Ljubič Frančiška, Ljubljana, Šmartinska 4; Vrhovec Franc, Zaklane 28, p. Horjul; Kraner Ana, Maribor, Plinarniška 1; Pivk Marija, Zaplana 40; Gra-dišar Marija, Sp. Duplje 53; Mlakar Martin, Leskovec 81 pri Krškem. Dvojno zavarovalno vsoto pa je »KARITAS« izplačala ob smrti Kobal Neže, Sele 2, p. Zg. Polskava, ki je padla z voza in se smrtno nevarno poškodovala. — Zavarovanje se je pričelo šele s 1. marcem 1936. Vsem dragim rajnim naj sveti večna luč, svojcem pa naše sožalje. »KARITAS« Ali Vam je Naša moč všeč ? Nagradno vprašanje v 4. številki »Naše oioči« je izzvalo nepričakovano veliko število odgovorov. V zadoščenje nam je, da so vsi ti odgovori za »Našo moč« nad vse laskavi. Utrjujejo nam prepričanje, da z izdajanjem lista vršimo močno prosvetno delo. Iskrena hvala vsem, ki so nam na tako iskreni način orisali Potrebo, važnost in primernost »Naše moči«. Njih odgovore bomo vsaj v skrajšani obliki Prinesli v naslednjih številkah. Danes priobčujemo le del obeh nagrajenih odgovorov. I. nagrada (Din 250.—): Gospa Terezija Rus iz Mote pri Ljutomeru. »Delati moramo na to, da bo vsaka slovenska •Usa zavarovana pri Vzajemni in tako naročena na a časopis. V tretji in četrti številki se mi je po-e »no dopadel članek o gasilstvu, ker je tudi moj v„ navdušen gasilec; enako pa tudi članek »Sionska beseda«, ki žalibog resnično opisuje, kako ČEVLJI VODIJO V KVALITETI ne bi smelo biti. Ta članek hočem shraniti, da moji sinovi, ko dorastejo, vidijo iz njega, da se slovenske besede ne smejo sramovati, kot se ne sramujejo odlični možje jo zagovarjati. Z vseh strani lista pa veje velika ljubezen do preprostih kmečkih domov, do krasne zemljice domače, kar nas navdaja s ponosom in ljubeznijo ter spričuje, da so oni, ki to pišejo, po večini sinovi poštenih kmečkih mater, ki se sedaj, dasi v boljših položajih, ne sramujejo svojega rodu in da so ostali dobri prijatelji naše lepe narave in dobrega ljudstva. Le tako naprej in zavest, da vršite plemenito delo za slovenski narod, Vam naj bo najlepše plačilo.« II. nagrada (Din 150.—): Žgank Lucija, Britno selo, p. Griže pri Celju. »Kakor gobe po dežju rastejo v zadnjih časih nam, srečnim Slovencem, listi, ki so vsi prepolni ljubezni do naroda; vsak mu hoče pomagati na svoj način, vsak mu kaže edino pravo pot iz te krize. Toda — dobrota je sirota — in tudi ti listi so navadno posušijo, preden dovršijo svojo veliko nalogo. Ko sem prejela prvo številko »Naše moči«, sem si mislila: Kaj pa je zopet to? Že prva številka pa me je uverila, da to ni muha enodnevnica, ker je daleč od vsakdanje visoke in nizke politike, ker nima praznih besedi, puhlih fraz, ki so jih listi navadno polni. »Naša moč« nam pove dovolj jasno, kje je — naša moč. Vsak stan, inteligent, obrtnik, delavec, kmet, vsak bo našel v »Naši .moči« koristnega zase dovolj. Pouči ga o ustroju zavarovalnic, o požarnih cenitvah, o organizaciji gasilstva — stvari, ki jih v dnevnem časopisju ne najdemo, ki pa so važne za vsakogar. List mi torej ugaja, mora ugajati vsakomur. Želela bi le še nekaj: ko sem prejela prvo številko »Naše moči«, sem takoj pogledala »pod črto« po uredniku: prof. Janko Mlakar. Spomnila sem se na čase zlate mladosti, ko smo s takim veseljem po dvakrat, trikrat prebirali Trebušnikove zgode m nezgode. Ali nas ne bi hotel gospod profesor razveseliti še s kako lepo zgodbo s planin? Saj menda ne sedi vedno v palači Vzajemno zavarovalnice v Ljubljani in gleda na prašno cesto pod seboj?« Iz obširnih odgovorov smo tu podali le nekatere misli. Prostor nam ne dopušča več. Vsem, ki ste odgovarjali, pa bodi v zadošče- nje povedano: Komisija, ki je odgovore pregledovala, je strmela nad lepoto jezika in sloga, nad obiljem misli in domislekov, ki Jih odgovori kažejo. Če bi mogli vse odgovore priobčiti, bi to bili res zgovorna priča za visoko obzorje našega kmečkega in delovnega ljudstva. Vsem še enkrat zahvala In pozdrav! Samo STOLI /s upognjenega lesa združujejo največjo eleganco z Izredno odpornostjo in tr-peinostjo. RENEC-CO. tovarna upognjenega pohištva KAMNIK Zahtevajte v vseh pohištvenih trgovinah le naše blago »Ce res delo tako ljubite, kakor pravita zakaj si ga pa potem ne poiščete?« — »O, dobr* gospa — ljubezen je pač slepa.' Vprašanja in odgovori 8. Zaradi »Feniksa« smo prejeli celo vrsto vprašanj. Ne vprašujejo seveda zavarovanci Vzajemne, temveč zavarovanci »Feniksa«, do katerih pa seveda mi za enkrat nimamo nikakih dolžnosti, pa jim zato tudi ne odgovarjamo. Naši zavarovanci pa si bodo o tej ogromni gospodarski polomiji lahko ustvarili pravično sliko po uvodniku v tej številki. 9. F. Z. iz Št. Vida pri Stični: Čitali ste »Našo moč« in se prepričali, da Vam zavarovanje pri Vzajemni nudi polno gotovost za primer požarne nesreče. Radi bi se zavarovali pri Vzajemni, a vezani ste na drugo zavarovalnico, kjer poteče pogodba šele čez tri leta. Od pogodbe pri drugi zavarovalnici ne morete odstopiti, ako za to ni zakonite podlage. Pri Vzajemni pa lahko poslopja dozavarujete, ako menite, da niso dovolj visoko zavarovana. Sicer se pa obrnite za navodila na našega tamkajšnjega zastopnika, ki Vam bo svetoval tako, kakor zahtevajo Vaši interesi in kakor predpisuje zakon. 