St. 5. V Ljubljani, sobota 12. februarja 1921. semiti Leto II. Nova Pravda GLASILO NARODNO-SOCIJALISTIČNE STRANKE. Uredništvo: Narodni dom, Tajništvo NSS. Telefon št. 77. Izhaja tedensko Posamezna številka vež j a 1 krono Upravntttvo: Ljnbtjana, Ciradiite 7, ievo. T. 77. Naročnina: Mesečno 4 K. Inseratl po dogovoru. Roke Zadnji poraz, ki so ga doživeli klerikalci pri volitvah in ki je pokazal, da nimajo med ljudstvom daleko one velike zaslombe, kot so kričali pred volitvami, naših klerikalcev ni streznil. Kriva je temu pred vsem skrajna popustljivost naših naprednih voditeljev, ki so po prevratu mesto, da bi udarili s krepko pestjo po tisočglavi hidri klerikalizma, ki je med vojno hujskal na vse, kar je bilo jugoslovansko, rajši sedli z njimi za mizo in si razdelili z njimi gospodarske in politične sinekure (korita). Ob prevratu so se staro - avstrijski klerikalni veljaki po deželi potuhnili in slišal sem marsikoga izmed njih, ki mi je rekel:. »sedaj je prišel konec za našo stvar«. In vsakdo, ki je opazoval delovanje in strupeno protijugoslovansko naših klerikalcev pred vojno in za vojno, kdor je imel priliko slišali neštete hujskajoče pridige naših kaplanov in župnikov, je bil prepričan, da ta konec res mora priti. Pa je vendar prišlo drugače. Klerikalni veljaki, bivši avstrijski petolizci so ostali na svojih mestih in povsod gledali, kje bi se dalo dvigniti klerikalizem na staro veličino in pri tem njihovem delu jim je bila in jim je narodno edinstvo deveta briga. Sprva so delali bolj po ti-homa. Toda polagoma, ko so spoznali, da se jim za svoje grehe ni bati ničesar, so postajali čedalje bolj odkriti in iz ust enega klerikalnih županov sem pred kratkim slišal besede, ki so tipične za tisoče in vtisoče naših klerikalcev : »Da, da, Šušteršič bi moral priti nazaj in poklonil bi se mu do taj; to je bil pravi človek, ki je delal za naše ljudstvo« (priče na razpolago). In oni ljudje, ki niso upali ob prevratu proti Sokolstvu niti črhniti, danes odkrito groze onim, ki so za ujedinjenje jugoslovanskega naroda dolga leta trpeli vsa mogoča preganjanja in bili vedno izpostavljeni avstrijskim bajonetom in izdajstvu klerikalcev. Divji krik so zagnali zadnje dni zaradi pravičnejše ureditve šolskega sveta in radi izročitve šolske telovadbe Sokolstvu. Posebno vsled zadnje odredbe rohne proč! kakor divji. Pljujejo in psujejo na naše Sokolstvo, kakor da bi bilo Sokolstvo najbolj gnila rana na našem narodnem telesu, na ono Sokolstvo, ki je vedno budilo med,našim ljudstvom narodno zavest, vzgajalo ga k narodni disciplini in požrtvovalnosti. Ako danes klerikalno časopisje zahteva, da se naj da iste pravice or-lovstvu, moramo mi to odločno odklo-rfiti. Sokolstvo je versko popolnoma indiferentno in prepušča v verskem oziru vsakemu svojemu članu popolno svobodo. Ni torej res kar kriče klerikalci, da bi predaja šolske telovadbe Sokolstvu v roke pomenjalo ubijanje verskega čuta pri naši mladini. Dolga leta že sem član Sokola in nikdar nisem niti v telovadnici niti kje drugje slišal besede, ki bi bila naperjena proti verskemu čustvu našega naroda. Orlovska organizacija pa bazira na strogo katoliških načelih in vse njeno de-delovanje je prikrojeno katoliškemu svetovnerna nazoru. Zato bi ona vzgajala v slučaju, da bi dobila v roke šolsko telovadbo, mladino nesvobodno in bi ji cepila v mlada srca le svojo katoliško internacijonalo. Če danes klerikalci izrabljajo predajo šolske telovadbe v sokolske roke v protidržavno hujskanje in svarc napredno misleče ljudstvo pred razbitjem države, naj to naprednega ljudstva ne odstraši od pozitivnega dela za naše Sokolstvo in od boja proti, naši državi skrajno škodljivega klerikalizma. Le z vztrajnim, trdnim, kulturnim delom bomo paralizirali strup, ki ga zanaša med naš narod mternacijonalizem, pa bodisi rdeči ali črni. Niso te vrste napisane proti veri in proti verskemu čuvstvovanju našega naroda, kot bodo to skoraj gotovo trdili klerikalni časopisi. Nasprotno, napisane so v svrho, da se zagotovi vsakemu državljanu res svoboda v verskem oziru, da se bo naša mladina lahko rasvijala brez pogubnega vpliva katoliške internacionale. Kljub temu pa je lahko globoko verna, ker biti veren, še dolgo ne pomenja biti klerikalec. F. Z. Kot gosti med brati Cehi. (Nada! V ponedeljek dopoldne s- o si najprej ogledali centralni politični se-kretarijat češko - slovaških socijalistov. Vse politično organizatoricho delo v 'stranki je razdeljeno na več oddelkov, katerih vsakega vodi poseben tajnik s pomočjo prideljenega mu osobja. Naj imenujem oddelek za strankino korespondenco, oddelek za ženstvo, oddelek za knjigovodstvo, oddelek za strankino statistiko itd. Velika važnost se polaga na ženstvo in mladino, ki ima tudi svoje posebno tajništvo, ki je zvezano z založništvom mladinskih knjig. Dobili smo vtis, da ves Organizacijski apaiat tajništva brezhibno deluje, in ta vtis se je po referatih v tajništvu zaposlenih bratov in sester še povečal. Zaprosili smo jih, da naj nam dado na pot svoje organizatorične pripomočke, kar so radi storili. Iz tajništva smo odšli v strankino tiskarno, v kateri se tiska strankino časopisje, kakor napravljajo vsa ostala tiskarska dela. Tiskarna je last izvrše- vga odbora stranke in je opremljena popolnoma moderno. Ima svojo lastno klišarno in svoj lastni litogra- !j e vanje.'! lični in fotografični oddelek, 11 stavnih in 3 rotacijske stroje. Tiskarno nam je razkazal g. ravnatelj.^ spremljal nas pa je pri tem tudi br. Šole in br. Slavič.. Iz tiskarne smo se pedali v mestno hišo na obisk k br. županu dr. Baxa. Ker je on sam ravno predsedoval občinski seji, nas je sprejel br. občinski svetovalec Tvrznyk in nam razkazal mestno hišo. Ko smo si ogledali vse neštevilne znamenitosti te stavbe, ki je ena najstarejših v Evropi, nas je sprejel br. Baxa v svojih prostorih, ki so krasno opremljeni. Ker je bila ura že pozna, smo se od njega kmalu poslovili. V svoji znani ljubeznjivosti nam je ponudil za popoldne svoj avto, ki smo ga po obedu uporabili za pot na Hradčane, kjer smo se pa vsled slabega vremena — lilo je kakor iz škafa — omejili samo na poset prekrasne cerkve Sv. Vida. Zgodovinske spomine, ki jih hrani notranjost cerkve, nam je razložil prijazen starček v meniški obleki. Jasno je, da se v podroben popis na tem mestu ne morem spuščati, a vendar naj opozorim na dejstvo, da kdor ne pozn^ cerkve Sv. Vida na Hradča-nih, ta nfe pozna ene najznamenitejših točit zlate Prage. S Hradčan smo se odpeljali na obisk k našemu praškemu veleposlaniku g. ministru Ivanu Hribarju, ki nas je kot stare svoje znance z vso ljubeznivostjo sprejel. Pri kozarcu vina, slaščicah in dobrih smodkah se je prav hitro razvil živahen pogovor o naši domači politiki, kakor tudi o našem zunanjem položaju. G. minister je priznal poslanstvo naše stranke in ope-tovano izrazil prepričanje, da bosta naša poslanca ostala na osnovah na-rodno-socijalističnega programa in podpirala državotvorne činitelje v konsti-tuanfi, kar smo mu mi z mirno vestjo lahko zatrdili. Pri iskrenem slovesu od g. ministra smo se podali k večerji, nato pa na sestanek narodno - socialističnega kluba, kjer nas je sprejel senator br. Klofač- Predno se je pričel oficijelni začetek sestanka smo nekoliko posedeli v stranski klubovi sooi, kjer smo se pri čaši piva razgovarjali z raznimi vodilnimi močmi češko-slovenskih socijalistov. Na sestanku samem nas je pozdravil