Št. 4.	V	Ljubljani,	dne	22.	decembra	1911.	Leto	VII.
Izhala vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 4’— poluletna . .	„	2*—
četrtletna . . „ 1*— Posamezna št. „ 0*10
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Božič!
»Mir ljudem na zemlji!« To je načelo krščanstva, katero nam božični prazniki kličejo v spomin leto za letom skozi vsa stoletja, odkar je posvetila luč krščanstva v človeško temo. Cim globlje korenine požene krščanstvo v človeško srce, tem več sreče in tem več miru je v človeški duši. Čem bolj je prepojeno naše politično, gospodarsko, sploh vse kulturno življenje s pravim krščanskim duhom, tem več reda, miru in tihe zadovoljne sreče je na zemlji. To niso samo lepe besede, ampak resničnost teh besedi spričuje zgodovina našega srca in pa zgodovina sveta.
Ni ga družfega fundamenta, na kterem bi se dala sezidati sreča, zveličanje, kakor ta ki je postavljen, namreč Kristus; pravi apostol Pavel. Vse zlo ne leži v zunanjih razmerah in neredu človeške družbe, ampak koreni veliko globlje v človeški naravi, v umskih zmotah ln strasteh, ki so nam te razmere ustvarile. Kdor hoče torej pobijati te socialne razmere, v katerih mi živimo, ne sme prezreti pri prenavljanju družabnih razmer, prenavljave ljudske duše. Kdor na to pozabi, je zidal hišo pri strehi. Treba je dan na dan klicati ljudem, da je človek človeku brat, ker živimo še vedno v brezsrčnih časih, ki nam dajo občutiti, da je človek človeku volk.
Zato se tudi borimo proti soc. demokraciji. Veliko imamo ž njimi skupnega, še več je stvari, ki nas od njih ločijo. Na stališču, na katerem stoji soc. demokracija, je preobrazba človeške družbe nemogoča. Sovraštvo, sebičnost, zmota, že svet skoro šest tisoč let urejujejo, a ga niso v stanu: to more storili le ljubezen.
In v ljubezni in pravem krščanskem bratstvu je ustanovljena krščansko socialna stranka. Delavstvo, ki se je drži, bo lahko danes, jutri in vsikdar praznovalo Božič!
Ženske pri rudarskem delu.
Državna zbornica je sprejela par določil v prilog otrok in ženskega delavstva pri rudarskem delu:	,
1. Otrokom pod 14. letom je delo v rudnikih sploh prepovedano.
2. Porodnice smejo na delo šele šest tednov po porodu.
3. Ženske smejo delati pri rudnikih samo podnevi. Noč se šteje od 8. ure zvečer do 5. ure zjutraj. Tam, kjer sta dva dnevna šihta, smejo nad 18. let stare ženske delati do desetih zvečer;
Strah v Anderleyu.
Poročilo detektiva Franka.
(Dalje.)
Brata sta bila. Sinova enega očeta in dveh mater. Pravi dedič je bil moj oče. Le on je imel pravico, da podeduje očeta. A brat mu je ukradel očetovo dedščino s priliznjenimi besedami, ker je razumel goljufati. In po očetovi smrti je vse podedoval brat, moj oče je pa ostal brez strehe. Brata je zapodil brat. Začetkoma je blodil po svetu, brez miru, brez počitka. Begunec brez doma. V njegovi duši je zaplamtelo sovraštvo. Vrnil se je domov, da zahteva od brata svojo pravico. Opolnoči sta se sestala ob robu Vragovega Prepada. Padale so hude besede. Brata sta se spopadla, eden je sunil drugega — ki je bil moj oče — v globino Vragovega Prepada. Ko je to storil, je pobegnil. Moj oče so je opotekel in je padel; z rokami se je izkušal vjcti in zagrabil je trnjevi grm. Obvisel je nad prepadom. Moral je molčati, ker če bi bil zakričal, bi se bil povrnil brat, da dokonča svoj zločin. Eno uro je visel tako oče v smrtnem strahu in v smrtni nevarnosti.
mora se jim pa zagotoviti vsaj 11 ur nočnega počitka.
4. Nadšihte smejo delati samo ženske nad 18. letom in sicer vsaka k večjemu po 40 dni na leto; nočni počitek mora v tem slučaju znašati vsaj 10 ur; delati smejo tudi nadšihte le do desetih zvečer.
5. V rudnikih, ki visoko leže, kjer se torej vsaj 4 mesece ne more zunaj delati, smejo nad 18 let stare ženske tudi ponoči pripravljati rudo. Ko bi se to zabranilo, bi sploh žensko delo v takih krajih odpadlo.
Ta določila je sklenila dne IG. maja 1905 . mednarodna konferenca za delavsko varstvo v Bernu. Vse držaye, razen danske in španske, so jih sprejela; zdaj, nazadnje, tudi naša. Za naše dežele je to važno za premogokope, za Idrijo, za Jesenice in Bistrico (pri plavžih). V celi državi dela pri rudarskem delu okrog 7000 žensk.
Velike nezgode v Idriji.
Pri Jožefi jašku so se te dni dogodile velike nezgode. Tako je že človeka kar strah, ako se merodajni krogi ne bodo bolj pobrigali za večjo varnost delavstva. Beričič Ivan II. iz Sp. Idrije, se je ponesrečil ko je šel v shrambo po svoje orodje, pri tem je pa nesrečno padel ter s tem zadobil težko telesno poškodbo. Peljali so ga v Ljubljano v deželno bolnišnico. — Bogataj Franc se je na nogi zelo poškodpval. — V petek, t. j. 15. t. m. bi bili nezdravi plini skoraj zadušili dva delavca, Mikuš Ivan in Velikajne Franc. — Bes, da se pri našem rudniku precej skrbi za varnost delavcev in da je pri nas veliko manj nesreč v primeri z drugimi podjetji, vendar kakor kažejo navedeni slučaji, se še ne smemo zadovoljiti s tem, temveč opozarjamo merodajne kroge, da naj se tudi oni zavedajo te pomanklji-vosti.