10. Tone F., Šmihel: Zavarovani ste pri zavarovalnici, ki je delniška družba. Ni Vam pa jasno, kaj je to. Da Vam kratko pojasnimo: Delniška družba je gospodarska organizacija, za katero so ustanovna sredstva nudili tako zvani delničarji s podpisom odnosno nakupom delnic. Delničarji so pravi lastniki take družbe in dobivajo za svoje delnice dividendo. Čim večji je dobiček družbe, tem več dobijo vsako leto delničarji. Čisti dobiček zavarovalnice na vzajemni podlagi ne pride v korist le nekaternikom, temveč občestvu vseh zavarovancev. Pri le-teh se v letnem obračunu izkazani prebitek porabi za zvišanje varnostnih zakladov, zaradi česar nudijo zavarovalnice na podlagi vzajemnosti zavarovancem še prav posebno močno varnost. 11. U. T—k, Celje: Vi se pri svojem življenjskem zavarovanju navdušujete za tako Janez Kalan: Kri preužitkarjev vpije! . . . (Nadaljevanje.) Čisto drugače je pa tam, kjer se velika večina prebivalstva v resnici ne more preskrbeti za stara leta, kajti večino onemoglih starih ljudi ni mogoče vtakniti v ubožnice. Popolnoma napačno je zato naziranje, da si morejo privoščiti starostno preskrbo samo bogate države. Ne, te si jo lahko, a revne si jo morajo na en ali drug način. Pred kratkim smo na tem mestu omenili, da so jo sedaj uvedli na Švedskem in celo brez vsakih novih davkov. Tam bo dobival odslej vsak nad 60 let star prebivalec po 300 Din mesečne pokojnine. Pri nas je ne zahtevamo za vse brez izjeme, pač pa za vse staro revnejše prebivalstvo, med katero spada vse delavstvo, vsi posli in tudi vsi manjši kmetje, katerih gospodarski položaj ni za las boljši od delavstva, če ne pogosto še slabši. S tem bi bilo rešeno tudi vprašanje preužitkarjev, katerih kri trka na vest vsega naroda, zlasti pa onih, ki so odgovorni za njegov položaj in za njegovo usodo. * Kri preužitkarjev vpije. Zdaj vemo, zakaj vpije. Grozne so res zgodbe, ki jih beremo o pre-užitkarjih tolikokrat po časnikih. Žalostno je res življenje mnogih starih ljudi, ki so se mučili celo življenje, nazadnje so pa v nadlego in napotje mladim, ki jih grdo gledajo in težko čakajo, kdaj se bodo tega »bremena« znebili. Še bolj žalostno, če to »breme« sami s poti spravijo — e sekiro ali kakor koli... Zdaj tudi vemo, po čem vpije kri preužitkarjev. Po zavarovanju. Le zavarovanje za starost ; more temu žalostnemu stanju starih onemoglih ljudi odpomoči, te žaloigre po družinah preprečiti. Člankarja Domoliubovega pa razumemo tako, da 41 zvano »amerikansko prolongacijo« in se čudite, da Vam jo je potnik Vzajemne odsvetoval. — Da se razumemo: Po obče veljavnih zavarovalniških načelih more vsaka življenjsko zavarovana oseba, potem ko je plačala premije za najmanj tri lota, zahtevati ali odkup zavarovanja ali pa spremembo v plačevanja prosto zavarovanje z znižano zavarovalno glavnico (zadnje imenujejo tudi redukcijo ali kapitalizacijo). Pri odkupu izplača zavarovalnica proti izročitvi police samo gotovi del tega, kar je zavarovanec vplačal. To je razumljivo, ker je morala zavarovalnica skozi toliko let jamčiti za izplačilo cele zavarovalne vsote in tega seveda ne more storiti brez gotove odškodnine. Zavarovalna pogodba se smatra z odkupom za razveljavljeno. Pri redukciji pa zračuna zavarovalnica novo znižano zavarovalno glavnico, za katero ni treba plačevati nobenih premij več, a glavnica se izplača po prvotno določenih pogojih, t. j. ob smrti odnosno ob doživetju. Zračunanje te znižane zav. glavnice je pri zavarovanjih, pri katerih se plačuje stalno enaka premija, kaj enostavno. N. pr.: Nekdo je zavarovan na smrt odnosno na doživetje za 20 let za Din 100.000.—. Plačeval je premije pet let, nato pa je zašel v stisko in ne more ničesar več plačevati. Zavarovalnica mu pošilja opomine, a ne dobi plačila, zavaro-I vanec pa niti ne sporoči, zakaj ne plača. Ko je zavarovanec prejel zadnji opomin (tako I zvani enomesečni naknadni odlog), izvede zavarovalnica redukcijo sama. Ker je zavarovanec plačeval 5 let, t. j. skozi eno četrtino dogovorjene zavarovalne dobe, mu zavarovalnica zniža prvotno zavarovalno vsoto na eno četrtino, t. j. na Din 25.000.—. Če bi zavarovanec umrl, preden bi poteklo dogovorjenih 20 let, bi zavarovalnica izplačala takoj po njegovi smrti Din 25.000.—, čeprav od 5. leta dalje niso bile vplačane nikake premije. Če bi pa zavarovanec doživel polnih 20 let, bi takrat dobil Din 25.000.—. Popolnoma drugače pa je, če se je zavarovanec ob sklepu zav. pogodbe dogovoril za »amerikansko prolongacijo«. Tudi v tem primeru morajo biti premije poravnane za najmanj tri leta. Ako takrat zavarovanec preneha s plačili, ostane še nadalje zavarovan za polno zavarovalno glavnico, a samo nekaj let. Ko tista leta potečejo, izgubi zavarovanec vse pravice iz zavarovanja, t. j. on ne more od zavarovalnice zahtevati niti odkupa niti redakcije. Le v primeru, če bi zavarovanec v tistih nekaj letih umrl, bi morala zavarovalnica izplačati celo zavarovalno glav-I nico. Ta možnost je pa tako malenkostna, da se zaradi nje pač ne izplača odreči se pravici do odkupa odnosno do redukcije. — Kakor tedaj vidite, je naš potnik hotel le Vam dobro. »Amerikanska prolongacija« služi le kot vaba za nepoučene ljudi. Mi je nikomur ne priporočamo. 12. Mnogim! 