v imenu kluba brat Klofač, ki je izvajal med drugim: Mili bratje in sestre I Prvič se nam nudi prilika v našem klubu, kot središču naše inteligence pozdraviti mile nam goste, delegate bratske stranke v Sloveniji. Spominjam se pri tem z radosti:; na one prve početke narodnega solijalističnega gibanja, ki se je pričelo v Trstu, od kjer se je potem razširilo po celi Sloveniji. Žalibog je danes Primorje za Slovence izgubljeno, a mi Cehi s Slovenci vred upamo, da ne za vedno. Trst, Pulj, Gorica, Reka, Idrija in Postojna so slovenska mesta in kolikor jaz poznam te kraje in ljud- stvo, ki tamkai živi, sem prepričan, da se to lljudstvo ne bo uklonilo tujčevi peti. Naši bratje iz Slovenije so prišli med nas ne samo zato, da narežejo z nami ožje osebne stike, temveč predvsem zato, da razpravljajo z nami o upostavitvi slovanske socijalistične vzajemnosti. Misel ni nova. Že ob vstvar-jenju naše stranke smo se zavedali, da moramo smatrati za enega glavnih naših ciljev združitev vsega slovanskega socijalizma v eno samo telo, ki bi pomenjalo močan napreden faktor za svetovno demokracijo in svetovni socija-lizem. Niti druga niti tretja internacionala ni izpolnila svojih obljub, niti svojih nalog. In izpolnila jih ne bo niti četrta niti peta, ako se ne bo oziralo na kulturni pomen človeške duševnosti in priznala narodnostnega čustvovanja kot važnega činitelja v razvoju človeštva. Pred vojno, ko smo ječali v sponah avstro-ogrske monarhije in se borili z Dunajem, je ta boj zahteval od nas toliko moči, da nam ni preostajalo časa, da bi še v večji meri posvetili realizaciji slovanske socijalistične vzajemnosti. Danes ta ovira odpade in mislim, da je prišel pravi čas, da osnujemo podlago za nadaljne delo v teh smernicah. V upanju, da je storjen z današnjim dnem prvi korak k dosegi tega našega cilja, v zavesti, da so istih misli tudi ruski socijalni revolucionarji, kj so prenesli svoje središče jz Pariza v Prago ravno v namenu, da stopijo v najožje stike z češkim in s tem z ostalim slovanskim socialističnim gibanjem, sem vesel, da lahko dan$s pozdravljamo med nami tudi delegate slovenskih in jugoslovanskih socijalistov med nami in z radostjo jim kličem »Vitejte nam!« (Dalje prih.) Naše državno ime. Med prvimi odločitvami, ki morajo pasti, glede ustave bo tudi odločitev o uradnem nazivu naše države. ^Naša politična borba za osvobojenje se je vodila med vojno pod jugoslovanskim imenom. Naziva ,Jugoslavija" in »jugoslovanski" sta -plošno obdržala med našim narodom in v zunanjem svetu tudi potem, ko nas je liaša vlada krstila s „kraljc$t.vonKSpS,,( a pozneje prekrstila v „ Kraljevino SHS". Nerodnost in neokretnost obeh nazivov je bila poleg tradicije in idejnega momenta glavni 'rzrok, da nista mogla produti, lcljub uradnemu forsi-ranju. Večina dosedaj izdelanih ustanovnih načrtov pridržuje obliko ,.kraljevina SHS", pojavljajo pa se tudi odločni glasovi, ki zahtevajo dosedanje nc-oficijelno, a splošno razširjeno ime ..Jugoslavija" tiuli v uradno. Za resnega in stvarnega človeka je ime le formalnost, več ali manj postranska stvar. Kljub temu pa ne smemo podcenjevali učinkovitosti, ki jo ima ta zunanjost na naziranje in čustovanje velikih množic. Zato je vprašanje v današnjem stanju dokaj delikatno. Spominjamo samo na deloma šovinistično stališče gotovih velesrbskih in velehrvaiškili krogovih, ki smatrajo, da bi sc z, imenom ,,Jugoslavija" zadel srbstvu, oziroma hrvatstvu neodpustljiv zahrbtni udarec. Postopati ho treba s primerno rahločutnostjo; vkljub temu pa misli- ‘ mo, da hi bilo treba sprejeti ime. „Ju- : goslavija" tudi kot uradni naziv. Poleg razlogov idejnega značaja in poleg ozira na praktičnost govore za to tudi razlog'i oportunitete v dr* žavnem in narodnem interesu. Mi imamo v državi mnogoštevilne skupine, ki so sicer jugoslovanske, a nočejo biti ne srbske, ne hrvatske, ne slovenske. Najmočnejšo skupino tvorijo naši muslimani, ki v ogromni večini niso opredeljeni ne na srbsko, ne na hrvatsko stran. Zato v našem državnem imenu danes niso vključeni, a vendar so vsi Jugoslovani, naši sonarodniki po krvi in jeziku. Bilo hi nespametno in skrajno škodljivo, če hi prepuščali, da sc med muslimani začne borba med lir-vatstvom in srbstvom, izhod je naraven in najboljši: jgoslovanska skupnost. Ako se musliman zaveda, da je Jugoslovan, mu ne ho treba študirati, ali bo .Srb ali Hrvat. Sličen je položaj z Bunjevci v Bački, ki se sami ne smatrajo ne za Srbe, ne za Hrvate, ampak le za Brinjevce. Srbi in Hrvatje so se začeli puliti zanje, jugoslovanstvo pa lahko prepreči medsebojne borbe, ki so nas razjedale v nesrečni preteklosti. Naziv .Jugoslavija" in ,,jugoslovanski" bi vplival ugodno tudi na asimilacijo Makedoncev, ki bodo mnogo prej postali Srbi. Jugoslovansko ime jih bo la;'j e pritegnilo, kakor bi jih' moglo vsled političnega razvoja vadil jih desetletij sbsko ime. Priznavamo, da so več ali manj tehtni razlogi, ki se navajajo proti uradnemu nazivu »Jugoslavija" kljub temu pa mislimo, da bodo poslanci v konstituanti korstili narodu in državi, če se odločijo za ,Jugoslavijo'*, ali pa vsaj za kombinacijo obeli oblik. Po .Jugoslaviji '. Internacijonale v čehoslo-vaški republiki. Kdor je v poslednjem Uti; zasledoval politične dogodke v loški republiki, je prišel k zanimivem spoznanju: razvoj razmer v čehoslovaški republiki javlja tendenco k ustvarjanju interesnih internacijonalmh front, k vzniku interesnih internacijonal. Ta tedenca se kaže posebno jasno v zadnjih mesecih ko so se pojavili poizkusi ustvariti kar celo vrsto internacionalnih skupin. Razumljivo je, da so prvi začeli oni, ki imajo internacijona-lizem že v svojem programu: socijalni demokrati in sicer desnica. Proti moskovski revolucijonarni internacijonali je postavila socijalno demokratično internacijonalo v Čehoslovaški. Toda tudi obcdve levici nista držali križem rok in sedaj stojita pred ustanovitvijo nove intcrnacijonalnc komunistične stranke, v kateri bi Čehe, Nemce, Madžare, Poljake itd., združil enoten program tudi v narodnostnih vprašanjih. Komunisti seveda pozabljajo, da se za njihovo internacijonalo ravno danes doba najmanj ugodna; ni še rešen narodni problem češke države, ni še rešen pravni, odnošaj narodnostnih manjšin k republiki itd. Poslednji dnevi so prinesli s seboj znake novih internacijonal: zlate • in črne. Sešli so se katoliki .vseh narodnosti, ki prebivajo v češkoslovenski republiki in sklenili so, da bodo stremeli po Združenju katolikov, ne oziraje se na narodnost. To je črna internacijo-nala, nevarna posebno v kolikor se tiče kulture in napredka. A skoro istočasno so sc sešli tudi češki in nemški agrarni senatorji in so proglasili, da se bojo borili proti gospodarski politiki socijalistov v državi in proti nekaterim fiskalnim stremljenjem vlade. Cilj njihovega solidarnega nastopa baje ni napadati, temveč le obramba Skupnih stanovskih koristi. „Kdor veruje —- bo odrešen". Skoro vsak politični napad sc krije pod krinko obrambe. Tudi uboga Avstro-Ogrska je bila ,,napadena" od podle Srbije in morala se je torej braniti. Je tipična lastnost imperijalizma, da nikdar ne pokaže svojega resničnega obraza, temveč se spretno skriva za raznimi lepimi gesli. Poglejmo samo na delovanje čc-ško-nemških agrarnih kapitalistov. Češki agrarci in kapitalisti so govorili delavcem o ljubezni do domovine in o potrebi požrtvovalnosti za domovino, a to le toliko časa, dokler je