Pri Jožefi jašku se je napravilo novo kopališče, tako so napravili med drugim tudi 16 pršilih kopelji, ki pa so brez vsake ograje in veliko se jih ne bo prišlo kopat, ker jih bo sram, zato opozarjamo rudniško ravnateljstvo na ta nedo-statek.
Pri nas delajo socialisti in liberalci na vse kriplje, da bi mladino svarili pred tem, da bi v tej draginji ne trosili za nepotrebne stvari denarja. Tako si gotovo mora vsak misliti od teh ljudi, da delajo, ker oni najbolj kriče o draginji. Toda to je pa ravno narobe. V adventnem času so napravili plese kar na dva pluga, pri A. Kobalu in v Čitalnici.
Začul je korake. Klical je na pomoč. Rešili so ga ptuji cigani, ljudje, ki ne poznajo strehe in domačije. Pridružil se je svojim rešiteljem. Ostati je hotel pred svetom mrtev, ker še ni prišel maščevanja dan zanj.
Moja mati je bila ciganka. Pa njej sem podedovala vročo kri, po očetu pa sovraštvo.
Kmalu po mojem rojstvu mi je umrla moja mati.
Moj oče je pa pripadal malone četrtstoletja zaničevanim.	i
Na tleh je ležal, ko je umiral. Zvezde so bile njegove mrtvaške luči.
Zadnje njegove besede so ostale v mojih ušesih, kot kletev, ki me ne pusti:
»Ne smeš počivati in mirovati, dokler ga ne poiščeš. Maščuj mene nad njem, na njegovih otrocih in na otrok otrocih.«
Zagrabil je mojo roko, priseči sem morala maščevanje.
S kletvijo v ustih je umrl.
To sem podedovala za njim.
Moje potovanje je postalo smotreno. Strašno in grozno nalogo sem morala izvesti.
Našla sem pot in sivo poslopje za bukovem
II Kobalu hodi bolj socialistična mladina. V Čitalnico pa Sokoli in dijaki iz c. kr. državne realke. Da godce mora plesalec sam plačati, to je umljivo. Čudno se nam zdi, kaj porečejo gg. profesorji, ker še v adventnem času njih dijaki norijo. Tako znajo reševati naši nasprotniki draginj sko vprašanje, saj v tej stroki so oni mojstri.
Poslanci za tobačno delavstvo.
Odsek za državne uslužbence je izdal o svojih posvetovanjih in sklepih, o katerih bo razpravljala zbornica', tiskano poročilo. Iz tega poročila hočemo danes posneti tiste stvari, ki tičejo tobačno delavstvo. Vseh delavcev in delavcev je zaposlenih v tobačni režiji 41.000. Izdatki za nje so znašali leta 1910 K 28;000.000. Poročilo izvaja, da so se izboljšale plače tobačnemu delavstvu zadnjih deset let za 11 milijonov kron.
Kaj hoče storiti vlada za tobačno delavstvo.
Ker so se zadnja leta povišale cene vseh življenjskih potrebščin, se je morala tudi ylada ozirati na gmotno stanje delavstva. Tobačnemu delavstvu namerava vlada, kakor je izjavil njen zastopnik v odseku, leta 1911 nakazati 700.000 kron in sicer tako, da se že 1. januarja 1912 pri-čno izplačevati starostne doklade, torej pol leta prej, kakor se je prvotno nameravalo. Odsek želi, da naj se pospeši vsa akcija, ki meri na to, da se izboljša gmotno stanje tobačnega delavstva. Pred vsem je pa neobhodno potrebno, da se skrbi za stanovanja tobačnemu delavstvu.
Splošni predlogi.
Odsek je sklenil, da predlaga zbornici sedem predlogov, ki veljajo za vse državne delavce, toraj tudi za tobačno delavstvo. O teh predlogih bomo še podrobneje razmotrivali.
PREDLOGI ZA TOBAČNO DELAVSTVO.
Teh je sprejel odsek devet. Važni so vsi. Ne dvomimo, da jih poslanska zbornica tudi odobri. Drugo vprašanje seveda nastane, če jih vlada tudi izvede. Postav namreč ne sklepa samo poslanska zbornica, marveč ima besedo tudi gosposka zbornica, kjer imajo velik vpliv zastopniki delavskih nasprotnikov, ki se upirajo vsaki izboljšavi državnega delavstva, češ, da zahtevajo potem to, kar dobi državno delavstvo, delavci in delavke po zasebnih tvornicah. In gosposka zbornica je tista velika coklja, ki je zavr-la že marsikatero delavstvu koristno stvar.
gozdom ob potoku. Nastanila sem se v Ander-leyu. Mislila sem, kako ga naj usmrtim.
Videla s6m tistega, ki mi je oropal mojo srečo. Njegov obraz je bil temen, podoben zidovju Anderleya, čelo razorano — s temnimi gubami. In usta so kazala neupogljiv ponos.
A prekašalo ga je moje sovraštvo.
Če bi bila mož, bi se bila borila ž njim. A bila sem samo ženska. In maščevala sem se, kakor se maščuje ženska. Mož lahko mori, je sposoben, da gleda kri in ostane močan, a ženska lahko muči s šivankinimi bodljaji do smrti, a omedli, če zagleda kri.
Tako sem sovražila.
Mučiti ga hočem do smrti! Ponosen mož mora postati podoben otroku, ki umira strahu, kakor ugasne lučica pri najslabšem pihljeju!
Imel je otroka! Otroka solnca! Marija je poznala zgolj veselje, zgolj solnčne dni!
In jaz, ki sem edino imela pravico do vsega, kar so videle moje oči? Moje življenje je bilo podobno noči, ki jo ne razsvetljuje nobena zvezda.
Tako kakor sovražim njega, tako sovražim tudi njegovo meso in kri.