1. Ponavljamo! Kdor ne dobi v redu »Naše moči«, naj jo zahteva pri svojem krajevnem zastopniku Vzajemne zavarovalnice ali pa sporoči neposredno upravi »Naše moči« v Ljubljani, Miklošičeva c 19. — 2. Uredniški prispevki, ki niso pisani čitljivo in samo na eni strani pole, romajo v koš. Prav tako roma v koš vse, kar ima samo krajevni značaj in ne more zanimati 100.000 naših bravcev. Ista usoda doleti dopise, ki so naperjeni zgolj s splošnimi očitki proti drugim zavarovalnicam, a dopisnik ne prevzema za vsebino polne zakonske odgovornosti, niti ne razpolaga z dobrimi dokazi. — 3. Na vprašanja, ki jih je »Naša moč« že v dosedanjih številkah objasnila, zaradi pomanjkanja prostora ne moremo odgovarjati. Zato hranite »Našo moč« in jo večkrat prebirajte. Prav vam bo to prišlo zlasti na koncu leta, ko bo razpisana tisočdinarska nagrada, za katero se boste mogli potegovati le, če boste imeli spravljene vse številke »Naše moči«. I. P. naj bi to zavarovanje vpeljala država. Toda če bomo čakali, da bi država to storila, bomo še dolgo čakali. Bog ve, kdaj bi pri nas do tega prišlo, če bo sploh kdaj! Gotovo je že 30 let, kar je dr. Krek to zavarovanje hotel imeti. Seveda tudi od države. A še danes ni nič. Predolgo bomo čakali, preveč bo še krvi preužitkarjev preteklo, preden bo kaj. Pomagaj si sam — in pomagal ti bo Bog! Tega izreka se je treba oprijeti! Pomagaj si sam! Če ti država ne pomaga do zavarovanja, zavaruj se sam! Saj bi državno zavarovanje tudi ne bilo zastonj. Krava molze pri gobcu; če ji ne daš jesti, ti tudi mleka ne more dati. Tako je tudi z zavarovanjem po državi. Plačevati bi moral pri državnem zavarovalnem uradu toliko in toliko, da bi potem čez leta prejemal toliko in toliko. Zdaj gre samo za to, da bi ljudje tisto, kar bi za državno zavarovanje plačevali prisiljeno, hoteli plačevati zavarovalnici prostovoljno. V ta namen je potrebno, da ljudje najprej uvidijo potrebo zavarovanja. Potem pa, da imajo toliko moči v sebi, da se znajo sami prisiliti k zavarovanju. Ko bi naši ljudje to hoteli in znali, potem smemo reči, da smo res visoko izobražen in napreden narod. Saj se radi pobahamo, kako kulturni in napredni smo Slovenci. Zares, če pridejo k nam Srbi in vidijo pri nas tudi po kmetih lepe bele hiše, vidijo, kako moderno se ljudje oblačijo, vidijo, da se že skoraj vsak tretji Slovenec vozi s kolesom, in še marsikaj takega, morajo imeti rešpekt pred našo naprednostjo. Našel sem tudi v kmečki hiši že deset raznih časopisov. In ni samo ena taka, jih je več. Ko sem to povedal na Nemškem, so se čudili, da smo tako visoko. Ali pa smo tudi tako visoko, da bi se znali sami prisiliti k starostnemu zavarovanju! Ko je dr. Krek oznanjeval to zavarovanje kot nujno potrebno, je — če še prav spominjam — nekje moral bežati! Kaj, še za to bomo plačevali?! — so ljudje ogorčeno vpili. Skoraj bi bil tepen. Tako malo je bilo takrat še umevanja za to tako pamet- no uredbo. Zamorec v Afriki tudi ne umeje zavarovanja. On živi iz roke v usta. Na prihodnost ne misli. Za to je njegova pamet prekratka. Vesel je, da je sit danes. Kako bo jutri, na to bo pa šele jutri mislil. Kar ima pri roki, to poje. če le more vase spraviti. Kadar ima, takrat ji, dokler je kaj; kadar nima, takrat strada. Kakor otroci! (Dalje.) Drzoparilnik! in ünofniCne Črpalke znamke „ÖAMA“ so proizvodi izključno domače obrti, le polovico cenejši in boljše kakovosti kot inozemski. Izdeluje in prodaja jih tvrdka Ciril Podržai, «plodno kiluCavniCorstvo, 1$, p. Studenec pri LJubllanl Pojasnila in ceniki brezplačno Štev. 6. M. K.: Pesem polja (Povest.) (Nadaljevanje.) Okrog svetega Vida so začeli pri Korenu kositi. Kose so se bliskale, grabljice so obračale in. sušile seno. Zvečer, ko je svetila luna, so ga zme-tavali na svisli. Ob enajstih so utrujeni polegli, ob štirih zjutraj so že odzajtrkovali in zopet šli po delu. Voz za vozom sena so vozili s travnikov in senožeti. Pa so začeli žeti. Težko, zlato klasje je padalo. Žanjicam ee utrinja znoj raz čelo in kot dragoceno gnojilo za novo žetev poji razbeljeno zemljo. Lep, res lep je poletni čas za kmeta, četudi je poln znoja in trpljenja. Seno spravljajo in žito žanjejo; komaj mimogrede utegnejo pojesti, pa jih že zopet priganja novo delo. A navzlic temu se začuje med košnjo ob brušenju kose mnog vesel vrisk in ob večerih utrujene žanjice pozabijo na trud, pa zapojo veselo narodno pesem, da je srce polno lepote in veselja. Korenova Ančka ni utegnila kdo ve kaj pomagati pri košnji in žetvi, ker je doma imela polne ! roke dela Komaj je dovršila eno stvar, že jo je čakalo desetero novih. Prašiči v svinjaku so krulili; treba jim je bilo pripraviti jesti. Pripravila je rezanice govedom in napehala konjem sena in pomolzla krave, pa je že bila ura poldne; urno je Ančka morala zložiti južino v jerbas in jo odnesti v oddaljeno senožet ali prav doli v Mačnik. Vrnila se je domov, pripravila malico, da jo odnese brat, ; ko pojde z voli po seno; komaj je malo utegnila urediti okrog doma. že se je sonce nagnilo za Jelovico in še poslednjič poljubilo utrujeno polje. j Mehak mir se je razlil po naravi, potem pa so za- j čeli pokati biči, vozovi so škripali, obloženi z rumenim težkim snopjem. Zavili so pod kozolce, j koder so skladali snope pozno v noč. Ančka je hitela v hlev, kuhala večerjo, krmila živino. Polne i roke dela je imela in to dan za dnem, da na Tineta j niti pomisliti ni utegnila. A Tine Podlesnikov je zvesto mislil nanjo in j premnogokrat je zvečer, ko je vsa vas šla poči- : vat, zavriskal gori nad Bukovim vrhom, pa se j pritihotapil do Korena in potrkal na okno Ančkine i kamrice. Med rožami se je prikazala ljubka glavica, Tine pa se je naslonil ob okno. Zvezde so kinčale nebo, lahen vetrič