država obremenjevala ljudstvo 'c z indirektnimi in konzumnimi davki. Sedaj pa je češka država prišla v precej težko finančno in prehranjevalno krizo; dr- Pod črto. Prof. dr. B. Nemec: Svoboda. Konec. Pog’osto je v kruti zimi priletela k nam v sobo tudi kaka siničica. Dali smo jo na okno, kjer so bile cvetlice in krmili smo jo z jedri orehov, bučnim semenjem in tu pa tam je dobila tudi košček mesa. Kakor hitro je mraz nekoliko popustil, je postajala senička nemirna in potem smo jo spustili na prosto. V strešnem žlebu je stanoval po zimi cel kup vrabcev. Napravili so si iz slame luknjice, v katerih so sc zvečer nastanili. Če je bila huda zima, so posedali na noč tudi v obeclve zračni odprtini naše sobe. Včasih se jih je tam toliko natlačilo, da so potisnili koga v sobo. Prestrašeno je potem letal okolu luči in pod stropom, pes je začel lajati in mačke so začele vrabca zasledovati z bleščečimi se očmi. Če. se je zaletel vrabec na peč, je gotovo postal njihova žrtev. Leto za letom so pri nas stanovale lastavice v veži in v hlevu, kjer so imele na tramih gnezda. Na kmetih' je bil velik greh preganjati lasta- žava nima denarja, da bi svojim uslužbencem izplačala takozvane ok-tobrove doklade, da bi plačala učiteljem povišane plače, da bi kupila v tujini zadostno množino moke, da bi na ta način rešila občine in zemljo pred bankerotom. Minister financ je sedaj posegel tja, kjer je denar — in zahteva, da bi se ljudem, ki nimajo stotiso-če iri milijone dohodkov zvišal dohodninski davek. On hoče, da se zviša tudi davek na dedščine in da se obremeni eksportni dobički. Sedaj pa imajo češki in nemški kapitalisti, agrarci in fabrikanti okamenelo srce. Nič več ne govore o ljubezni do domovine in o nujnosti žrtev temveč združujejo se brez razlike narodnosti, zapenjajo žepe in svetujejo finančnemu ministru naj tiska — nove bankovec in gre tako za vzgledom sovjetske Rusije, Poljske, Madžarske in Avstrije. Svetujemo mu, da naj vodi državo k gotovemu bankerotu. To je napad naravnost na osnove republike. Nevarnost za Češkoslovaško republiko ne obstoji toliko v bolj-ševiškem strašilu, kakor slabem stanju državnih financ, ki je grobokop vsake države. S tem napadom čeških kapitalistov na državo pa gre roko v roki direktni napad na revnejše ljudstvo, posebno na delavstvo. Kapitalisti izkoriščajo razvrat v češki soc. demokr. in mislijo, da je sedaj prišla njihova ura. Iz njihovih krogov se pojavljajo na adreso delavstva trdi in cinični pozivi k boju. S krogov nemških kapitalistov je vzniklo stremljenje po enotni bojni fronti čeških in nemških kapitalistov, tn kod povsod so tudi češki kapitalisti in češki podjetniki z zahvalnostjo sprejeli to misel za svojo in kličejo sedaj po enotnem bloku češko-nem-škem, po bloku na obrambo proti socializaciji. Toda njihov trud bo zaman. V češkoslovaški republiki se bo socializacija gotovo izvedla. V socijalizaciji je rešitev češkega gospodarskega življenja in s tein tudi češke države. Naravno je, da bo socijalizacija oškodovala koristi nekje sto mogočih poe-dincev, a zato koristila narodu kot celoti. Ob socijalizaciji sc bodo polomili zobe črno — zlati interacijonalisti, proti njej Stoji nezlomljiva volja češkoslovaškega ljudstva, ki si socijalH zacije želi. Češkoslovenska socijalisti-stična stranka (češka narodno-socijali-stčna stranka) okoli katere se zbirajo čimdalje večje vrste gospodarsko in socijalno slabo situiranih sinov in hčera češkega nardjda, mobilizira veliko armado, ki bo mirno, sistematično in premišljeno izpeljala socijalizacijo. Sestre! Slovenke! Naše srbske sestre imajo društvo; »Kolo Srbskih Sestara«, ki so ga ustanovile 1. 1903 z namenom, da mate- vice in smatralo se je za slabo znamenje, ako pri kom lastavice niso imele svoja gnezda. Dopuščena jirn je bila popolna svoboda. Na^c mačke pa niso imele, z njimi nobenega usmiljenja. Na skrinji v veži so čakale dokler ni priletela lastovka skozi nizka vrata in skušale so jo ujeti. Mislim pa, da sc jim to ni posrečilo. Kakor smo bili veseli, ko so v aprilu priletele lastavke iz daljnega juga, tako smo žalostno gledali, ko so se zleta-vale v družbe, da odlete na zimo proč. proč. Nekdaj je celo leto bila pri nas prepelica. Pri žetvi na polju so jj ranili krilo. Prinesli so jo domov in prepelica se je urno privadila. Krilo sc ji je pozdravilo ali dobro letati ni mogla. Tekala je s kokoši in piščanci po dvorišču, hodila z njimi v vežo in spala v kotu pod pečjo. Niti mačke, niti pes ji niso ničesar storile. Živela je popolnoma po svoji volji in pogosto nam je dopoldne na dvorišču zapela svoj „ped pedi. ped pedi". Skončala pa je žalostno. Enkrat je skočila na ponev, da bi sc napila vode, a sc. je preveč sklonila, padla v vodo in se utopila. Mi smo imeli eno veselje manj. A vendar imam na vesti greh proti svobodi, greh, ki je vreden, da ga povem. Imeli smo precej oddaljeno neko polje poleg gozda in enkrat sem rijalno in moralno podpirajo brate in sestre v potlačenih krajih in podpirajo in vzdržujejo vsako težnjo in vsak po-kret za osvobojenje in ujedinienje vseh bratov v eno nerazdvojeno državno celino. Kljub temu, da so naši bratje Srbi dosegli svoje popolno ujedinjenje, hoče Kolo Srbskih Sestara tudi v bodoče nadaljevati svoje delovanje. V svojem koledarju »Vardarju« pišejo naše sestre, da hočejo v osvobojeni domovini svoje delo še povečati, da bodo »upirale svoje oči k sinjemu morju, k otokom in snežnim planinskim vrhovom, kjer čaka milijon našega naroda odrešenja.« \S posebnim pismom so se obrnile do slovenskega ženstva s pozivom, da stopimo tudi me v njih krog, oziroma da ustanovimo enako društvo z enakim ciljem, obljubljajoč nam njih vsestransko moralno in materijalno pomoč in podporo. Ali bomo Slovenke ostale gluhe za ta blagohotni poziv? Ali bomo odbile roko, ki nar. jo ponujajo naše sestre? Ali ne čaka ravno nas naj večja in najtežja naloga: Koroško in Primorje? Ali bomo mogle same premagati to nalogo? Samo naše srbske sestre z njih dolgoletno izkušnjo, z njih jasnim vzgledom in z njihovimi sredstvi nam bodo mogle olajšati naše ogromno delo. Samo v stiku z njih Kolom in njegovo slavno tradicijo, ki pozna junakinje in mučenice, bomo mogle črpati za svoje delo tisti duh agilnosti, iskrenega rodoljubja, nesebičnosti, samoza-tajevanja in požrtvovalnega heroizma, ki pozablja popolnoma sebe, svoje imetje in syoje življenje in ki ga ni vzgojilo enakega gotovo nobeno drugo žensko društvo v Evropi. Nočemo molčati! Hočemo se odzvati pozivu! Zato seje osnoval odbor, ki ima nalogo pripraviti vse potrebno, da ustanovimo »Kolo Slovenskih Sester« ki bo zasledovalo isti cilj kakor Kolo Srbskih Sestara, v kolikor pridejo v poštev interesi, ki se tičejo v prvi vrsti Slovencev. Ugovor, da skrbi že »Juguslov. Matica« za naše osvobojene brate je neutemeljen. »Jugoslov. Matica« je društvo s strogo obredelje-nim delokrogom, pri katerem se dolžnosti članov omejujejo skoro na samo plačevanje članarine. »Kolo Slov. Sester« pa hoče biti organizacija aktivnega in naj razno vrstnejšega dela ne samo v zgoraj označeni smeri v korist naših bratov zunaj naše države, temveč tudi dela za konsolidacijo naše države na znotraj, da se poleg državnega in političnega, doseže tudi tisto duševno edinstvo, ki ga danes še ne poznamo. Kakor Kolo Srbskih Sestara hoče tudi naše Kolo stati na najširši demokratski podlagi. Razlike stanu nočemo poznati, ne razlike političnega prepričanja, ker