(Dalje prih.)
Tvornice v višje krajne razrede.
Prvi predlog, ki je bil sprejet, zahteva, da naj se hitrejše pomikajo tiste tobačne tvornice, ki so uvrščene v nižje krajne stopinje v višje. Ta stvar je silovito važna, osobito za ljubljansko tobačno delavstvo, ki je, kar smo že opetovano dokazali, po krivdi soc. demokracije uvrstena v veliko prenizko krajno stopnjo, vsled česar je ljubljansko tobačno delavstvo znatno prikrajšano v plači. S I. predlogom v zvezi je četrti predlog, ki poziva vlado, v katere krajne stopnje naj se uvrste posamezne tobačne tvornice. Naš poslanec Gostinčar je izposloval, da zahteva odsek, naj se ljubljanska tobačna tvornica uvrsti v II. krajni razred in sicer v 12. krajno stopnjo. Mi smo in moramo biti hvaležni poslancu Gostinčarju, ker se jo tako odločno zavzel za koristi ljubljanskega tobačnega delavstva. Naši, poslanci naj zastavijo ves svoj političen vpliv, da se res tudi ljubljanska tobačna tvornica uvrsti v 12. krajno stopnjo. Kadar se to zgodi, bodo plače ljubljanskega tobačnega delavstva vsaj primeroma odgovarjale veliki ljubljanski krajni draginji. Saj je znano, da imamo po krivdi liberalne občinske uprave tako draginjo, da je strah in groza, ker se liberalci razven ob volitvah nikdar niso zanimali za to, kako skrbe*i, da bi imeli v Ljubljani cenena živila in stanovanja. A še ob volitvah so samo priliznjeno obetali delavstvu vse mogoče stvari, ki jih niso nikdar tudi izpeljali.
Povišanje plač.
Drugi po odseku sprejeti predlog zahteva, da naj vlada prej, kakor šele 1. 1916 izvede zvišanja plač tobačnemu delavstvu. Znano je, da dobi tobačno delavstvo po noti prevreditvi plač starostne doklade. Cela preosnova se pa izvede šele 1916. Zato je zelo umestna zahteva., da se to zgodi v krajšem času.
Plačani dopust.
Glede na plačane dopuste je sprejel odsek sledeči predlog: Plačani odpočitni dopust trajaj po petletni službeni dobi tri dni, po desetih letih pa šest dni. Porodnice naj imajo brezizjemno in brez posebnega zdravnikovega izpričevala dvetedenski dopust. Porodniški dopust in vsi drugi dopusti iz zdravstvenih ozirov ne smejo skrajšati dobe odpočitnega dopusta.
Delavci postanejo lahko pazniki in delovodje.
Zelo umesten in pameten je po odseku sprejeti predlog, ki poziva, vlado, da naj omogoči sposobnim delavcem, da lahko postanejo tudi pazniki in delovodje.
Za čuvaje.
Požarnim čuvajem ni pos+ljano s cvetkami. To je znano in i mi smo se opetovano potegovali zanje. Zato toplo pozdravljamo odsekov predlog, ki poziva vlado, da naj skrbi za to, da dobe čuvaji po c. kr. tobačnih tvornicah primerno službeno obleko.
Za začasne provi.zijoniste.
Kakor znajo naši bravci, so letos silili na delo začasno vpokojene delavke v Ljubljani. Mi smo trdno prepričani, da je Pross povzročil ljubljanski škandal, ker po drugih tobačnih tvornicah tega škandala ni bilo. Odsek je na predlog poslanca Gostinčarja sklenil, da se predloži zbornici sledeči predlog:
»Začasni provizijonisti in provizijonistinje po c. kr. tobačnih tvornicah se ne smejo siliti k delu, če se izkažejo z bolniškim izpričevalom zasebnega zdravnika. Vsem delavcem in delavkam, ki niso pričeli delati, ker so imeli izpričevala zasebnih zdravnikov in ki se jim je zato vstavila provizija, se mora provizija zopet izplačati in doplačati tudi odtegnjena provizija.«
Zavetišča dojenčkov in dnevna zavetišča otrokom tobačnega delavstva.
Kako potrebna da so zavetišča dojenčkov in pa dnevna zavetišča za otroke tobačnega delavstva, smo že opetovano razmotrivali. Odsek se jc tudi za to vprašanje zavzel in sklenil: »Vlada se poziva, da takoj ustanavlja zavetišča dojenčkom in dnevna zavetišča namenjena otrokom tobačnega delavstva.
Skrb za stanovanja.
Glede na velevažno stanovanjsko vprašanje je sklenil odsek:	Vlada se poziva, da obrača
največjo pozornost vprašanju stanovanj uslužbencev tobačnih tvornic in da pospeši poizvedbe in jih zaključi, nato pa takoj prične graditi de-lovske hiše. Pri tem naj se gleda na to, da se po možnosti grade manjše hiše, ki naj imajo, če le mogoče, vrtove.
Kovači in nezgode.
Kovaški vajenci in pomočniki so pač zavarovani za bolezen v bolniških blagajnah, ne pa zoper nezgode. Izkušnje pa kažejo, da so ravno pri kovaškem delu nezgode zelo pogostne. Pov-
prek se jih ponesreči na leto ena sedmina. Poškodbe res navadno niso tako nevarne, da bi postal dotičnik nesposoben za delo, toda velikrat se vendar potrebuje dlje časa, da se ponesrečenec pozdravi. Bolniška blagajna trpi vsled tega obilo stroškov, dasi ni ustanovljena za bolezni vsled nezgod. Dogodi se pa tudi, da kdo vsled nezgode postane pri kovaškem obrtu trajno popolnoma, ali vsaj deloma nezmožen za delo. V tem slučaju ne dobi nič, ko poneha bolniška podpora. Novi zakon za socialno zavarovanje veže tudi kovaške delavce, da morajo biti zavarovani zoper nezgode. Ta zakon bo pa gotovo še precej časa čakal, preden sq sklene in stopi v veljavo; zavoljo tega, ker bo vlada potrebovala par let, da vse pripravi, ko bi ga tudi državni zbor kmalu sklenil. Zato je popolnoma upravičeno, da se za kovaške delavce poskrbi takoj in se zanje že zdaj sklene, da so zavezani za zavarovanje proti nezgodam.
