Št. 106 (14.502) leto XLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob1 v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1, maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija’ pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______
1200 UR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70
PETEK, 23. APRILA 1993
BČlKB
BANCA Dl CREDITO Dl TR1ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Nova agencija "Mitnica - Barriera Ul. Carducci 41 - Korzo Saba 1 Trst -Telefon 0401636311
ITALIJA / OB ZAKLJUČKU PARLAMENTARNE RAZPRAVE PREDSEDNIK VLADE VRNIL MANDAT
Amato je odstopil
Predsednik republike bo le danes začel posvetovanja za sestavo nove vlade
Vojmir Tavčar
RIM - Četrtek, 22. aPrila 1993 ne bo v zgodovini mejnik, kakršen j® 18. april, ko so se italijanski volivci skoraj plebiscitarno odločili za Večinski volivni sistem, a bo kljub vsemu zapisan v zgodovini kot pomemben datum. Prvič se je v italijanski republiki zgodilo, da je vlada odstopila v parlamentu in da vračanje premierskega mandata ni bilo posledica izvenparlamen-tarne krize. Giuliano Amato ni stopil do predsednika republike zato, ker bi mu ta ali oni politični tajnik odrekel podporo, pač pa zato, ker je na osnovi parlamentarne razprave ugotovil, da je Potreben nov ministrski kabinet, ki naj prekine z dosedanjo prakso in naj državi pomaga v težkem Pehodu od prve k drugi republiki.
Preuranjeno je ugibati, au je » parlamentarnost« vladne krize lastovka, ki Je znanilka nove pomladi. iz včerajšnje celodnevne razprave, ki je sledila sredinemu ekspo-zeju Giuliana Amata, je mogoče potegniti le dve jasni ugotovitvi, ki jih je v repliki podčrtal tudi Predsednik vlade: velika večina političnih sil tega Parlamenta meni, da se mora zakonodajna doba nadaljevati in da je naloga tega parlamenta izoblikovati nova volivna Pravila na osnovi referendumskih indikacij; Prav tako je v večini prisotna zavest, da mora nova vlada pomeniti Prekinitev z dosedanjo
prakso in biti odraz težnje k novemu.
Toda kako? Na to vprašanje razprava ni odgovorila jasno, saj se je izkazalo, da je razkorak med političnimi silami, ki so se opredelile za DA, precejšen. DSL je s tajnikom Achillejem Oc-chettom ponovila svoj predlog o institucionalni vladi, ki naj ima Časovno omejen mandat in ki naj spodbudi odobritev novih volilnih pravil (DSL želi večinski uninomi-nalni sistem v dveh krogih), naj sprejme najnujnejše ukrepe za zajezitev gospodarske in družbene krize. Sanacijo političnih, gospodarskih in družbenih vozlov pa bo lahko začela le vlada, ki bo odraz novega parlamenta, izvoljenega z novimi pravili. S tem stališčem je soglašala tudi PRI Giorgia Bogi j a in na podobno pot bi stopil tudi referendumski lider Mario Segni, medtem ko KD noCe, da bi novi vladi vnaprej časovno omejili mandat in se zavzema za večinski volivni sistem v enem krogu in s precejšnjo proporcno korekturo. Za Severno ligo pa je treba iti na volitve takoj, tudi z različnimi pravili za zbornico in senat, Ce se stranke v nekaj dneh ne sporazumejo o novem volivnem zakonu. Umberto Bossi noče, da bi se z zadostnim Časom na razpolago KD uspela reoganizirati.
In kdo bi lahko vodil novo vlado? Giuliano Amato je včeraj poudaril, da ne postavlja svoje
Osamljenost premiera Giuliana Amata med včerajšnjo razpravo v poslanski zbornici (telefoto AP)
kandidature. Ostajajo samo imena, ki so krožila v prejšnjih dneh: predsednik zbornice Giorgio Napolitano, referendumski lider Mario Segni, predsednik senata Gio-vanni Spadolini in guverner državne banke Carlo Azeglio Ciampi. Se največ možnosti naj bi po mnenju nekaterih imel Napolitano, ker kaže, da je KD umaknila veto na njegovo kandidaturo. Toda v prihodnjih urah se lahko marsikaj še spremeni.
Glavno vlogo ima sedaj predsednik republike Oscar Luigi Scalfa-ro, ki bo že danes zaCel s posvetovanjem za sestavo nove vlade, tako da bi lahko že v ponedeljek imenoval novega mandatarja. Seveda, Ce bo ugotovil, da so stališča strank dovolj skladna.
Toda k zbliževanju lahko prispeva še ena, večini političnih sil skupna ugotovitev: sedanja situacija v Italiji nikakor ne dopušča praznine oblasti.
Bundesbank sprožila val pocenitve denarja v Evropi
RIM - Cena denarja je od danes za pol točke nižja. Komaj slabe pol ure potem, ko je nemška Bundesbak znižala obrestno mero, so ji z enako potezo sledile tudi osrednje banke ostalih držav Skupnosti, tik za njimi pa - sicer dokaj nepričakovano - tudi Banca dltalia. »Odločitev,« je zapisano v njenem uradnem sporočilu, »je bila sprejeta glede na enako potezo Nemčije in posledično prilagoditev ostalih evropskih držav.« Z
znižanjem, ki bo začelo veljati danes, se je italijanska obrestna mera ustavila pri 11 odstotkih, kar je kljub vsemu ena naj višjih ravni med industrijsko razvitimi državami (v Nemčiji znaša npr. 7,25%), čeprav se Italija s to obrestno mero vrača na raven izpred skoraj 15 let. Pocenitev denarja bo vsekakor ugodno vplivala na prve, plahe znake o tem, da je italijansko gospodarstvo najnižjo stopnjo recesije že preseglo.