je cilj, ki ga bomo zasledovale, cilj vseh pravih Slovenk, se ne bomo ločile in sodile po licu in poklicu, ampak samo po srcu in delu, kakor bomo na vse mogoče načine pod- pri košnji detelje ujel tam mladega zajčka. Star je mogel biti okoli dveh mesecev. Z velikim veseljem sem ga prinesel domov in dal g*a v veliko, visoko kad, katera je stala na dvorišču in bila takrat prazna. Zajček se je že hranil sam. Zaprosil sem očeta, da bi ga smel' pustiti v kadi in krmil sem ga sam v upanju, da ga udomačim. Nckolikrat na dan sem mu dajal zelen živež, dajal sem mu tudi seno, pozneje repo, a zajček sc ni udomačil. Kakor hitro me je ugledal, je divje bežal v sodu, trudeč se nekam skriti. Dal sem mu v kad zabojček z malo odprtino in v tega se je vedno skril z bliskdvo brzino, kakor hitro sem se pojavil. Včasih sem zlezel v kad, skušajoč pridobiti si zajčkovo naklonjenost z laskanjem. Ali zaman. Praskal je in bil okoli sebe in kakor hitro sem ga spustil, se je skril v svoje skrivališče. Ko je zrastel sem pokril kad s , pokrovom boječ se, da bi mi zajec ne ušel. Kajti često sem opazil, ko sem previdno pogledal v kad, kako sedi na zabojčku in hrepeneče gleda navzgor na odprtino. Po leti sem spal v vrtu v vrtni lojnci in vsako noč so me prebudili zamolkli udarci, ki so se razlegali z dvorišča. Sprva nisem vedel, kaj da pomenijo ti udarci, pozneje sem pa spoznal, da skače moj zajec v kadi in zadeva ob pokrov, s katerim je bila \ pirale naše obrambene organizacije, hočemo širiti in razvijati ljubezen do domovine in svobode, hočemo v resnem požrtvovalnem delu vzgajati sebe in svoje sinove in hčere, da ustvarimo od njih veliko in silno pokoienje, ki bo pripravljeno s svojo krvjo dovršiti delo osvobojenja ki še ni dovršeno. Pripravljalni odbor. Pozdrav češko-slovenske socijalistične mladine na-rodno-socijalistični stranki v Ljubljani. Načelstvo narodnc-socijalistične stranke je sprejelo od zborovanja če-ško-slovenske socijalistične mladine, ki se je vršilo 30. pret. m. v Brnu in katerega se je udeležilo okrog 200 delegatov in okoli 150 gostov sledeči pozdrav: ,,Zborovanje češko-slovcnske so-cijalistične mladine pozdravlja narod-no-socijalistično stranko na Slovenskem kot prvoboriteljico slovanskega narodnega socijalizma v Jugoslaviji, Za predsedstvo Pšenička." Poročilo o poteku zborovanja prinašamo na drugem mestu. Zborovanje češko-sloven-ske socijalistične mladine z Moravske in Šleške sc je vršilo v nedeljo 30. pr. in. v veliki dvorani Besednega doma v Brnu ob nepričakovano veliki udeležbi delegatov in gostov. Nedeljsko zborovanje jc otvoril s prisrčnim govorom legionar br. Pšenička, ki je bil s sestro Salandovo, Fialovo in br. Krehlikcm izvoljen v predsedstvo. Zborovanje jc pozdravil župan dr. Mačku za mesto Brno, br. Kokrhanck v imenu okrajnega izvrševalnega odbora in sestra Konečna v imenu žensk. Po izvolitvi treh delavnin komisij je razpravljal poslanec br. Spatny o zadevah proletarskega naraščaja, V, trenotku ko je mladina vseh osialih strank razbita, se jc sešlo moravsko zborovanje madinc z enotnim Idejnim naziranjem strogo izpeljano orga-nizačno formacijo in vzorno disciplino. Povdarjal je kulturni in šolski program mladine, ki ne stremi samo po enotni nadaljevalni šoli za vse industrijske veje, temveč hoče tudi ustanovitev delavskih gimnazij. Nato je br. IClofač v iskrenem govoru razvil pomen češko-slovcnske socijalistične stranke za republiko in socijalizem. Vi mladi niste preživeli dobe, jc rekel, ko si je češki narodni socijalizem — kot spontano nastalo gibanje, kot življenska nujnost zmagovito oral svojo pot. Takrat smo bili sužnji Dp- pokrita njegova ječa. Nikdar se z njo ni sprijateljil- Ostal je vedno plah. in divji. Ni se udal. Skončal je početku jeseni, ko smo ga za ,,vse svete" ubili. Dolgo smo se spominjali na svojega jetnika, ki je do poslednjega trenutka nezlomljen in neukročen bil s svojo glavo ob slcnc, hrejjencč po svobodi. Spominjajoč se sedaj na tega svojega jetnika, se mi smili, a občutim do njega tudi spoštovanje. Kljub dolgi ječi je ohranil svojo divjo nrav in hrepenenje po svobodi. Mogoče, da je upal, ko je bil z glavo v strop svoje ječe, da ga bo s stalnim ponavljanjem prebil in jirišel v svobodno prirodo, na široka zelena polja, z. vonjem detelje, do šumečih gozdov, v katerih se pod deblom na suhem listju tako varno spi. Mogoče pa ga jc v tihih no-,čeh, ko je svetil mesec skozi mrežo do njegove ječe, ubijalo močno hrepenenje, zagledati nad širno zemljo nebeški obok, posejan s tisoč zvezdami in osvetljen z tiho mesečno svetlobo in pod tem krasnim oblokom svobodno bežati. Škoda, da sc mu ni posrečilo doseči svobode. Brez nje življenje ni vredno, da bi sc živelo. Razširjajte ,Novo Pravdo‘. naja in strupeno ozračje, ki je vladalo pri nas je zanašalo v nase razmere so-cijalno-demokratične voditelje. ki so bili prevzeti od nezdrave internacijo-nale, ki je napačno zapopadena in razlagana vodila k ‘emu, da je zavest narodne invidualnosti v najširših ljudskih vrstah znatno padla. Šli smo med ljudstvo. Socialna demokracija, ki je precenjevala svoje sile, se nam je posmehovala in nam prerokovala neslavni konec. Čez 3 do mesece bode narodnega socijalizma konec — so govorili. No, apostolujemo žc 24 let in to z uspehom, kot ga *ami tako naglo nismo pričakovali. Cela ta dolga doba je veriga silnih žrtev in neumornega dela, tako v povzdigo zavesti, Kot revolucionarno bojnega. Da, revolucionarno bojnega — ker takrat za starega režima je bilo pripravljanje revolucije proti Dunaju zgodovinska nujnost. Mi smo se rega zavedali in nismo zamudili niti trenutka in zadajali smo Avstriji udarcc za udarcem. Naše gibanje j'e bilo najradikalnejše in ako danes gledamo nazaj — imamo polno pravico reči, da, '.c ne bi bilo tega našega radikalizma — če i.c bi bilo tega našega apostolskega dela, če ne bi probujali spečo češko samozavest — ne bi stali danes tamkaj, kjer stojimo. Vedeli smo, da socijalno osvobojenje ni možno brez narodnostnega^ osvobojenja in, da če hočemo doseči prvega, da si moramo najpreje osvoboditi roke na eni fronti. Materi-jalistično vzgojeni socijalni demokrati so v odločilnem trenotku odpovedali. Sedaj imamo svojo državo in težišče našega dela se je premaknilo na drugo fronto. Nikoli rušiti — temveč ustvarjati in graditi. Niti trenotka ne sme-' mo pustiti z vidika nevarnosti, ki nam grozi od zunaj in od znotraj. Rekli smo, da mora biti naša republika trdnjava proti oboroženemu imperializmu in reakciji, ki vstrajno dela na to, da bi nas znova pripravila ob tatove naše zmagovite, žrtev — polne revolucije. Sedaj, ko so ji odvzeta njena nasilna, brutalna sredstva — deluje prikrito, a za to tem bolj rafinirano. Naša stranica verna svoji tradiciji, edina stoji trdno konsolidirano popolnoma in vsa v službi naroda in na osnovah republike. Delavstvo se zapeljuje z demago-gičnimi puhlimi frazami v stanje duševne ekstaze (prenapetosti) in zatrjuje se mu nekaj, kar v resnici izgleda popolnoma drugače. Rusijo se jemlje za vzgled. Ali samo naj mi nekdo pove v čem se javlja komunizem v Rusiji. Morda v tem, da je svoboda tiska potlačena, da ni tam zborovalne svobode — da se dela od 10 — 12 ur_________ da se ogrožajo tovarne zopet kapitalistom? Komunizem? Vlada proletari-jata? Ne! To je vlada nekolikih pustolovcev, ki ženejo dobri, a zanemarjeni ruski narod katastrofi. Rusija je prenesla boljševiško vlado tako dolgo samo