je božal dolino, ona pa sta kramljala in bila tako srečna. Ko sta se poslovila, je Ančka legla nazaj v belo posteljo, Tine _________________»NAŠA MOC«_______________________ pa je kfenil proti Rovtam in nad Bukovim vrhom zavriskal, da ga je čula Ančka prav v svojo tiho kamrico. Ančka ni bila teh Tinetovih obiskov nič kaj vesela, dasi je Tineta iskreno ljubila. Pekla jo je vest, da se razgovarja z njim brez očetove vednosti, za njegovim hrbtom. Večkrat je pobožno sklenila roki pred sliko Marije Pomočnice, ki je visela nad njenim vzglavjem, in jo iskreno prosila, naj ji odpusti, ker ima skrivnosti pred lastnim očetom. Marija se ji je materinsko smehljala in to je deklico pomirilo. Vendar se je kar nekako bala očeta in njegovega mirnega, globokega, kakor v dno duše segajočega pogleda. Zdelo se ji je, da oče bere vse njene misli, skrite v globini srca. Često mu je nehote začela izmikati oči. Pa oče, utrujen od let in dela, poln skrbi za gospodarske posle, ni opazil hčerinega, nekoliko spremenjenega vedenja. Ančka pa je s strahom pričakovala trenutka, ko oče izve za njeno ljubezen. In izvedeti mora, prej ali slej. Pa naj se zgodi božja volja! Premnogokrat je Ančko ljubeznivo pozdravil orožniški narednik Mirko, doma tam nekje na Notranjskem. Ustavil se je tu in tam. pri njej ter bil ves srečen, če je spregovorila z njim vsaj besedo. Narednik Mirko pri ljudeh ni bil priljubljen. Pre-vnet je bil in za malenkosti je s sivojimi ovadbami povzročal ljudem stroške in sitnosti. Zlasti je sovražil divje lovce. Če ga je opazil, posvetil mu je, da je siromak pomnil za vedno. — Vse to je dobro vedela tudi Korenova Ančka. Zato je govorila tu in tam z njim, ker se je bala, da ne bi zaradi njene neprijaznosti katere zagodel bratu Tončku in Pod-lesnikovemu Tinetu. Pri tem pa ni niti najmanj slutiia, kam meri Mirko a svojo pretirano prijaznostjo. Narednik Mirko je nauireč že dalj časa z veseljem in ljubeznijo opazoval lepo Ančko. Čeprav je večkrat govoril z njo, vendar ji svojih čustev ni mogel nikoli razodeti. Vsakokrat, kadar je Mirko na službenem obhodu opazil v daljavi bele rokavce njene bluze in živordečo ruto na glavi, pod njo pa ljubeznivi obrazek, mu je srce vztrepetalo in odločno se je namenil, da jo povpraša, če hoče biti njegova. Ko pa je stala že skoraj pred njim in ga nekako zasmehljivo zrla s svojimi lepimi, črnimi očmi, si ni upal na dan z besedo. Govorila sta čisto navadne stvari. »Kam pa greste, gospodična?« »Malico nesem žanjicam na polje.« »Pa ob taki vročini? Ali ni prijetneje v senci?« Stran 49. »Prijetneje, da. Ali Bog nas je vse ustvaril za delo. V senci ne bi marala ležati, tudi če bi kdaj lahko, ako bi videla druge ljudi, da se potijo in . parijo na soncu. Pa zbogom, gospod Mirko, mudi i se mi; doma me čaka še mnogo dela.« »Pozdravljena!« je še zaklical za njo in že mu je izginila izpred oči za prvim ovinkom. Zmedel se je nekoliko. »Hm, odločno dekle je, druge strune bo treba napeti,« si je dejal in še bolj všeč mu ( je postala zaradi te svoje odločnosti. »Moja bo in amen!« si je obljubil. Ančka pa je hitela z malico na njivo in premišljevala, kaj neki hoče Mirko, surovi, zlobni narednik. Mirko je ugibal in premišljal, kako bi Ančki razodel, kar mu teži srce. Pa mu šine v glavo misel, ki se mu je zdela prav pametna, da, najpametnejša od vseh. Kar od veselja si je pomel roke. Sklenil je, da pojde zvečer klicat Ančko pod okence, kakor je to storil, ko je bil še mlad fantalin doma na Notranjskem. Malo mu je razbijalo srce v prsih, a potolažil se je s starim pregovorom: »Brez truda in muje se še čevelj ne obuje.« Kaj pa, če ima Ančka drugega fanta? Ah, pa ne! Nikoli ni slišal v vasi ali v soseski o čem takem govoriti. Pa, ah ga bo ona marala? Hm, saj ni grd človek! Visok, vitek, plavolas, modrih oči! Narava se je v naredniku Mirku res zelo motila, prav navkljub pregovoru, da v lepem telesu biva tudi lepa duša. Duša njegova je bila grda, srce trdo, neusmiljeno. Ančko je res ljubil, a ne z ono plemenito, nežno ljubeznijo, ampak z ognjeno strastjo. Zaprisegel oi je. da mora biti njegova in bil trdno odločen, da uniči vsakogar, ki bi mu pri tem stav-Ijal zapreke. — 0, kako se često človek moti, verujoč sladkim besedam in mehkim pogledom. »Na med se muhe love, na sladke besede ljudje.« V soboto zvečer se je torej napotil narednik Mirko h Korenovim, ko se je prej prepričal, da so že vsi odšli počivat. Vsa domačijo je že spala, ko se je tiho priplazil pod kamričino okence. Spodaj je šumela grapa, prav doli v dnu je tekla. Mlin je stal in snival. Nebo je bilo čisto, zvezde so jasno svetile, drugače pa je bila noč temna, ker je bil mlaj. V sadovnjaku je bilo vse tiho, niti vetrič ni zmajal listja na drevju. Spodaj je ležalo lepo polje in snivalo v mehkem snu, v ozadju so skrivnostno molčali temni gozdovi, kakor začarani v stoletno spanje. Ančka je malo prej ugasnila luč, odmolila ter legla. Mislila je na Tineta in na Tončka, ki sta šla gledat v gozd, če se jima je kaj ujelo v skopce, ki sta jih nastavila pred lisičje brloge. Tedaj nenadoma potrka na okno. (Dalje sledi.) Inž. arch. Jože Platner: Naša vas z arhitektonskega vidika (Nadaljevanje iz 1. številke.) Da spoznamo osnovne naselbeniške oblike naše vasi, si moramo ustvariti kriterij, na podlagi katerega lahko razčlenimo zazidalni značaj posameznega naselja. Prav tako kakor odloča za posamezno