Stavbni delavci.
Dozdaj so proti nezgodam zavarovani samo tisti stavbni delavci, ki delajo pri stavbi na stav-bišču. Kdor se ponesreči v delavnici, ali sploh kje izven stavbišča, ne dobi nobene nezgodnine. Podjetniki se vsled tega zelo pogosto odtegajo svojim dolžnostim. Mizarski ali ključavničarski vajenec ali pomočnik, ki dela pri stavbi, bi moral biti zavarovan proti nezgodam. Gospodar ga pa zelo lahko zakrije, ker dela večinoma doma v delavnici. V slučaju kake nesreče je delavec tepen. Nova zavarovalna postava obsega pri zavarovanju zoper nezgode vsled tega vse stavbne delavce. Izvzeti so samo delavci pri pritličnih stavbah in gospodarskih na deželi.
Tudi za te delavce se ne sme čakati in zato pozdravljamo misel, naj se zanje že zdaj sklene zakon, da bodo spadali obvezno k zavarovanju proti nezgodam.
Gorenjski krščanski železničarji naprej!
V	nedeljo, dne 17. t. m. so imeli krščansko misleči železničarji sestanek v Gorjah. Zastopana je bila cela proga od Jesenic doli do Avč. Poročal je gospod deželni poslanec Janez Piber, ki se mu tem potom najtopleje zahvalimo za ves njegov trud, ki ga ima vedno z železničarji. Na sestanku se je sklenilo, na se napravi prošnja na poslance S. L. S., oziroma na državnega poslanca Gostinčarja, da naj on precej posreduje pri c. kr. železniškem ministrstvu, da nam on dovoli prosto vožnjo v nakup živil (Lebons-mittelfreiscliein) tudi zanaprej in sicer dvakrat na mesec, kamor kdo želi. To ugodnost, prosto vožnjo v nakup živil, nam misli železniška uprava z novim letom 1912 vzeti. Prošnja se je precej napravila, podpisala in poslala naravnost v roke gospoda poslanca Gostinčarja na Dunaj. Na sestanku se je tudi sklenilo, da se priredi na praznik Svetih Treh Kraljev javni shod krščansko mislečih železničarjev na Jesenicah. Shod bo popoldne ob 3. uri v Delavskem domu na Savi. Na shodu bo poročal državni poslanec Jožef Go-stničar o delovanju državnega zbora, kar bo gotovo zanimalo vsakega železničarja, ker se je ravno zadnji čas v državni zbornici veliko razpravljalo o železniških težnjah. Na shod bo tudi drage volje prihitel naš ljubljeni g. deželni poslanec Piber. Na tem shodu se bo tudi ustanovila skupina za bohinjsko progo s sedežem na Bledu oziroma v Gorjah. Skupina bo obsegala Jesenice in progo Jesenice—Boh. Bistrica. Torej tovariši-žlezničarji, ki ste našega mišljenja, potrudite se na praznik Svetih Treh Kraljev, to je
6.	januarja 1912 vsi, vsi brez izjeme na shod na Jesenice, saj sta takrat dva praznika skupaj in veliko ložje gre. Želimo, da bi ta klic našel odmev tudi tam v Primorju ter da bi nas posetili tovariši z Goriškega v obilnem številu. Pričakujemo pa tudi vas tovariše iz Ljubljane. Prihitite z gospodom poslancem tudi vi enkrat med nas na Gorenjsko, da si enkrat tudi na Jesenicah krščansko misleči železničarji sežemo v roke in tudi mi pokažemo svetu, posebno pa našim propadlim socijem, da živimo tudi na Jesenicah. Na svidenje 6. januarja popoldne ob tretji uri v dvorani Delavskega doma na Jesenicah. — Dopisnik z hohinjske proge želi vsem tovarišem-železničarjem in vsemu kršč. soc. delavstvu sploh, kakor tudi slavnemu uredništvu našega lista »Naša Moč«, vesele boižčne praznike in še boli srečno novo letb.
Slaba novica železničarjem.
Naš list je obširno poročal o sklepih odseka za državne uslužbence z ozirom na železničarsko osobje. Poslanska zbornica se je pečala s tem vprašanjem v svoji seji dno 16. t. m. V tej seji je govoril tudi železniški minister dr. baron Forster. Minister je govoril vljudno in ni zajezdil takozvanega mogočnega konja, ki mu pravimo uradniški šimel. Rekel je med drugim, da sicer prizna, da so.predlogi zbornici, ki jih je
stavil odsek, upravičeni, a da nima toliko denarja, da bi mogel pokriti vsoto 38,000.000 K, ki jih zahteva za železničarje odsek, pač pa da namerava zboljšati železničarjem njih dohodke približno za 21 milijonov kron. Poslanec dr. Benkovič je odločno grajal, ker se je minister upal upirati sklepu odseka. Zbornica je pa soglasno sklenila, da pritrdi vsem predlogom, ki jih jo predlagal odsek. Beda med železničarji je ros velika, zato pričakujemo, da se vlada ne bo upala umalovaževati sklepa poslanske zbornice. Železničarji naj na bodo pripravljen za vsak slučaj!
Pivo.