za to, ker ni odvisna od dovoza iz tujine v taki meri, kot smo odvisni mi. Manjkajo nam živila, manjkajo nam surovine, da bi mogli producirati — moramo 'izvažati gotove izdelke, da ima delavstvo delo in zaslužek — ako vse to premislimo se nam mora zdeti vsaka akcija, ki hoče te težke probleme rešiti kratko in malo s kolom v roki — ne kot revolucionarna akcija, temveč — protirevolucionarna in protisocialistična. Revolucijo, ki je bila zgodovinska nujnost, imamo za seboj — sedaj je čas spraviti na varno njene sadove in zgraditi svoj dom tako, da bodo v njem mogli vsi zadovoljno živeti in dihati. Zato se mi češko-slovenski soci-jalisti ne damo speljati na ruska pota, temveč bodemo vse rešili po češko, tako, kot to odgovarja našim razmeram. Delovali bomo za zmago socijalizma. Naš socijalizem je vprašanje vzbujene zavesti in ni ničesar novega na češki zemlji. Niti komunizem ni pri nas ničesar novega. (Seveda si pod „komu-nizmom“ nikdar ne smemo predstavljati komunizma naših levičarjev',. S materijalizmom pa socijalizem ni popoln. Nato mi češki socijalisti izhajamo iz drugega filozofskega nazora na svet. Nov družabni, gospodarski red je mogoče graditi samo na nravnostnih osnovah. Nova, boljša družba — se bo rodila iz- novih, bolj- ših ljudi. Nasilje rodi le zopet nasilje. Nov svetovni red — to pcmenia vzgajati, prepričevati in nikoli opuščati poti nravstvene vzgoje človeka. Ta socijalna vzgoja rndtra piičcti že v rodbini. Izhajamo iz husitskega gibanja. Naše stremljenje, da se upelje realna gimnazija za delavce ne izhaja samo iz hrepenenja .zvišati izobrazbo najnižjih vrst, temveč vzgojiti z nravnostjo globoko prežeto in resnično socialistično inteligenco. Socijalizma ni mog’oče uresničiti brez izobraženih z nravnostjo prežetih delavcev in dobrih strokovnjakov. Končam: Stojimo popolnoma in brezpogojno v siuibaii republike in socijalizma. Vse za republiko — republika vse za ljudstvo, za socijalizem, ker samo z zmago sodja-lizma bo zagotovena slavna bodočnost našega naroda. (Burno, dolgotrajno ploskanje.) Nato so še razni bratje podali referate o šolstvu, o organizacijski delavnosti, o agitaciji med vojaki itd. Predlagane resolucije so bile soglasno sprejete. Po končani debati je br. Pše-nička z jedrnatim govorom zborovanje zaključil. Med petjem revolucionarnih in narodnih pesem so sc bratje in sestre razšli na svojč domove. ■HOmcnuK. ."m-iiMMn tsanaan.. yvqn» t n 1—1 Češka zunanja politika. Po ,Jugoslaviji". Iz časopisov vidim, da ste Bene-šovi poti v Italijo posvečali veliko pozornost in da je bil deležen prisrčnih pozdravov v mestih, skozi katera seje vozil. Časopisni članki izdajajo, da je šlo pri tej pozornosti na nekaj vec kot za akt vljudnosti ali makar bratskih simpatij. Čianki vaših časopisov so govorili o dr. Benešu kot o politiku in podajali smeri njegove politike. Jasno se je videlo, da se smatra češko zunanjo politiko personificirano v dr. Benešu. In to se je čisto prav domnevalo. Ta prilika me je napotila, da se pomudim nekoliko pri vprašanju: kakšna je češka zunanja politika, kaj zasleduje? Predvsem: ali more nasledstvena država na bivših avstro-ogrskih tleh sploh imeti aktivno zunanjo politiko? Kljub gospodarski in politični odvisnosti od antante? Da, more, kljub temu more, pride le na to, da se izbere pravo torišče za delovanje v udejstvovanje. Ravno Benešova politika je dokaz temu. Dr. Beneš noče biti samo zvest antan-tini politiki, on hoče, da postane Češkoslovaška aktiven faktor v evropski politiki. Pride na to, da najde država pravo torišče. Dr. Beneš ne sega daleč. Po mirnem, objekivnem premotrivanju, to Beneš sam podčrtuje, prihaja do prepričanja, da je treba mesto ekonomičnega nacijonalizma, ki vlada danes v vseh nasledstvenih državah med seboj, novega političnega gospodarskega sistema, ki bi se vrnil vsem nasledstvenim državam mir in jih napravil za dobre sosede, obenem pa antanti pokazal, da njena donavska federacija ni drugo nego homeopatičen recept za bolezen ki je ni sposobna diagnozirati. Preprečiti donavsko federacijo, kakor jo sanjajo neinformirani zapadni politiki, to je toliko kakor preprečiti panger-mansko Mitteleuropo, ki bi končno služila celo Habsburžanom. S tega vidika je rešitev vprašanja srednje Evrope živ-Ijenskega pomena za Češkoslovaško in zato proglaša Beneš, da hoče biti Češkoslovaška v tem oziru inicijativna in samostojna (to meri proti antanti). Češka zunanja politika je dalje realna, bolj po Benešovi zaslugi, kot po značaju naroda, ki kot celot«! zelo rad zaplove z čuvstvenost. Dr Beneš‘noče čakati na to, kaj bo na Ruskem in na Poljskem. Kdaj nastopi konsolidacija, temveč hoče izrabiti današnjo situacijo, da si zavaruje to, karje njegova država z vojno pridobila. Čakati na čas, ni Benešovn parola 1 $e eno besedo o slovanski politiki Češkoslovaške. Po Benešovem ni bolj slovanske polititike kot je ta, ki se briga, da bo konsolidirana Poljska, da bo rešeno slovaško in karpa.torusko vprašanje, da bo urejena Jugoslavija. Iz tega vidika je presojevati vse korake češke zunanje politike. Sirite »Novo Pravdo4*. Naše represalije. Zgodil se je čudež, zgenili smo se, Naša vlada in ne ^amo pokrajinska temveč tudi centralna, je nastopila radi preganjanja Korošcev. Pašič je protestiral, v Ljubljani pa je izšla prepoved vseh nemških prireditev in pripravlja se še nekaj, kar je sedaj še tajno. Kakor pozdravljamo, da se je vlada vendarle zgenila, tako pa ne odobravamo načina, kakor se je to zgodilo. Protest na Dunaju je zakasnel in brez efekta. Treba je zagrabiti tam, kjer je učinek siguren in pri Avstriji so to prazne blagajne. Protest bi bilo treba nasloviti na medzavezniško konferenco in tam odločno povedati, da se ne sms dovoliti Avstriji finančne podpore, dokler striktno ne izpolnuje senžermen-ske pogodbe. Vse nemške prireditve so prepovedane. Prav! Ali pomislimo čisto trezno, kaj bo s tem doseženo. Mesto na javnih prostorih, se bodo zbirali Nemci v zaprtih in radi tega se ne bodo niti manj zabavali, niti ne bodo manj udrihali čez nas. Nasprotno, na tihem in na skrivaj bodo s podvojeno silo jačili svojo slogo, ker jih mi s polovičarsko strogostjo naravnost družimo. Zato je naše stališče vedno bilo, da se naj pošteno udari, kadar se udari. Ni nobene nevarnosti za nas, če prirede Nemci še toliko zabav, od katerih plačajo končno davek, za nas je le nevarno, da se krepe na naš račun med nami. Udariti gospodarsko, to ima pomen. Nemško uradnike, nemške oficirje seznaniti z modro polo, to je učinkovito. Kadar v nemških rodbinah izostane redna mesečna plača, tedaj ugasne v njih tudi volja do pro-vokatoričnih zabav in plesov. Nemškim trgovcem odvzeti krog odjemalcev, pričeti z izvajanjem gesla »Svoji k svojim« .pa bo tudi konec nemške trgovske izzivajoče preširnosti. In enako pritisniti na nemške obrtnike, tovarnarje, podjetnike, pa skoraj uvidite, kako hitro je konec nemške slave in nemške hujskanje. Samo to je lek proti Nemcem, vse drugo je polovičarstvo, ki ne bo prineslo naši državi nikoli spoštovanja. (Po »Jugoslaviji«.) Socijalistično- komunistični konflikt. 