Gradnje cest v ljubljanski megli
Nad ljubljanskimi cestami se zbirajo črni obla-ki, ki ne obetajo nič dobrega. Večina novih cest, ki naj bi tvorile hrbtenico novega Ijubljanskega cestnega omrežja, je zajetih v 10-letnem progra-mu izgradnje ljubljanskih cest. Ta program je v veliki meri pod vprašajem, ker mu sedanja zao-strena gospodarska situacija zanesljivo ni naklo-njena. Tudi brez-takšnega položaja že v prejšnjih letih ni vse teklo kot je bilo načrtovano in icot bi moralo. Leta 1974 so načrtovali, da bo treba odšteti za ves program 2,14 milijarde dinarjev in mesto Ljubljana naj bi samo zbralo manj kot milijardo. Vse drugo je bila po prvotnem načrtu
stvar republiške skupnosti za ceste. Danes so stvari krepko drugačne.
Podražitve in novi izračuni so pokazali, da je za vse to treba precej več denarcev - približno štiri-kral več in točno malenkost manj kot devet mili-jard dinarjev. Ljubljana sama bi morala odšteti od tega več kot polovico - skoraj pet milijard. Kakšni so bili izračuni na katerih je temeljil plan iz leta 1974 ni treba govoriti, ker je več kot očitno.
Izračuni so sloneli na stalnih cenah iz leta 1973 in to kljub temu, da smo imeli že takrat stalno letno inflacijsko stopnjo vsaj 15 odstotkov. Načr-
ti so temeljili na približnih cenah, »ocenah na oko« in podobnih »zanesljivih metodah«. Znano tudi ni bilo kako bo z mestno komunalno infra-strukturo. V začetku so bile še krepke zamude zaradi kasne ustanovitve SIS za ceste mesta Ljub-ljane in zaradi kasne usposobitve le-te za opera-tivne plane itd. itd. Vse to je pripeljalo do štiri-krat višje cene!
Prvotne potrebne 3,5 odstotka od ostanka do-hodka so delovne organizacije v Ljubljani bile pripraljene odriniti. Ne vse, vendar večina. Prvot-ni sporazum je odklonilo večje število delovnih organizacij le v občini Center in pa Železniško gospodarstvo Ljubljana za katerega so maloprej vsi solidarnostno zbirali denar. (Sedaj so menda na železnici obljubili, da bodo spregovorili o soli-darnosti tudi tedaj, ko morajo kaj dati in ne le dobiti ter obljubljajo denar).
Delovne organizacije občine Vič-Rudnik so bi-le brez izjeme - enako kot v Mostah - pripravlje-ne odriniti potreben denar.
Ker je sedaj potrebno denarja več in ker ga ni vzeti kje drugje, se je SIS za izgradnjo 10-letnega programa cest v Ljubljani odločil za zbiranje podpisov za povečani prispevek TOZD. Letos bi tako zbrali v Ljubljani precej več denarja. V številnih TOZD pa so se ob sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja in vsesplošnemu varčeva-nju takšnemu povečanju uprli. Nekateri ga eno-stavno ne zmorejo, drugi menijo da takšno štiri-kratno povečanje ni upravičeno in da zanj eno-stavno ni osnove. Zamude ob začetku, ki imajo svoj delež pri podražitvah, res niso opravičljiv vzrok za nove zahtevke. Na zborih delovnih Ijudi, ki so razpravljali o tem sporazumu. jc bilo slišati še marsikaj.
Prvič so bili Vičani vzor, sedaj pa je tudi v tej občini precej delovih organizacij, ki so povečanje prispevka odklonile, ali pa sploh niso še razprav-Ijale o njem. Odklonilo je povečani prispevek 15 kolektivov, medtem ko 13 kolektivov še ni raz-pravljalo. Vičani so odklonili dodatne obveznosti (po ključu, ki ga je izdelala SIS za ceste Ljublja-ne) v višini 21 milijonov v tem letu, oziroma te obveznosti niso sprejeli, ker povišanja še niso obravnavali. Podobno je tudi v Mostah, drugje pa so številke o nesprejetih obveznostih še znatno večje.
Denarja bo torej manjkalo. Kljub vsemu je vprašanje kaj bo s financiranjem in gradnjo. četu-di Ljubljana zbere denar, saj denarja nima repu-bliška skupnost za ceste - vsaj dovolj ne. In kaj bo na Viču?
Tako je prišla senca Damoklejevega meča tudi na Tržaško cesto. Bo, ali ne bo? Avtocesta in ves sistem ne pomaga nič brez urejene Tržaške. To je
jasno, vendar je prav tako jasno, da ni pri denarju še nič jasno. Direktor delovne skupnosti SIS za gradnjo cest Ljubljana JOŽE JENKO pravi: »Denarja za Tržaško cesto še nimamo v celoti. Nekaj je, vendar ne vse in predvsem ne dovolj. Vprašljiv je del, ki bi ga morala dati republiška skupnost za ceste in če ne bodo pristali, ne vem kako naj bi to gradili. Republiška skupnost za ceste pa, po že sprejetih dokumentih o tem, de-narja za Tržaško nima in ga torej ne bo mogla dati. Kako bomo, oziroma kako naj bi rešili polo-žaj. nam ni jasno.
Iščemo najrazličnejše rešitve in se trudimo. Upa-mo, da bomo vendarle nekako uspeli, saj je brez Tržaške ogrožen avtocestni sistem. Vendar, če denarja ne bo, je ne bomo mogli graditi. Vse je torej še v megli«
Še gostejša megla j^ nad načrtom po katerem bi morala republiška skupnost za ceste začasno urediti letos Tržaško od trga MDB do Viške ceste. O kakšni novi in začasni ureditvi seveda ni ne duha ne sluha. Drugi del: od Viške ceste do Dolgega mostu naj bi bil po majskih načrtih modemiziran v štiripasovnico. Po september-sketn dejanskem stanju vemo, da to ni narejeno. Tudi servisna cesta, ki je pogoj, da bi lahko delali na Tržaški, še ni gotova in torej bi po najbolj optimističnih ocenah začeli graditi Tržaško na tem odseku spomladi prihodnje leto. Če bo denar - seveda!
Sedaj, ko je konec sezone in promet ni več tako gost, naj bi Tržaška od Dolgega mostu do prik-Ijučka na avtocesto postala spet dvopasovna in ne več tripasovna, kot je bila poleti. Začasno rešitev naj bi torej spet spremenili. Kako bo to videti v praksi v prometu še ni povsem jasno, ker je bila že ob prvotni"preureditvi zaradi množice črt na cestišču prava zmeda. To zmedo bodo sedaj po-večale nove črte za novi prometni režim. O brisa-nju in prekrivanju starih črt se ne da pogovarjati, ker ni dovoljeno uvoziti potrebno barvo. Za voz-nike bo torej prometna zmešnjava dokaj popolna in bodo morali skrajno paziti, da ne bo prihajajo do nezgod.
V naslednjih letih je v načrtih še marsikaj. vendar je nad temi načrti - po sedanjem položaju sodeč - še bolj nepredirna, prava, Ijubljanska. barjanska megla. V njej je gradnja Tržaške od Viške ceste do priključka na obvoznico, začetek gradnje mestne obvozne ceste od Dolgega mostu do Dolenjske ceste in Dolenjska cesta. Razmiš-ljanja so še o južni vpadnici od Titove, oziroma nove Prešernove. na južno obvozno cestno kar bi razbremenilo Tržaško in Dolenjsko cesto.
MILOVAN DIMITRIČ