Tudi na nivo se namerava nov državni davek, ki bo znašal povprek 8 kron na hektoliter. Zdaj znaša povprek 3 K 40 vin. Leta 1910 se je plačalo državnega davka na pivo okroglo 74 milijonov kron; potemtakem okroglo malo manj nego po tri krone za vsako osebo. Na eno osebo v Avstriji pride ogromna množina 88 litrov piva na loto. Popije se ga okrog 23 milijonov hektolitrov. Tudi tukaj se nešteto delavskih žuljev zapravi. Naj bi vsaj naši delavci razumeli te številke in porabili denar, ki ga dajejo za pivo; za kruh in mleko. Država računa na strast in ž njo vred kapitalisti. Ali ne bi kazalo ravno sedaj začeti z vso vnemo za protialkoholno gibanje. Vsak abstinent med delavci je zlasti sedaj dolžan postati apostol, ki naj zbira svoje sobrate v boj za zdravje in mirno življenje proti pijavkam med kapitalisti in v davkarijah.
V živo zadeti.
Malo dopisov tako v živo zadene, kakor je zadel v »Naši Moči« oni o naših gospodih zdravnikih; ne samo v mestu, tudi pri Fari in po celi okolici se ljudje muzajo in pritrjujejo dopisniku tei' navajajo še bolj zanimive slučaje, kakor jih je »Naša Moč« objavila. Našim liberalcem seveda to ni povšeči in zaganjajo se v naš dopis, ker smo se deloma za dr. Indro zavzeli; namazali so v svojem glasilu nekaj bedas*oč iz golega sovraštva, ker gori imenovani zdravnik ne trobi slepo v liberalni rog in tudi naše prireditve pohaja. Razlogi so tako smešni, da jim niti ne odgovarjamo. Dalje se jeze nad našimi poročilo o dr. Krekovem govoru in koncertu na večer sv. Cecilije. O prvem pravijo, da ni prav, ker nismo govora priobčili, temveč le splošen vtis opisali; mi pa pravimo, kar poslušati bi ga bili prišli. Naibrže bi bile tudi vam tiste besede veljale, ki jih je povedal nekemu soc. demokratu, ko je za današnjo draginjo vsemogoče vzroke navajal, samo pravega ne. Dr. Krek pa mu je dokazal, da imamo zato drago meso, ker je živina od zadnjega ljudskega štetja za 10 odstotkov padla, samo (dvonogati) osli so se za 90 odstotkov pomnožili. —- O koncertu pa le to povemo, da so liberalci od nekdaj proti agitirali, samo zadnja leta so nekaj potihnili, ker so uvideli, da vse nič ne pomaga. Najbolj pa je naše nasprotnike razburila naša vest o obravnavi proti znanemu N., ki se je nedavno v Ljubljani vršila. Celo s tožbo grozi, samo nekoliko nejasno smo se izrazili, pravi. Grozno! Mi se pa čudimo, da bi ne smeli omeniti zadeve, kateri se je vsa Idrija smejala, ker so v Ljubljani nekoga tako imenitno namalali kakor bi bil pravca,ti sv. Alojzij v oltarčku, v resnici se mu pa ima Idrija za marsikateri cestni »prizor« zahvaliti! Zato lepo tiho, prijatelji, saj se dobro poznamo. Liberalci mislijo, da je tudi dandanes tako kakor nekdaj, ko je nekaj zagrizeno-liberalnih uradnikov naše ljudi po pisarnah zmerjalo, razne cestne zastope smehljaje opazovalo in je vse kar na povelje ubogalo, kar je znana liberalna muha, prosimo, ničla v »Slovenskem Narodu« zapovedala. Zato pa toliko zabavljanja tudi proti našemu orožništvu, ker med drugimi tudi štražmošter Baloh ni tak, kakoršnega bi si liberalci želeli. Mi na »Narodovo« opazko o najnovejšem prijateljstvu z Balohom le to pripomnimo, da nam je prav povšeči, samo »Narodovemu« dopisniku želimo, da bi se nreveč z njim ne s< znanil. Dvakrat sta se že gledala, do tretjega rado gre; zatorej pozor, brate, in vesolj praznike!
Jugoslovanska Strokovna Zveza proti krvosesom.
Načelstvo Jugoslovanske strokovne zveze je zppel, izvedlo veliko odporno in izobraževalno delo med slovenskim krščansko socialnim delavstvom. Pozvalo je namreč vse svoje organizacije in samostojna naša delavska društva, da naj prirode shode, kjer naj se govori o kartelnih krvosesih in da naj se odpošljejo državnemu zboru peticij«, ki zahtevajo, da naj se kmalu sklene postava proti kartelom. Naše organizacije so priredile malone vse shode. Po načelstvu J. S. Z. se je vnoslalo predsedniku nadzorstva ,T. S. Z. dr. Kreku 36 peticij, da jih vloži, kar se
je tudi zgodilo. Odposlale so peticije po načelstvu J. S. Z. sledeče organizacije: 1.) Centrala J. S. Z. 2.) K. s. društvo Domžale. 3.) Skupina J.
S.	Z. Vrhnika. 4.) Skupina J S. Z. Gorica. 5.) Skupina J. S. Z. Litija. 6.) Slovensko krščansko soc. delavsko društvo Celovec. 7.) Skupina J. S. Z. predilnica, Ljubljana. 8.) Skupina J. S. Z. Vič-Glince. 9.) Katoliško delavsko društvo Maribor.
10. Skupina J. S. Z. delavstvo tvrdke G. Tonnies.
11.) Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, Ljubljana. 12.) Katoliško mladeniško društvo, Ljubljana. 13.) Skupina J. S. Z. Rokodelski dom, Ljubljana. 14.) Strokovno društvo delavstva kranjske industrijske družbe Sava-Jesenice. 15.) Skupina J. S. Z. Šmartno pri Kranju. 16.) Skupina J. S. Z. Sava. 17.) Katoliško delavsko društvo Jesenice. 18.) Skupina J. S. Z. Št. Vid nad Ljubljano. 19.) Skupina J. S. Z. Trst. 20.) Skupina J. S. Z. Vrtojba. 2.) Skupina J. S. Z. Kamnik. 22.) K. s. društvo št. Peter na Krasu. 23.) Skupina J. S. Z. Tržič. 24.) K. s. društvo Preska. 25.) Skupina J. S. Z. Sv. Tomaž pri Ajdovščini. 26.) Skupina J. S. Z. Javornik. 27.) Kat. delavsko društvo Prevalje. 28.) Kršč. gospodarsko društvo Idrija. 29.) Skupina J. S. Z. Kamna Gorica. 30.) Delavsko bralno društvoKamna Gorica. 31.) Skupina J. S. Z. Trbovlje. 32.) Društvo tesačev Loški Potok. 33.) Skupina J. S. Z. pazniki, Ljubljana. 34.) Skupina J. S. Z. Selo-Mo-ste. 35.) Skupina J. S. Z. Sturje-Ajdovščina. 36.) Skupina J. S. Z. Skale pri Velenju.