6. feb. ob 10. uri dop. bi se imela vršiti v kinematografu »Helios« javna skupščina z dnevnim redom: Snovanje delavskih sindikatov, ki sta jo sklicala socijaldemokratska stranka in socialistična radnička partija Jugoslavije skupno. Poročati bi imel poslanec Et-bin Kristan. Na shod je došlo mnogo delavstva, pristašev navedenih strank, tako da je bilo zborovališče nabito polno. To ni ugajalo skrajnim levičarjem, ki so se lazkropili po mestu in pripeljali s-^seboj okoli 100 svojih pristašev, oboroženih s palicami in žvi-žgalkami z namenom, da bi socijalde-mokratični shod pretvorili v komunistični Posl. Šima Miljuš je odkrito izjavil, da Etbin Kristan ne sme govoriti v Zagrebu. Stopil je na stol in hotel govoriti, da bi prešlo vodstvo zborovanja v komunistične roke. Tu pa so komunisti doživeli popoln neuspeh, ker so proti takemu nasilnemu početju nastopili zborovalci. Nastal je velik hrup in bi došlo do prelivanja krvi, da niso socijalisti razpustili shoda. Zanimivo je, da so komunisti razbijali socijalistični shod s klici: »Živijo Radič! Živijo Ljenin!« Po razpustu shoda se je socialdemokratsko delavstvo razšlo domov med protesti proti komunističnemu terorju, pri čemer so klicali komunistom, da so zavezniki reakcije. Kakor se čuje, nameravajo socijalisti sklicati za prihodnjo nedeljo novo zborovanje s povabili na imena, da se onemogoči razbijačem motenje. Tyrševi nauki in sedanjost Predaval dr. P. Pestotnik na občnein zboru „Sokola I.‘‘ dne 31. jan. 1921. Bl;žje spoznavanje spisov velikega ustanovitelja slovanskega Sokolstva, M. Tvrša, nam odkriva, da so temeljne ideje te najlepše in najmočnejše organizacije v slovanskih ple- menih človekoljublje in plemenitost, demokratizem, svobodomiselnost in neukročeno stremljenje po lastni politični svobodi. Njegovi spisi so stari 50 let in so pisani v obliki filozofsko-etičnih in estetskih norem, pod vplivom antično-klasičnega naziranja, z veljavo večnih rešnic za narodovo življenje. Treba jih je samo aplicirati na sedanje razmere, ki nam jih je ustvarilo v zadnjih 50 letih življenje in svetovna vojna. Splošni ideali človeštva so glavni točka našemu sokolskemu delu. V tern iščemo življensko vsebino pravega kristjanstva v naziranju na življenje in svet, v našem sodelovanju in vplivanju na javne razmere. Naše delo bodi posvečeno nravni vzgoji k dela-ljubnosti, vztrajnosti in značajnosti. Pravilno organizirano in dobro vedeno sokolsko društvo je država v malem. V tej naj sc mladina uči pojmovati skupno življenje širše 'družbe s stališča skupnih interesov in skupne di- scipline. Demokratizem je za Sokola stremljenje, da se posamezniki in stanovi notranje zbližajo v umstveni, etični in gmotni kulturi. Z demokratsko vzgojo ustvarjamo razpoloženje za socijalno zavest in za dolžnost vseli slojev in poklicev za splošnost. Za demokratizem v tem smislu je treba (vzgoje zgoraj in spodaj. Naša svobodomiselnost nas vodi v nasprotje z ljudmi in organizacijami nazadnjaško-kulturnega in socijal-nega ter reakcijonarncga državnega naziranja. Svobodomiselnost ni za Sokolstvo prazna beseda. Slovanske narode v bivši Avstriji je umstveno, moralno in goifpodarstveno zatirala država in oficijelna cerkev. Posvetna, in ž njo zvezana cerkvena oblast nam je nalagala duševno in gmotno robstvo. Pozitivna vsebina svobodomiselnosti je bila za nas dana v zahtevi, da se odstranijo duševni in gospodarski kura-torji. Svobodno naj se slovanski narodi udejstvujejo in se kot enakovredni poleg ostalih kulturnih narodov razvijajo brez prokletstva nam vsiljenega varuštva. Svobodomiselstvo je bilo prvo bojno geslo napredni slovanski javnosti, ki je tekom desetletij zrahljalo temelje avstrijske države, uničilo koncept avstrijske in ogrske diplomacije in nas vodilo na pot političnega osvobojenja v Jugoslavijo. Sokolstvo je prvo delo svojega poslanstva doseglo: smo v Jugosla- viji, v svobodni Češki in svobodni Poljski — dani so nam vsi predpogoji za neovirano jačenje telesnih in nravnih sil v slovanskih narodih. To je posebne važnosti za nas, izredne važnosti pa tudi za bodoči razvoj §vetovne politike, ker je s tem na male politično osvobojene in združene slovanske narode prenešena svetovna politična naloga, da vstvarijo med Baltom in Labo, in Jadranom nepremagljivo bari-j ero, preko katere ne more germanska ekspanzivnost ne proti jugu na protj vzhodu. Imamo lastno svobodno državo, ki je naši misli naklonjena. Cerkev in cerkvene stranke se bodo, hočeš, nočeš, morale s Sokolstvom sprijazniti, ker sovražiti Sokolstvo se danes pravi — sovražiti razvoj, red, skladno življenje stanov in plemen, izpodbijati načelo urejenosti in edinstvenosti države. Le če ostanemo duševno nemoteni, ako se poglobijo verska in plemenska nasprotstva, ako si državo razbijemo na federacije in avtonomije — potem bo klerikalizmu pri nas dobro postlano. Ker so pa v Jugoslaviji v političnem in kulturnem življenju smeri za duševno, državno in politično ujedinjenje močnejše, kot pa razkroje-valne, separatistične težnje našega klerikalizma, zato je umevno, da klerikalizem globoko sovraži našo mlado državo. Postavlja v nevarnost idejo, ki je bila Sokolstvu vedno najbolj pri srcu. Zato Sokolstvo tem globokcje ljubi mlado edinstveno državo, ker je ta najlubše dete najsvetejših želja na nacionalni ideji ustanovljenega Sokolstva. Skrbno bodimo vedno na straži, da sokolska misel in delo obranita svoj polet, da naša društva rastejo in ne nazadujejo. V tem pogledu naj lia-vedem nekaj navodil, naslanjajoč se na članek o vzrokih razvoja in propa- danja sokolskih društev, ki ga je napisal leta 1881. dr. M. Tyrš v „Sokolu“, V časih, ko peša potreba kultur-ri, kadar pada splošno narodno življenje, razpada tudi navdušenje po sokolskih društvih. Kadar se človeško srce zapre toplemu čutu za splošne narodne ideale, človeštva in države, uspeva zgolj hrepenenje po osebnem uživanju, vse drugo pomori slana. V zapadnih evropskih državah uživajo gimnastične organizacije javno podporo. Tudi naša domovin? je naklonjena sokolski misli. Naša država, in osobito njen sedanji minister prosvete je pokazal, kako visoko ceni sokolsko delo. Minister se je sam udeležil velikega sokolskega izleta v Pragi leta 1920. in pred kratkim je izdalo njegovo mnisterstvo naredbo s podrobno izdelanim načrtom, po katerem se sokolski telovadni sestav in vzgoja po sokolskih načelih obvezne! uvaja v vse šole v Jugoslaviji. Sovražniki Sokolstva in države so glasno zakričali v sramotilnih člankih po svojih listih. Država se dobro zaveda, da najde v Sokolu vedno zvestega stražnika, ki bo pazil na ohranitev narodne discipline in ki bo nastopil proti vsakemu, ki se proti tej pregreši. Državni in javni interesi zahtevajo, da priznava država Sokolstvo kot edino pravo in edino zanesljivo organizacijo za povzdigo fizičnih in nravnih sil v narodu v soglasju z državnimi intencijami. Zdravstvo. Dr. Viljem Krejči: Oskrbovališče za doječe matere in zdravniško posvetovališče v Ljubljani. Že sto in stokrat poudarjani predpogoj za zdravje dojenčka in doječe matere je, da mati otroka sama doji. Zdravniška statistika in veda nam dokazujeta, da je skoraj vsak otrok, ki je prikrajšan pri materinem mleku, izpostavljen smrtni nevarnosti in da so vsa nenaravna prehranjevalna sredstva otrokov grobokop. Nič manj, kakor je potrebno materino mleko za otroka, potrebno je dojenje za mater. Prerana odstavitev je v škodo otroka in v škodo materi. Sledeč temu principu ustanovila se je v Ljubljani v poslopju Leopold Zhucko^e ustanove v Streliški ul. 14 dojenišnica za sprejem doječih mater katerim razmere omogočujejo dojenje otroka. Veliko je število mater, ki nimajo lastnega doma in so prisiljene, poroditi v porodnišnici. Večina takih mater mora že par dni po porodu