hišo ali domačijo kriterij časa, podnebja in nadmorske višine, lega kraja ter prvobitna nahajališča gradiva, velja isto tudi za skupino domačij, t. j. naselja oziroma vasi, trge odnosno niesta. Pri končnem določevanju ozir. raziskava-nju zazidalnega značaja posameznih naselij pa ima *elo važno vlogo prometni položaj naselja. Tako razlikujemo pri naših vaseh več vrst naselij. Najmanjši tip zaokrožene naselbeniške eelote so posamezne kmetije v hribih ob Poljanski dolini. To so večja ploskovno povsem zaokrožena gospodarstva z osrednje nameščenimi stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji. Okoli teh poslopij so polja in njive, ki često prehajajo v gozd, ki je tako neposredno zvezan z vsem gospodarstvom. Rekli bi lahko: prvobitna oblika države v mali obliki. Tako zaokroženo domačijo Je smatrati za osnovno obliko naselja, kljub temu, oa je samo eno gospodarstvo, in to zaradi svoje Povsem zaokrožene celote in ker je skoraj v vseh slučajih iz terenskih razlogov v neposredni bli-*lni nemogoč razvoj še kakega drugega gospodarstva v večje naselje. Zanimivo je, da so tudi kartografsko te domačije v velikem obsegu ozna-ene z imenom hiše ozir. gospodarja na speci-Jalkah z isto vrednoto kakor drugi kraji. ... Koder je bila podana možnost za razvoj več-l'h domačij v neposredni bližini, so nastala mala aselja z vključenimi stanovanjskimi hišami, hle-’’ sv'n,iaki, podi ter priročnimi shrambami za žila. Okoli cerkve, ki je postala zatočišče Ijud-iva v vseh prilikah, se je pričelo razvijati na- selje v osredotočili (radialni) obliki. Stanovanjska poslopja stoje tik naselbeniške poti ali ceste, za njim se nahaja dvorišče ter gospodarska poslopja, ki so neposredno vezana na stanovanjsko hišo. Za vsemi temi poslopji se pa razprostira sadni, ozir. zelen jadni vrt, ki se zliva v njive in polja. Cerkve so povečini ograjevali s kamenitimi ogradami, za katerimi so iskali zaščite pred sovražnimi napadi. Ta tip vasi najdemo po vsej Sloveniji, posebno na Dolenjskem ob trgovsko neprometnih krajih. Koder se je razvijal promet živa h n e j e , so nastajala naselja na drug način. Trgovski promet si je iskal pota po dolinah, preko katerih je skušal vezati posamezne pokrajine oziroma dežele. Na ugodnih točkah take poti so se pričeli naseljevati posamezniki in si ustvarjati domačije. Tako je nastala domačija tik prometne žile z večjim stanovanjskim poslopjem, za katerim se je razprostiralo dvorišče, na nasprotni strani tega pa gospodarska poslopja, ki ponajveč niso bila neposredno povezana s stanovanjskim poslopjem. Ko se je razvilo blagostanje teh prvih prebivalcev, so se pričeli naseljevati drugi ter si postavljati svoje domačije ob cesti poleg že obstoječe. Tako so nastala naselja vzdolž cest e do gotove razdalje, ki je bila podana v terenskih prilikah. Sele potem se je začelo naselje razvijati v širino z vstavitvijo (interpolacijo) nove poti in ob tej novih domačij. Taka naselja zasledimo na naših mednarodnih trgovskih žilah in to ob cesti Trst—Ljubljana—Maribor, Ljubljana—Gorenjska, Ljubljana—Dolenjska. Ako se je v teh vaseh začela razvijati poleg trgovine še obrt, so razširili glavno prometno žilo v trg, ki je imel izrazito podolgovato obliko, ki se je ob ustjih zožil v cesto običajne širine. Take podolgovate trge zasledimo skorajda v vseh naših podeželskih trgih in mestih, naj omenimo tu le trg v Novem mestu in manjši, a krasno ohranjen trg v Ratečah na Gorenjskem. Poseben značaj oziroma razvoj imajo naše prekmurske vasi. Tam so nastala naselja na sličen način kakor pri prej opisanem slučaju, z razliko, da se tu niso razvijala naselja za prvotnimi obcestnimi domačijami, ampak samo ob glavni prometni žili zaradi njene prirodno zemljepisne prilagodljivosti v nedogled. Tako so se stvorila ta naselja v dolge samoobcestne vasi, ki so tako značilne za naše Prekmurje. Na podlagi zgornjih ugotovitev zasledimo tedaj štiri tipe slovenske vasi in to: prvobitno zaokroženo (arondirano) gospodarstvo, naselja s strnjenimi domačijami okoli cerkve v trgovskem oziru neprometnih krajih, dolinska naselja ob mednarodnih trgovskih žilah ter ravninsko obliko naselja. (Dalje.) A. Vindišar, Ljubljana: Zavarovanje in požar Sredi noči je zalajal pes; dol po Rebri se vali dim pritajenega ognja. Hipoma se zabliska plamen in nebo zažari v rdečini požara. Zbirajo se vaščani in pomilujejo, pomagajo. Tarnajo pogorelci in svoje skromne pridelke rešujejo, Dom gori! Požar žre in ropa! Dva rodova sta se trudila leto in dan, celo svoje življenje, da sta si postavila dom in nabrala imetje. Plamen požara uniči vse v eni sami kratki uri. Z zadnjo silo se je boril poljedelec z zemljo, e to trdo in gluho, pa neusmiljeno zemljo, ki daje le to, kar s silo dati mora; z lahkoto in mimogrede zdaj ogenj vrača vse imetje nazaj zemlji v obliki pepela. Človek in narava sta si v boju; glej, danes zmagaš ti mene, jutri uničim jaz tebe! Ali ni pomoči? Požarno zavarovanje! Dan po požaru se oglasi pri ubožnem pogorelcu zastopnik zavarovalnice. Prijazno je sprejel kot rešitelj v veliki stiski. Zdaj ga ni kdo ne zavrača, kot so ga sicer, ko je ponujal in silil zavarovanje, iz hiš metali! Zahteva polico, pretehtava okolnosti, da bo predlog za odškodnino dobro utemeljen. Že naslednji dan se oglasi poštni 42 sel in odšteje težke denarje; saj prijava ni romala v daljni Dunaj ali London, kar v Ljubljani, pri domači