Delavci, delavke, skup!
Tobačna delavka Terezija Detela je bila pred nekako dvema letoma odpuščena iz ljubljanske tobačne tvornice brez pokojnine. Revica je bila obsojena po ljubljanskem deželnem sodišču, ker je ugovarjala, ko je neki užitninski paznik zelo neslužbeno postopal ž njo. Za Detelo se jo zavzelo načelstvo našega Podpornega društva in skupine Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze, ki je izročilo celo zadevo vrlemu našemu odvetniku dr. V. Peganu in našim poslancem.' Dr. Pegan ie vložil na cesarja prošnjo za pomiloščenje. Poslanec Gostinčar je posredoval opetovano za Detelo v kabinetni pisarni in res je bila te dni Detela po milosti presvetlega našega vladarja pomiloščena in zopet pozvana nazaj v delo v tobačno tvornico. Detela nas pooblašča, da se v njenem imenu zahvalimo naši organizaciji, našim poslancem, deželnemu odborniku dr. Peganu in vsem, ki so posredovali, da je njena zadeva ugodno rešena. Priporoča pa vsem delavkam in delavcem, da naj pristopajo naši organizaciji, ki se tako odločno poteguje za svoje člane. Na tem zgledu vidite lahko vsi, kako prav je, da ste člani svojih strokovnih društev, ki se v sili potegujejo za Vas.
„Mati svetega veselja".
Skrivnost vstajenja v petih dramatskih slikah. Silvin Sardenko. V Ljubljani 1911. Založila Katoliška Bukvama. Natisnila Katoliška tiskarna. Dobi se v Katoliški Bukvami. Velja 1 K 10 vin., vezano 2 K.
Ta spev, Devica, Tebi v slavo!
V njem duša moja, dnevi moji, sprehodi tihi, težka dela, molitve verne, vroči boji, v njem moj večer in moja noč, izkušana slabost in moč.
Ta spev je orel mojih misli.
Golob je mojih ur pokojnih, ladob je zadnjih dni mladostnih, cvetočih na vrteh prisojnih.
Ta spev je trudov tih zaklad in upov novih jasen vzhod.
Saj našel mater sem veselja, ljubezni rožo, cvet zvestobe; edino Nje obličje milo nikdar ni videlo trohnobe.
Odseva večna v njej mladost, vstajenja radostna skrivnost.
lako slove uvod najnoveišemu klasičnemu delu Silvin Sardenka. Mati svetega veselja je vredna, da si jo nabavijo vse naše bravke in vsi bi avci. Mogoče bi ne Škodilo, da gg celo pesniško delo vglashi, kei bi tako lahko odri naše ljudske izobraževalne organizacije napredovali do igre, ki bi se ne samo predstavljala s predna-šanjem, marveč cela prepela. Bil bi velik korak napredka. Stvar je izpeljiva in bi se poizkus brez dvoma obnesel. Saj imajo naše izobraževalne organizacije itak malone vse že pevske zbo-•'o, kjer jih pa še nimajo, bi bili tako prisiljeni, da jih Ustanove in da uriio' tudi čutno solo-Petje.
Žganje.
V	naši državi se je leta 1910 popi'o nekaj nad en milijon čistega alkohola. V državi je nad 26 milijonov ljudi; potemtakem pridejo na
osebo štirje litri. Če računamo povprek po 40 odstotkov alkohola v žganju, pride na eno osebo po 10 litrov žganja na leto. Če pomislimo, da je ravno delavec že zavoljo tega, ker išče v žganju nadomestila za slabo hrano, največja 2rt-va v tem oziru, se moramo res prestrašili. Ves davek za žganje znaša krog 100 milijonov kron na leto, ki ga po večini plača ubogo delavsko ljudstvo. Zdaj se v državni zbornici pripravlja nov, povišan davek na žganje, ki bo skoraj za polovico večji. Delavci, na noge in odpovejmo se teinu vražjemu davku s tem, da poženemo šila in fraklje v kot. Boj proti žganju je zdaj najvažnejša delavska zadeva. S tem pokažemo fige državi, ki računa na našo neumnost in požrešnost.
Naznanila Prometne zveze.
Zemljica jim bodi lahka: Marija Pelina, Dunaj. Marija Egger, Feldkirch. Terezija Širi, Lamtbach. Jožef Unterhuber, Lienz. Franc Sedlmajer, Dunaj. Ivan Kenzler, Bischofshofen. Ivan Humer Taksenbach. Anton Kovačič, Ljubljana. Anton Mayer, Florisdorf. — Za mesec prosinec je plačati za devet smrtnih slučajev, skupno 1 K 15 vin.
Zahvala.
Podpisana se vodstvu Prometne zveze srčno zahvaljujem za tako hitro izplačilo pogrebne odpravnine 200 K po mojem umrlem soprogu Antonu Kavčiču, kakor tudi najsrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so izkazali sožalje in ga spremili k zadnjemu počitku, osobito pa skladiškemu načelniku g. Verstovšeku. —
Marija Kovačič, soproga.
Zahvala.
Podpisani izrekamo slavnemu vodstvu Prometne zveze najsrčnejšo zahvalo za nam spoznano podporo po 10 K.