zopet na delo, otroka pa morajo dati v tujo oskrbo. Take otroke prehranjujejo potem na vse mogoče načine, ki so pa vsi otrokovemu zdravju škodljivi. Otrok seveda v kratkem oboli in umre, ker mu manjka naravne hrane — materinega mleka, katerega dojenčkova narava neobhodno zahteva za se. Na drugi strani pa brezplodno usahne številnim materam mleko, ki bi -ohranilo dojenčka pri zdravju in življenju. Posledica tega je, da ne oboli le v mno gih slučajih mati, marveč tudi to, da otrokova oskrbnica v kratkem pride s hlinjenimi solzami v očeh povedat materi, da se je dete preselilo med »an-geljčke«, — ali pa, prinese v otroško bolnico še pol živega mrlička, kateremu ni več pomoči. Veliko je zopet mater, katere bi rade dojile, pa iz katerihkoli razlogov ne morejo dojiti. Koliko je mater, ki bi imele zadosti življenja za dvoje celo troje otrok. Izenačiti to nesoglasje, ki bije naravi v obraz in se posmehuje temu, kar zahteva zdravje in življenje — je namen obeh zavodov — dojenišnice in zdravniškega posvetovališča, ki sta se ustanovila v področju Oblastne zaščite dece in ki sta sestavni del Državnega dečjega doma v Ljubljani. Uprava zavoda izročena je Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana. . Predpogoj sprejema v dojentsmeo je, da sta oba mati in otrok zdrava. V zavodu oskrbuje in doji vsaka mati svojega otroka sama in ostaneta tamkaj oba toliko časa, dokler mati otroka doji, ali pa se najde za mater primerno - mesto, kjer zamore še v naprej izvr- ševati svojo materino dolžnost. Stroške krije država. Seveda opravljajo v zavodu matere tudi vsa druga hišna opravila in gredo, kolikor jim to pripušča dojenje, tudi po opravkih na delo. Zavod pa tudi oddaja dojilje izven dojenišnice v rodbine, kjer mati lastnega otroka ne more prehranjevati. Ker pa seveda otrok dojilje pri tem ne sme trpeti škode in ne žrtvovati svojega zdravja in življenja za to, da omogoči dojilja življenja drugemu mor-\^ da manj za življenje sposobnemu otroku, vlada pri tem načelo, da se odda dojilja samo z njenim lastnim otrokom vred in le tedaj, če zamore poleg lastnega otroka še tuje preživljati. V posebno nujnih in potrebnih slučaiih se pa tudi po zdravniškem predpisu sprejemajo v dojenišnico otroci, katerim je nesrečna usoda odrekla domačo oskrbo in materino mleko. To so slučaji, v katerih je mati pri porodu umrla, ali je otroku sicer onemogočeno, da bi ga obdržala mati v lastni oskrbi in ga sama dojila. Takega otroka doje v zavodu matere, katerim narava brez škode omogočuje preživljanje več otrok. Naravno je, da vse matere, zlasti pa take, ki preživljajo poleg svojega lastnega še enega ali celo dva otroka, dobivajo zadostno, tečno in primerno prehrano, da jim dojenje ni v kvar. V zvezi s tem zavodom ustanovilo se je tudi Zdravniško posvetov a 1 i š č e, v katerem dobivajo matere in rejnice bolnih in zdravih otrok predšolske starosti brezplačno zdravniški posvet in pomoč, člani bolniške blagajne pa tudi brezplačna zdravila. To zdravniško posvetovališče prideljeno je Otroški bolnici v Streliški ul. st. 15. Ordinacijske ure so vsak dan, razven nedelj in praznikov, predpoldne od pol 11. do pol 12. in popoldne od 3. do 4. ure. Ker sta v tem ambulatoriju zdravniški svet in pomoč brezplačna, naj se prizadeti poslužujejo tega zavoda takoj v vsakem in slehernem slučaju, v katerem se mati in rejnica nahaja v nejasnosti glede načina otrokove prehrane in oskrbe in ne šele tedaj, ko otrok že oboli ali mu celo ni več pomoči. Ne takrat, ko je otrok že bolan, naj se vpraša zdravnika marveč že takrat, ko je še mogoče, v naprej preprečiti otrokovo obolenje. Ne prinašati v bolnico pol živih mrličkov, ki ni več pomoči, marveč vprašati zdravnika pri prvem dvomu, ki se vzbudi glede otroka. Vsak izgovor, ki je proti temu načelu, je ničev. Ni se bati stroškov — posvet je brezplačen. S tem poročilom stopamo pred javnost radi tega, ker se še vedno čezmerno in premnogo greši proti zgoraj obrazloženim načelom. Vsebina tega članka naj se obrazloži vsakomur, ki bi utegnil biti prizadet, ki pa je o stvari nepoučen. Stopamo pa pred javnost tudi s prošnjo, da obveste vodstvo dojenišnice prizadeti v vseh slučajih, v katerih bi kdorkoli zamogel sprejeti iz dojenišnice bodisi v svojo službo ali pa kot dojiljo doječo mater z otrokom vred ali pa po odstavitvi otroka vsaj mater v službo in ji s tem omogočili življenski obstoj, ko po odstavitvi išče službe. Te ženske so pridne, vajene vsakega dela in tembolj ubogljive, ker skrbe za svojega otroka. Politične vesti. namreč^ orožje za mir in konsolidacijo držav Srednje Evrope, vse to v skladu z določili saintgermainske in trianonske pogodbe. Avstrijsko vprašanje se bo razpravljalo na konferenci v Portorose, ko se dr. Beneš s francosko in angleško vlado dogovori o problemih, ki so na programu. Knez Krapotkin umrl. Moskva 9. febr. Včeraj je umrl Krapotkin. Knez Peter Aleksejevič Krapotkin se je rodil 1. 1842. v Moskvi kot potomec znane pleminitaške rodbine. Roditelji so ga namenili za visoko državno službo, vsled česar so ga poslali v takozvani zbor pažev. Karijero v državni službi je začel kot pomočnik guvernerja Transbajkalije. Leto dni nato se je podal v Petrograd. Tam se :,e posvetil študiju geografije in geologije. L. 1872. je prepotoval Belgijo in Švico, kjer se je navzel revolucionarnega duha. Po povratku v domovino je začel snovati prekucuške organizacije. L. 1874. je bila razkrita zarota, v katero je bil zapleten. Oblasti so ga zaprle in obsodile v dolgoletno ječo, odkoder sc mu je posrečilo pobegniti v inozemstvo. V Švici je nato stopil na čelo socijalistični organzaciji in začel izdajati anarhističen list „La Revolte". Iz Švice je odpotoval v Francijo, kjer je bil radi revolucionarnih naklepov obsojen v ječo. Po deloma prestani kazni je bil pomiloščen, nakar se Je podal v Anglijo. V Rusijo se je vrnil Krapotkin po revoluciji 1. 1917. — Krapotkin je bil velik revolucionarni teoretik. Napisal je številna dela o re^ voluciji, vsled česar nosi ime očeta sodobnega anarhizma. Agrarnemu uradu za Slovenijo v Mariboru. Na zahtevo agrarnega urada je bil od* vseh osovraženi ravnatelj Gumpert iz Ptuja kot tak odstavljen in je njegove posle prevzel obče priljubljen in pravični g. Ambrož. Njemu dodeljen pa je še sedaj prejšnji ravnatelj Gum-j)ert kot nekak pomočnk. Vsi, ki novega ravnatelja poznamo, vemo, da je zmožen vse posle, ki so z upravo veleposestva v zvezi, voditi sam in da mu je Gumpert le nepotrebna ovira, ki vleče plačo za brezdelno življenje. Da mož ni v korist, upravi bo morda grofica tudi sama uvidela in svetovali bi ji, na ga kratko in malo odslovi. Naj gre od koder je prišel, tja v deželo poljskih zidov. Krivic in gorja med tukajšnjimi uslužbenci je povzročil že dovolj — naj osreči še svoje brate v svoji domovini. Izprazni naj svdije stanovanje, do katerega ima pravico g. Ambrož, ne pa on. Kako pride novi ravnatelj do tega, da nima' nobenega pravega stanovanja, njemu dodeljeni Gumpert pa celo vrsto sob. Prosimo urad za agrarno reformo v Mariboru, da naj na A reče še B in bivšega rav natelja odstrani, ker mož, ki se je svo-ječasno izrazil proti državnemu nadzorniku „Icp pfeif euch was auf euere Agrarreform" ne spada med nas in agrarni urad lahko uvidi, da ta mož le še nadalje obremenjuje graščinsko gospodarstvo z nepotrebnimi izdatki Tak ukrep bo koristil grofici sami in državi tudi. Na to opozarjamo grofico radi