slovenski zavarovalnici je takoj vse rešeno. Pogorišče se prekoplje, delavci postavijo nov dom. Nov dom! Vse je pozabljeno, samozavesten je pogled v bodočnost! Ali je to požarno zavarovanje? Ne samo to! Kaj pa vi, ki ste tudi zavarovani, pa še niste nikoli pogoreli? S težavo plačujete premije, desetletja jih že plačujete — pa vse zastonj! Mar ima za vas kak pomen to zavarovanje? Seveda ima pomen, pa prav takšnega ali še večjega, kakor za vašega soseda, ki je pogorel in prejel odškodnino izplačano, ker je izgubil imetje, zavarovalnica mu ga je vrnila. Vi pa imetje še imate in odškodnine ne potrebujete! Čemu torej zavarovanje! Vi sami dobro veste, kako pomirjevalno deluje na vas zavest, da ste požarno zavarovani, kadar je plamen švignil preko vaših streh in ožarjal s pohlepnimi jeziki vaš dom, kadar je bobnelo v poletni sopari nebo in so sekale strele, užigale in uničevale! Mirna je vsaka vaša noč in brez skrbi zapuščate dom, ko odhajate na delo v polje in les, Saj ste zavarovani; požarno listino imate na varnem, premijo pa plačano. Ali je to požarno zavarovanje? Še več! Ono je vzajemno podpiranje vseh in vsakega in je izraz našega človekoljubja in ljubezni do bližnjega, do ubogega pogorelca. Težke tisočake mora vsak dan šteti zavarovalnica za škode pogorelcem. Kje naj jih vzame zavarovalnica, ako ne iz plačil, ki so sicer nizka in od plačnikov, ki so številni. Pa vendar vsak od teh — pri nas sto tisočev — doprinaša {»moč in podporo slehernemu pogorelcu, svojemu članu, ki je v potrebi. Glejte kako obilno delo usmiljenja in socialnega čuta opravlja vsak zavarovani član, ki obenem sebi tudi svojemu bližnjemu pomaga, Ako bi gorelo vsem članom, bi zmanjkalo plačnikov in bi zavarovanje bilo nemogoče. Ker pa doleti požar na leto povprečno vsakega stotega člana, so vsi preostali plačilni člani tista zanesljiva rezerva, ki lahko vsak čas in vsako odškodnino zbere; neprizadeti člani pa so moč zavarovalničnih obvez. Še mnogo več je požarno zavarovanje. Slovenski dom moramo ohraniti za vsako ceno, četudi z zadolžitvijo (posojila, hipoteke). Kdo ti bo danes dal posojilo, pa imej še tako lep grunt, ako se ne izkažeš, da imaš svoj dom požarno zavarovan. Ne pozabimo, da je vrednost poslopja in imetja še enkrat večja, ako je vse zavarovano in plačano. Požarna listina služi denarnemu zavodu, ki daje posojilo, za jamstvo, da bo terjatev zanesljivo vrnjena. Med zavarovancem in upnikom nastane tako zvana vinkulacijska pogodba; ob vsaki odškodnini se najprej poravna dolg pri denarnem zavodu. Poslopje, ki ni zavarovano, ne more jamčiti za posojilo, zaradi česar takemu prosilcu no-ben denarni zavod posojila niti ne zaupa, pa naj bi bil še v tako veliki zadregi. Za rešitev posestva, ki gre na boben, ni pomoči, ako ne more prositi posojila z zavarovalno listino v roki. Ta papir je že marsikomu odprl svobodo, da je ostal na svojem in je rešil svoj dom. Požarno zavarovanje je izmed vseh vrst in načinov — teh je brez števila — najbolj važno za malega človeka, najstarejše, najbolj poznano in razširjeno, pa najcenejše. Pa vendar še vsi nismo zavarovani. Naša zahteva bodi: Dokler ne bo vsak Slovenec požarno zavarovan, pa varno zavarovan pri domači slovenski zavarovalnici, tako dolgo mi blagodati zavarovanja nismo vredni in ga ne bomo razumeli. Ne v pouku, le v članstvu je naše sodelovanje. Sicer bodo naši računi slabi In ml sami kaj malo preudarni. F. K—n: Krajevna imovina posameznih delov občin (Nadaljevanje.) Že bivši kranjski deželni odbor je započel delo, hoteč temeljito urediti premoženje sosesk. Prav zato je sklenil deželni zbor prej navedeni zakon, v čigar okviru bi se bilo l.oralo n. pr. rešiti tudi kočljivo vprašanje meščanske korporacije v Kamniku in še nekaj takih korporacij. To omenjam zato, ker je imetje kamniške korporacije največje v Sloveniji, ki se še danes upravlja samo po stari praksi — v prejšnjem zakonu je bilo rečeno »po stari trdni navadi« —, ne da bi bila dana za upravo kakršnakoli osnova v zakonu. (Akt o tem premoženju pa se je svoj čas »zgubil«.) Vse delo deželnega odbora je potem zavrla in končno tudi pokopala svetovna vojna. Pozneje 32 Mlada moč Dragi otroci! Joj, kaj vse bo še iz vas! Inženirji, piloti, častniki, čevljarji, pa kuharice, šivilje in usmiljenke in še mnogokaj bi radi postali. Bog vam daj vsem mnogo blagoslova, da bi svoje cilje dosegli. Kajpak je treba za dosego poklica mnogo marljivosti in krepke volje. Sedaj bi vam lahko napravil dolgo pridigo o marljivosti in krepki volji. Pa vam jo prihranim za drugič in raje povem, kdo je dobil to pot nagrade. Evo jih! I. nagrado (knjigo »Zakaj — zato«) sem poslal Rusovi Jožefi iz Št. Vida pri Stični. Ta-kole pravi: »Jaz bi bila najrajši, ko bom velika, kuharica. Krompir v lupinah že znam skuhat pa mleko zavret. Zato bi bila rada jast, kuharca, ker si mislim da bi jast kaj boljšega skuhala, kakor mama. Naša mama zmeram, kuha žgance, koruzen moč-nik pa krompir. Pravi, da bolšega nemore skuhat, ker nas je preveč otrok. Včasih jo prosimo, da bi radi bel, kruh jedli pa meso pa pravi, da samo bogati ljudje jedo. Jaz si pa zmerom mislim, da ste v Ljubljani najbol bogati in. da privas samo dobro, kuhate. Zato bom, k Vam prišla v Ljubljano prav gotovo. Bom Vam samo, kaj dobrega skuhala zato bi tako rada, da bi še jast. kaj dobrega pojedla. Druge otroke bom pa vse doma pustila naj pa močnik jedo. Saj mama mi zmeram pravi, da sem jast najbo! lišpova, pa jaz sama nevem zakaj res tako teško jem saj mi pravijo, da nisem zdrava. Sedaj pa zbogom čez 8. let že pridem, kuhat.