Pustovrh Anton, Kunstel Franc, Koleša Anton.
Služba agitatorja gospodarske stranke.
Ko ie bivši jeseniški občinski stražnik iz-previdel, da bodo kmalu občinske volitve, jel je zahajati okrog političnih strank in s tem službo zanemarjal, bil je odslovljen. Šel je na železnico, zvedeli so pa kmalu zanj gotovi gospodje, katerim se je ponudil za agitatorja za občinske volitve ter pri tem celo kolo pokončal, kot govore po Jesenicah. Ker je s takim uspehom agitiral za štiri stranke, ki so pa vse propadle, se je nekim gospodom v naši tovarni zdel jako spo, soben. Zato so mu precej obljubili kako opravilo. Pa kam ž njim? Po pisarnah imamo že tako preveč policajev, pošljimo ga na Javornik, kjer se potrebujejo agitatorji, ker bodo volitve razveljavljene. Zato starega delavca v nenzijon in na njegovo mesto policaja. Pa bil je preveč neroden, zato mu ukaže g. inženir, naj bo za podajača. Tudi to mu ni bilo všeč, zato se lopo doli vsede. Seveda, da bi kdo drug to storil, gorje mu! Javorniški delavci pa pravijo, da v svoji sredi ne trpe takih ljudi, ki je danes liberalec, jutri dopoldan soc. demokrat, popoldan pa tovarniški agitator in poštar. Jako verjetno pa je, da dobi mož službo pestunje pri g. Ver-wegerju, ki ima take ljudi rad, kjer bo le sedel in njegovega kužeta pestoval.
Naši propadli kandidati
na Jesenicah ne vedo, kaj bi storili, da bi se znosili nad onimi, ki sd izvoljeni. Godba ni politična, a še to so prikrojili v svoje politične namene. Tovarniška godba se menda razpusti za-radi enega delavca, ki je imel tu nekaj zaslužka.
Sicer ni škoda zanjo, da se razpusti zaradi volitev, delavcem se pa pri plači zaračunajo doneski, to ie višek nesramnosti.
Delavec da tovarni vse svoje moči.
Mladost, zdravje, popolni suženj je. Še prosto voljo mu hočejo vzeti. Ko je onemogel, ga vržejo pod kap; kam bo šel, živ v zemljo ne more, ženo ima in otroke, živeža jim nima dati. Občina jih mora v svojo preskrbo vzeti. Po načelu delavskih namestnikov pa ne smeš voliti mož v občino, ki bi skrbeli za te sirote. Koliko je vdov in sirot, katere so izgubile moža in očeta v tovarni. Ali bomo res volili take, ki nimajo srca za reveža? Ne! Da delavstvo to razume, pokazalo je jasno pri zadnjih občinskih volitvah, ko so bili izvoljeni le oni, ki so kandidirali na programu S. L. S., le ona ima moč kaj storiti za ljudstvo. Prazno je vse blebetanje nasprotnikov, zakaj ie zmagala naša stranka. Naše delavstvo pa tudi ve, da je del slovenskega naroda, zato se ne pajdaši z dosedaj še mednarodno soc. demokracijo ali kako drugo brezversko stranko. Zato je naša zmaga na Jesenicah tako častna.
Božičnico s tombolo na Savi
priredi ženski odsek Katoliškega delavskega društva v Delavskem Domu na Sv. Štefana večer ob pol 8. uri zvečer. Vabijo se vsi naši, da naj se te prireditve udeleže v najobilnejšem številu.
Poročilo v „Našo Moč“ za Kamno Gorico.
Delavsko bralno društvo priredi prelepo božično igro »Na betlehemskih Poljanah« na Sv. Štefana dan ob 4. uri popoldne. Ker se igra ne bo ponavljala, prosimo, naj se občinstvo v polnem številu udeleži te prireditve. Društvo je pred kratkim ustanovilo za svoje člane skupino J. S. Z. Članov in članic je 18. Želeti je, da bi se delavci še bolj oklenili tega prekoristnega društva, ki je pripravljeno pomagati bednemu delavstvu. Priporoča se tudi delavstvu sedaj ob začetku leta delavski list »Naša Moč«. Naj bi ne bilo nobenega delavca med nami, da bi ne bil naročnik in priden čitatelj svojega lista. Ponosni smemo biti, da imamo tako glasilo, ki nas zastopa povsod pravično. V društvu imamo tudi »Čebelico«. Starši, ne pozabite opozarjati svojih otrok na to, kadar jim dajete v denarjih, da naj nosijo pridno v društveno »Čebelico« shranit. S tem bodo otroci dobili veselje, do varčevanja, to jim bo v veliko korist za poznejša leta. Ne prezrite pa še nekaj v našem društvu, to je abstinenčni odsek, podpirajte ga z vsemi sredstvi, najbolj pa z dobrimi člani! Če več imamo teh članov v odseku, tembolj za nas in za celo občino. Tukaj je na razpolago plemenitega dela za svojega bližnjega kaj dobrega storiti. Ženske in dekleta, tudi ve se dvignite še o pravem času, da se katera ne bo kesala v poznejših letih. Društvo bo imelo svoj občni zbor dne 31. grudna v društvenih prostorih ob 4. uri po-popoldne. Vabijo se vsi delavci in delavke. — Končane so pri nas tudi občinske volitve z zmago S. L. S. na celi črti. G. Iv. Debevcu se je prvi klin ponesrečil, katerega je želel zabiti v našo mirno vas. Ugodna tla za socialne demokrate so pri nas. Tako se je pred kratkim pisalo v »Jutru», na dan volitve so pa pokazali vrli kamnogoriški delavci, da se ne pustijo vleči za nos ne od socialnih demokratov, še manj pa od liberalcev. Čujemo tudi, da so že vložili rekurz zoper našo volitev. Tudi prav, mi se tega splošno veselimo, naj se tisti, ki je grešil pri volitvah, sam obsodi, kaj je storil!