tega, ker ji ne želimo ničesar slabega in hočemo le red med njenimi uslužbenci. Dr. Beneš o razmerju Italije do male antante. V pogovoru z rimskim dopisnikom lista »Petit Parisienc je izjavil dr. Beneš, da si je s podpisom rapallske pogodbe postavila Italija politične smernice, katere zasleduje mala ententa že od poletja dalj%. To dejstvo bo dovedlo do zbli žanja Italije in one skupine držav, ki pripadajo mali ententi. Ce je kdaj padla kaka senca na odnošaje med Italijo in Češkoslovaško, je po zagotovilu dr. Beneša sedaj položaj popolnoma razjasnjen. Njegov prihod v Rim ima namen, da se urede vprašanja, ki so v zvezi z vzpostavitvijo Osrednje Evrope, katero vprašanje namerava Češkoslovaška reševati sporazumno z Italijo Francijo in Anglijo. Vloga male entente mora ostati ista, kakor doslej, biti mora Tedenske vesti. Ganljivo skrb do spodnještajer skih nemškutarjev je zopet pokazal mariborski škof dr. Napotnik s tem, da je tudi letos izdal zanje nemški pa stirski list, ki naj menda dokumentira pred javnostjo, da je na spodnještajerskih tleh še mnogo Nemcev in da bi bil zato plebiscit umesten. Cemu se izdaja pri nas nemški pastirski list v takem času, ko se z vednostjo in dopuščanjem celovškega škofa zatirajo, preganjajo in izganjajo slovenski koroški duhovniki, tako da bo ostala slovenska duhovna čr«da brez svojih pastirjev? Tako neumestna je torej lju bežen do Nemcev, ki še vlada na gotovem delu Slomškovega trga v Mariboru! Zato se nam zdi, da je verjetna govorica, ki pravi, da se še nahajajo v nekaterih škofovih sobanah in na stanovanjih gg. stolnih (kanonikov slike „nepozabnih“ Habsburžanov. Hišni gospodarji in povišanje stanarine. Mnogo hišnih posestnikov je izrabilo naredbo o povišanju stanarine na ta način, da je strankam s 1. februarjem podražilo stanovanje za 60 odstotkov, za poslovne prostore pa za 100 odstotkov, ne glede na to, da so že od leta 1914. enkrat ali večkrat podražili, tako da so dosegli že do 1. februarja t. 1. do 100 odstotkov poviška ali še več. Stranke se opozarjajo, da nova naredba jasno govori, da mqra biti podlaga za podražitev najemnine ki se je plačevala meseca julija 19x4. Le k tej najemnini smejo gospodarji s 1. februarjem zahtevati povišek za 60 odstotkov, odnosno 100 odstotkov. Vsako drugačno postopanje je nedopustno in kaznjivo. Zopet napad na tiskarno »Edinost “ v Trstu. Na pustni torek pred 3. uro zjutraj je kakih 15 oboroženih fašistov vdrlo v tiskarno „Edinost“. V tiskarni so delali le trije črkostavci. Tolovaji so jih zaprli v uredniško sobo, kjer jih je stražil fašist z naperjenim revolverjem v roki. Ostali bandi-tje so se spravili nad stroje ter dva velika stroja občutno poškodovali. Poškodovali so deloma tudi veliki rotacijski stroj. Delali so s kladivi, sekirami in železnimi drogi. Policije seve ni bilo blizu. Škoda se ceni nad pol milijona lir. . ,,Edinost" bo mog’la vkljub poškodbi izhajati. Petdesetletnica pisatelja dr. Fin-žganja. V sredo 9. t. m. je slavil eden naših najboljših pisateljev in dramatikov g. župnik Fr. S. Finžgar 50-let-nico svojega rojstva. Njegovo literarno delovanje, ki zajema svoje motive večinoma iz kmetskega življenja, sega že v gimnazijska leta. Vstvaril nam je veliko realističnih povesti, novel in črtic, ki jih je največ priobčeval v „Dom in Svetu“. Njegov zgodovinski roman „Pod svobodnim solncein" je edino delo te vrste v Slovencih ter je zelo razširjen. Njegove ljudske drame »Divji lovec", Naša kri“ in Veriga" tvorijo stalen repertoar našega gledališča. Jubilantu kličemo iz srca: Na mnoga j a Ijeta! Posredovanje dela v naši državi. Kakor po drugih državah, tako je vzela tudi pri nas posredovanje dela v roke država. Osnovale so se zato kmalu po preobratu javne posredovalnice za delo v Sloveniji, Srbiji, Bosni in Hr-vatski. Izmed teli najbolje uspeva „Dr-žavna posredovalnica za delo" v Sloveniji, ki se je osnovala meseca januarja 19x9. Razdeljena je v osrednji urad in 5 podružnic (Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj in Murska Sobota). V preteklem letu je znašal njen celotni promet 28.518 strank (12.766 de-lodajalceev in 15.752 delojemalcev). Uspešnih posredovanj je izvršila poj sredovalnica v tem letu 7815, in sicer 5484 moških in 2336 ženskih, kar zna-či, da je preskrbela posredovalnica 61 odstotkov delodajalcev zaprošene delavne moči in 50 odstotkov delojemalcev zaprošene službe. Dopisov je rešila posredovalnica skupaj 6901. Stalno je vladala velika brezposelnost v kovinski, trgovski, pisarniški in živilski stroki, pomanjkanje delavcev je bilo pa čuti v stavbni in lesni stroki ter v nekaterih specijalnih poklicih. Med letom se je uvedla izravnava delavnega trga z inozemskimi posredovalnicami, a tozadevno uspešno delo zelo ovirajo težkoče s potnimi listi, Nujno se je pokazala potreba po smo-treni in enotni organizaciji te socijal-no- politične institucije za vso državo. Nova korupcijska afera. Odbor za državne nabave je sklenil izvesjti najodločneje preiskave proti načelniku oddelka za mineralna olja v ministrstvu za prehrano, g. Kastin, ki je obtožen, da je na račun kupil 100 vagonov bencina po 10 dinarjev kilogram v času, ko bi mogel kupiti glasom uradnega poročila bencin na vsakem trgu po 5 dinarjev kg. Na ta način je bila oškodovana država -ja 4 Milijone dinarjev. . Tatova napadla železniškega čuvaja. Franc Unger, ki je zaposlen kot železniški čuvaj na glavnem kolodvoru, je prišel na tir 14 do vagona, v katerem se je nahajalo meso za eksport. Naenkrat je skočil neki železniški delavec s kakimi 5 kg mesa v rokah iz vagona. Unger je zahteval od njega legitimacijo. Ker je ni dobil, je vprašal drugeg'a pristopivšega delavca, če pozna prvega. V tem pa je skočil prvi delavec proti njemu in ga z nožem zabodel v vrat, pri čemur ga je tudi drugi delavec tolkel s kamenjem po glavi. Nato sta obadva zbežala. Franc Unger je bil prepeljan v bolnico. Tatinskih napadalcev ne pozna osebno pač pa |k> videzu. Upati je, da bosta tatova kmalu izsledena. Državni vpokojenci in draginske doklade. V naredbi ministrskega sveta z dne 29. septembra 1920, katero je objavil „Naš Glas“ v št. 39 je čitati: ,,Upokojencem in upokojenkam se povečava dosedanji draginjslti doplatek zn vsakega elana kakor je to določeno za aktivne, to je po 12 kron dnevno.. Kljub temu pa je finančna delegacija v Ljubljani odredila, da naj se upokojencem le za 50°/0 povišajo doklade, ki so jih prejemali pred omenjeno nared-bo, češ da oni niso člani družine, ampak le žena in otroci. Upokojenci prejemajo zbog tega mesečno po 100 do dvesto kron premalo na dokladah. Vprašamo, kdo daje finančnim gospodom v Ljubljani pravico zadrževati lačnim in raztrganim upokojencem še tisto malo kar jim ministrski svet prizna? Da bi si ne znali tolma-o-plača vojni dolg Srbije. Ker se je doznalo, da se tudi v Ljubljani gotovi Ijpclje odtegujejo ljudskemu štetju in jiopisu živine, sc še enkrat opozarja, da ljudsko štetje in popis živine ni v nikaki^ zvezi s kakimi novimi davki, temveč sc vrši ljudsko štetje edinole radi tega, ker rabi jiopisni materijal statistični urad v Beogradu. Taki popisi se vrše po veh državah in so se vršili vsakih deset let. v bivši Avstriji. Kdor bi sc torej odteg-oval ljudskemu steikar v Mlinski ulici ‘v Mariboru, kjer bom skrbel vedno za dobro kuhinjo in točil le izvrstna haloška vina. Za obilen obisk se priporočam KONRAD BREZNIK preje na Rojani dobro znan gostilničar.