« Kakor vsak nagrajenec je seveda tudi ta bodoča kuharica dobila poleg knjige še moje pismo. Kaj, Pepca, v tistem pismu je pa precej popra! Gotovo mi bodete vsi pritrdili, če i pravim, da ni lepo, ako kdo misli zgolj na to, j kaj bi dobrega pojedel, pa povrh drugim še j ničesar ne bi privoščil. II. nagrado (knjigo »Mladost v džungli«) je prejel Edo Herman iz Šmartna ob Dreti za sledeče pismo: »Dragi brat Ivo. — Jaz bo rad postal vrtnar. Zato ker vrtnar ima rože lepo sadje in pravijo, da vrtnar dobro zasluži. Jaz pa sem ubog in slabotnega zdravja. Atek mi mi je umrl v Argentini mamica je bolna že deseto leto. Ali imate pri vas kaj vrtnarjev. Bratec Ivo pridi po me. Star sem 1925 1.« III. nagrado (knjigo »Martin Krpan«) je pa zaslužila sedemletna Pungrčarjeva Ivanka iz Mirne peči. Piše mi tole: »DKAGI GOSPOD. JAZT BI RADA POSTALA ŠIVILJA. ZATO DABI KAJ ZASLUŽILA, DA BI DALA MAMI DENAR, DABI KUPILI KORUZNE MOKE DABI JEDLI ŽGANCE IN MOČNIK, ZATO KER SMO REVNI. PROSIM GOSPOD DA BI PREBRALI MOJO SLABO PISAVO KER JOKAM KI MI BRANIJO VAM PISATI DA SEM ŠE MAJHNA. VAS POZDRAVLJA.« Kajne, otroci, da je Ivanka nagrado zaslužila? Dočim misli Pepca le na meso in beli kruh, pa je Ivanka hvaležna, če bi dobila vsaj močnik in žgance. Tako je prav. Kaj pa v juniju? V juniju bo med vami mnogo veselja in tudi žalosti. Šolska spričevala bodete dobili, eni odlična, drugi pa s — fajfo. Za prve pripravljajo starši pohvalo, za druge se pa namaka šiba. Upam pa, da teh drugih sploh ni med malimi bravci »Naše moči«. Zato mi pa do 30. junija t. 1. odgovorite na vprašanje: Zakaj se veselim konca šolskega leta? Ker mnogi nimate denarja za znamke, si pomagajte tako, da bodete odgovore zbrali in mi jih poslali v skupnem zavitku. Če bo tak zavitek težji od 20 gramov, morate kajpak tudi večjo znamko nalepiti. To vam bodo že na domači pošti pojasnili. Iskreno vam vsem želim, da bi jo na koncu šolskega leta dobro izvozili in se nato počitniške radosti obilno naužili. Pozdravljeni! BRAT IVO. se je delo obnovilo v oddelku za samouprave naše pokrajinske uprave — sedaj banovine, a zaključilo se še ni ter smo danes menda še vedno na tisti mrtvi točki, kot smo bili pred četrtstoletjem. Poglejmo sedaj, v čem obstoji pomanjkljivost glede uprave krajevne imovine po novih določbah sedanjega zakona o občinah. Prva in po mojem mnenju tudi poglavitna hiba je že volitev organa, to je onega odgovornega upravitelja, ki ima v rokah gospodarstvo nad vaško ali krajevno imovino. Zakaj § 110. zakona o občinah ima določilo, ki je v popolnem nasprotju s prejšnjimi predpisi, predvsem navedenega nekdanjega kranjskega deželnega zakona. Po tej novi določbi oskrbujeta namreč krajevno imovino krajevni zbor in od le-tega izvoljeni krajevni starešina. Toda —: kdo ima pravico voliti? — Zakon (§ 110.) pravi: Krajevni zbor tvorijo v volilni imenik vpisani volilci dotičnega dela občine. Sedaj pa nastane vendarle vprašanje: Kateri volilci? Ni dvoma, da so mišljeni vsi volilci, ki so vpisani v volilne imenike za volitve občinskih odborov, torej tudi taki, ki sploh nimajo nobene pravice do uživanja dohodkov in koristi od dotičnega premoženja odnosno krajevne imovine. Ker voli po § 112. zakona o občinah krajevnega starešino krajevni zbor, se utegne lahko zgoditi, da se izvoli oseba, ki prav tako nima pravice do uživanja takega premoženja, posebno ne tam, kjer imajo to pravico samo »upravičenci« (nemški: die Berechtigten). Kaj je torej naravneje, nego da volijo krajevnega starešino, pa tudi odločajo o upravi premoženja samo tisti, ki imajo pravico do uživanja dohodkov odnosno uživanja v naravi, n. pr. z obdelovanjem dotičnih zemljišč ali drugače. Sicer se da v tem smislu zadeva že se- daj tako tolmačiti, ker je naposled tudi tolmačenje (interpretacija) nejasnih zakonskih določil manj ali več lahko stvar prostega preudarka. V tem pogledu pač ne bi bilo treba drugega, nego da izda banska uprava vsem onim občinam, v katerih imajo posamezni deli svojo lastno krajevno imovino, točna navodila, kako naj bodo sestavljeni volilni imeniki, kdo sme voliti in kdo sme voljen biti. Posebno velja to glede premoženja »upravičencev«, ker do tega absolutno nihče drugi nima pravice, nego samo ti sami. Zato tudi nihče drugi ne more voliti upravitelja takega premoženja, nego le-ti. Kakor že omenjeno, je glede na nezadostno jasnost in pomanjkljivost treba misliti na spremembo navedenih zakonskih določil. Ne vem, zakaj naj bi se ne vzela za upravo krajevne imovine v narodu ukoreninjena uredba (institucija) gospodarskih odborov, ki naj jim načeluje načelnik ali — ako že ne gre drugače — bodisi krajevni starešina. Zakaj bi ne bilo dobro in pametno, da se prevzamejo v nove zakone dobra in preizkušena določila bivše avstrijske ne samo državne, marveč posebej še bivše deželne zakonodaje, ki je bila nesporno dobra. Sicer pa določa itak že § 118. zakona o občinah, da je možno upravljanje krajevne imovine po krajevnem starešini skupno z dvema po krajevnem zboru določenima volilcema, ako ne obstoje za to posebni organi. Ako torej že določilo tega paragrafa predvideva možnost troje oseb kot upravnih organov za oskrbovanje krajevne imovine, potem res ni razloga, da bi se ne