CILJ |
I prizadevanj, najti sredstvo za izboljšanje kave, ki odgovarja vsem
zahtevam okusa in izdatnosti
dosežejo vedno le one gospodinje,
ki kupujejo kavini pridatek v zabojčkih ali v zavitkih, označenih
,,s kavinim mlinčkom".
One so izbrale najbolje, kajti pridatek za kavo ,,s kavinim mlinčkom" je najjedrnatejši, najokusnejši in najizdatnejši izdelek, te vrste, ker je
:pravi Franck.:
l
1 ^	Tovarna	v Zagrebu.
, najsigomej! m za jstedeije!
Denarni promet
11910. čez 83 milijonov K.
Lastna glavnica ■ K 503.575*98. ■
registr. zadruga z neomenjeno zavezo
Miklošlteva cesta8
pritličje v lastni hiši nasproti hotela,Union1 za franc, cerkvijo
prej ema
hranilne vloge
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1 ure pop. ter jih	m. |/	Q/	brez
obrestuje	gm	/7	/n	kakega
po	/w	odbitka,
tako da prejme	vložnik od vsakih
100 kron čistih 4a50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo fot gotov denar, m da bi se njih obrestovanie kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Dr. Ivan Šušteršič, predsednik; Josip šiška,
stolni kanonik, podpred.; Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. L j.; Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl.; Anton Kobi, posest, in trg., Breg pri Borovn.; Karol Kauschegg, veleposest, v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hiSni posestnik in blag. „Ljudske posojil.Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku.
č/Zatni/ci, *^krru?riJto "Materi želijo dvbrv. po cent in -*xtynes//u>0-potovali na/se obmtfe
^isnonJFč/firiete&Ca.
v	Zfčvlo&vonshe	uiice20.
lS&a/cvurstrui!P(yasnila da/b se brez/tlačno.
♦
♦
X
♦
Priporočamo domačo trgovino z oblekami
\ Maček« Komp. |
t
♦
Franca Josipa cesta št. 3
♦
♦ Založniki c. kr. priv. južne železnice. ♦
♦ Solidna postrežba!
Znižane cene! ♦ ♦
Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
fcKc'iS
o"
Ljubljana
Pred škofijo 19-
F. Meršol,
I
LJUBLJANA
Mestni trg št. 18. Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavio, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd.
Predtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
!
Lekarna „Pri Kroni" Mr. Ph. A. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta št. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 2« v. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospe-šuioče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 5(1 v
Pcsipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju noo.
škatl|ica 50 v.	’	a'
Ribie olje, steklenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodi), za odstranitev kurjih očes iri trde kože steklenica 70 v ,,Sladin“ za otroke škatlja 50 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo steklenica 20 v
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steki l krono. Zeleznato vino, steklenica 2 Kroni C0 v, in 4 krone 80 v.
I
□□□□□□□□□nnnnnnnnnn
ANT. BAJEC, lihlU 8 n. Ziherl. Liubliana
f 9 9	n	UvDŠDrnnirp	It	1	i	r	a
cvelliiini salon p. Trančo z, vrtnarija Iržašha c. 34
izdeluje šopke, vence, trakove z napisi. Tovarniška zaloga vencev, prepariranih in umetnih rastlin in cvetljlc.
Zunanja naročila i obratno pošto. Brzojavi: Bajec, Liubliana
Prešernova ulica
priporoča svojo
Q
□
□
D
D
D
D
D veliko zalogo čevljev D
|J ::	domačega izdelka :: jj
□nnannrinr-tr-innni » it-innn
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Novosti v konfekciji za dame.
I. VECCHIET
urar in draguljar, Ljubljana
Šelenburgova ulica 7, nasproti glavne pošte.
Sprejema popravila, izvršuje zlatarska dela po naročilu. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro, brilante, dija-mante in druge bisere. — Zaloga precizij-skih žepnih ur. — Postrežba točna in solidna.
'Pozor slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in pri-poročljivi domači manufakturnl trgovini
JANKO ČESNIK
(Pri čeSniku) LJUBIJ H n H Llngarjeua ulica - Sfritarjeua ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
^nannannanannnannnna Edina in najkrajša črta v Ameriko!
Dežnike in solnčnike
domačega izdelka
najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu
§lncin Viriman tovarna dežnikov, Ljubljana Pred Skotijo St. 19. ullM|) Vlllllldl, — stari trg St.4. — Prešernova ulica St. 4.
g Popravila se izvršujejo točno in ceno.
□nnannnaannananananannnaannanaaannač
sodarski mojster Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko cnrlflV Prevzem tudi vsa v zalogo vsakovrstnih OUUUV. njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. Solidno delo. Točna postrežba.
Samo 6 dni!
Havre
New-York
francoska i: reke morska družba
Veljavne vožne liste (Sifkarte) za francosko linijo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna
4fsS"mo ED. ŠMARDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši «Kmetske posojilnice« nasproti gostilne pri «Flgovcu».
Iv. Bussenis.
TE©P>. K0RN
ookrlvalec streh in klepar, vpcljalec strelovodov ter Inštalater vodovodov, LJUBLJANA. POLJANSKR CESTA 8.
Pr poroča se za lzvrše\an|i! vsakršnih k eparsklh del ter pokrivanje •streh / anglešk i«, francoskim In tuzemskim SKrlljem z asbest-ce-mrntnim skriljem (Eternlt) patent Hatschek z izbočno in ploščnato oiek), lesno-cementno in strešno opeko. Vsa sttnbluska m galanterijska kleparska dela v priznano solidni Izvršitvi.
ta Jax in sin .'..S
priporočata suojo bogato zalogo raznovrstnih
uoznih koles šiualnih strofeo
€>£> za rodbino in obrt.
x„aaj. tetj in odgovorni urednik Mihael Moškerc.
Tisk KatoliSko Tiskarne.