volili gospodarski odbori kot javnopravne korporacije in samostojne upravne edinice tako, da bi jim načelovali po trije izvoljeni članL (Dalje.) Slabo milo uničuje, dobro pa varuje Vaše perilo. Zato uporablja vsaka izkušena gospodinja le Zlatorog terpentinovo milo. Zdravstvena šola 0 hemoroidih: Hemoroidi eo preveč razširjene čile v izmetalnem črevesu. To črevo obdajajo ob toncu mišice, ki regulirajo izpraznjevanje blata. Razširjene žile ee pojavijo bodisi v predelu teh mišic samih, ali pa na notranji ali pa na zunanji strani teh. Delimo torej hemoroide v take, ki leže lik ob izhodu iz črevesa, ali pod zapornimi mišicami ali pa že bolj v notranjščini izmetala. Hemoroidi obdajajo izmetalo in izmetalno odprtino kot modrikaste nabrekline. Pojavljajo se zaradi raz- | ličnih vzrokov. Povzročajo jih: kronična zaprtost, jetrna ciroza, alkoholizem, zamaščenost, poklici, pri katerih je treba preveč sedeti, motnje v kroženju krvi, slabo delovanje živcev v stenah izmetala. Navadni hemoroidi ne povzročajo kakih posebnih težav, morda kako srbenje. Toda hemoroidi se radi vnamejo in v njih se tvorijo krvni čepi, zaradi katerih narastejo žilni vozli včasih do velikosti črešnje. Pojavi se občutje pečenja, močnega srbenja in druge neprijetnosti, včasih tudi čiri na žilah. Najslabše pa je, ker taki hemoroidi radi krvavijo in je krvavenje včasih zelo dolgotrajno, kar pri- j pelje do bolj ali manj težke malokrvnosti. Obenem pa so krvaveče odprtine vrata za različne bole- j zenske klice, ki povzroče lahko bolj ali manj težke komplikacije, n. pr. zelo srbeče ekceme v okolici \ izmetalke, celo septična vnetja. — Pri hemoroidih I moramo preprečiti najprej zaprtost, ne smemo pre- | več sedeti, je torej hoja priporočljiva, vendar pa ne I jezdarjenje in kolesarjenje. Odpovedati se moralno v tem primeru alkoholu in začimbam (popru, papriki). Dobro store parne in kamilične kopeli in pa različni vložki in mazila, ki jih predpiše zdravnik. V trdovratnih primerih jih zdravimo bodisi s posebnimi injekcijami v te žile same, ali z izžga-njem ali pa operativno. Krvavečih hemoroidov ne zanemarite in si čimprej poiščite zdravniško pomoč. Čiravost izmetala, pa tudi razpoklinice in reže v stenah izmetala povzročajo hude bolečine pri izpraznjevanju. So te bolečine včasih kar neznosne, zlasti ker se ponavljajo iz dneva v dan. Zaradi teh bolečin se boji bolnik na stran, zaradi česar se Pojavi polagoma zaprtost, kar stanje še poslabša, saj je v marsikaterem primeru ravno kronična zaprtost vzrok za te pokvare v izmetalu. Poleg za- prtosti povzročajo te pokvare tudi zlasti kronična vnetja črevesa, gliste, neprebavljene koščice, pa tudi hemoroidi sami. Težave si lajšamo podobno kot pri hemoroidih. Kakor pri njih, tako se tudi tukaj ne smemo brisati z grobim papirjem. Zdravnik bo skušal popraviti pokvaro z različnimi vložki in mažami, ali bo skušal ustvariti brazgotino z jedkovinami ali pa bo iz ranice ustvaril brazgotino z visokofrekvenčnim električnim tokom. Ker niso tudi te pokvare brez nevarnosti, zlasti pa ker jemljejo vse veselje in vso dobro voljo do dela, jih bomo skušali odpraviti čimprej. Ravno v teh primerih se sramujejo bolniki k zdravniku ali v bol- nico in odlašajo zdravljenje čimdelj, kar vso stvar še bolj poslabša. Citronska kislina se uporablja za pripravljanje osvežujoče pijače, ki pride prav zlasti pri vročini. Dajemo je pet gramov na liter vode. Ako jo hočemo uporabljati n pr. proti znojenju nog, je bomo raztopili dvajset gramov v enem litru vode. Razredčeno uporabljamo lahko tudi v zameno za jesih. Citronsko kislino kupimo v obliki brezbarvnih, prozornih kristalov, ki ne diše in so kislega okusa. Ti kristali se radi topijo v vodi. Priporočljiva je tudi za turiste, da jim ni treba vlačiti na gore celega kupa citron. I. D. M.: Nekaj besed gospodinji V vsakem gospodinjstvu je polno predmetov, ki zahtevajo skrbne nege, ne le — kakor je samo ob sebi umljivo — snaženja, marveč tudi oljenja, varstva pred rjavenjem, izsuševanjem in prenaglim uničenjem. Omenim le one, ki jim v našo lastno škodo posvečamo večinoma malo ali celo Prav nič pažnje. V prvi vrsti so to ključavnice. Redke so gospodinje, ki privoščijo ključavnici vsak mesec listih par kapljic olja, ki jih ključavnica potrebuje za brezhibno in zanesljivo delovanje. Redno olja-na ključavnica se obrabi mnogo počasneje, ker se deli med seboj ne drgnejo tako močno. Da se ključavnica naolja, zadostuje," da vtaknemo ključ v °lje, pustimo, da se malo odteče in ga potem vlaknemo v ključavnico, parkrat obrnemo in ga Pustimo kakih 5—10 minut tičati. Olje tedaj samo steče v vse pregibne dele. To pa ne velja le za hišna vrata, temveč prav tako za sobna vrata in ključavnice na omarah in miznicah, ki so prav tako potrebne rednega oljanja. Za čisto male ključavnice, kot so na šivalnem stroju, na kovčegih {h na aktovkah, uporabljamo tisto olje, ki ga ranimo za mazanje šivalnega stroja in njegovih de-y0v. Seveda je isto olje dobro za vse druge klju-avnice, vendar pa za slednje zadostuje tudi mnogo cenejše strojno olje kakor ga uporabljamo na Pr- za kolesa. . Oljati je treba nadalje kuhinjske stro-n" Seveda je treba paziti pri tem, da olje ne Pride v dotiko z jedjo, ki jo s strojem predela-amo. Zato je treba mazati te naprave le s kaplji-o olja in vsakikrat po uporabi in ne tik pred Porabo. Isto velja tudi za škarje, ki nalahno vajo