VVASHINGTON / V NAVZOČNOSTI PREDSEDNIKA BILLA CLINTONA
ODLOŽEN SKLEP O IMUNITETI
Odprt muzej holokavsta
Razburjenje zaradi prisotnosti hrvaškega predsednika Franja Tudjmana
Ameriški predsednik Bill Clinton na odprtju muzeja holokavsta v VVashingtonu (AP)
VVASHINGTON »Nikdar več,« je vzkliknil ameriški predsednik Bill Clinton, ko je včeraj svečano odprl Muzej o holokavstu v washing-tonskem monumentalnem središču. »To ni samo izbor spominov, temveč tudi opomin, kaj se utegne vnovič zgoditi, ko bi spet prevladala nestrpnost in rasizem«. Pred stotinami preživelih po nasilju nad Židi in pred desetinami visokih predstavnikov drugih držav (Italijo je zastopal pravosodni minister Giovanni Conso) je šef Bele hiše razgrnil seznam zatiranih etničnih oziroma verskih skupnosti - bosanskih muslimanov, iraških Kurdov, iranskih pripadnikov vere bahai, temnopoltih prebivalcev Južnoafriške republike in tako naprej.
Pred Clintonom je Zidovski mislec in Nobelov nagrajenec za mir Elie VViesel pozval svetovno občestvo, naj vendarle kaj ukrene za ustavitev krvoprelitja v Bo-
sni, a hkrati ožigosal ravnanje Amerike in njenih zaveznikov izpred petdesetih let, češ da so pasivno spremljale iztrebljanje Zidov: »Mnogi med nami niso tedaj niti vedeli za Auschvvitz ali Tre-blinko, toda v Londonu, Moskvi, Ženevi, Stokhol-mu, VVashingtonu in Vatikanu so bili taki, ki so za to vedeli. Pentagon je vedel, notranje ministrstvo je vedelo, Bela hiša je vedela in z njimi tudi večina tujih vlad - samo žrtve tega niso vedele.«
Toda VViesel ni bil včeraj edini, ki je pritegnil pozornost mednarodne javnosti. Med častnimi gosti je bil tudi hrvaški predsednik Franjo Tudjman, ki je znan po svojih antisemitskih izjavah in knjigi »Puščava: 'zgodovinska resnica«, s katero je pred štirimi leti tako rekoč zanikal holokavst. Njegovo navzočnost sta odmevno obsodila tako že omenjeni VViesel kakor sloviti lovec na naciste Simon VViesenthal.
Manevri KD za preprečitev procesa proti Andreottiju
RIM - Poskus, da bi odložili vse za nedoločen čas, je preložen. Toda v torek bo najbrž sprejet sklep o tem, ali naj bivšemu premieru Giuliu Andreottiju sodijo palermski sodniki ah pa tribunal ministrov. In tedaj se bo jasno izkazalo, ah so nekatere sile pripravljene res razvozlati splet med politiko in mafijo.
Veliki manevri Krščanske demokracije, da bi rešila Giulia Andreottija, so se začeli že pred nekaj dnevi, jasno do izraza pa so prišli včeraj, ko so demokrščanski člani senatnega odbora za odvzem parlamentarne imuntiete po dolgem jutranjem razmišljanju na popoldanski seji uradno zahtevali, naj bi odbor vrnil gradivo palermskim sodnikom z utemeljitvijo, da je bil Andreotti minister ali premier v času, ko naj bi zagrešil pripisana mu kazniva dejanja in zato, pravijo demokristjani, naj bi bil za sodbo pri-
stojen edino tribunal ministrov.
Predlog, čeprav formalno korekten, je jasno težil k zavlačevanju preiskave. Izkušnja namreč uči, da bi bila preiskava odložena dejansko v nedogled, če bi se o nji moralo izreci ministrsko sodišče, ki bi moralo začeti z delom pač vse znova. Toda KD za izglasovanje takega sklepa ni imela dovolj moči, saj bi predlog podprli poleg osmih članov KD še liberalni predstavnik in dva od treh socialistov. Premalo, da bi dosegli potrebno večino.
Zato je odbor zvečer z večino glasov sklenil, da zahteva od palermskih sodnikov dodatko dokazno gradivo o domnevnem Andreottijevem srečanju s Totojem Rii-no. Sele potem ho odbor sklepal.
Iskanje resnice o dogodkih, ki bi lahko postavili na zatožno klop oblastnike, tudi v pore-ferendumski Italiji ni enostavna stvar. (V. T.)
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Trst: Okolje ne pozna upravnih meja
V Centru za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah je bil včeraj celodnevni posvet na temo »Okolje brez meja«. Priredila ga je tržaška pokrajinska uprava, na njem pa so se zbrali krajevni upravitelji in javni funkcionarji iz obmejnih krajev Italije in Slovenije, da bi preverili možnosti sodelovanja na naravo-vrstvenem področju.
....................stran 2..
Deželne volitve: v dvomu povezava KD-SSk
Načrtovano povezovanje med Krščansko demokracijo in Slovensko skupnostjo na deželnih volitvah je skoraj dokončno spodletelo. Predsednik deželnega odbora Turello je včeraj medtem sprožil postopek za sklicanje volitev za obnovo deželne skupščine, ki bodo 6. junija.
....................stran 3..
Gospodarska stran z novicami iz kmetijstva
Današnjo gospodarsko stran v celoti posvečamo kmetijskim vprašanjem. Poleg novic iz delovanja Kmečke zveze lahko berete tudi o bojaznih prodajalcev, ki prodajajo lastne pridelke na pokriti tržnici pred njeno bližnjo prenovo in o gibanju svetovne proizvodnje in porabe vina v svetovnem merilu.
....................stran 6..
Gorica: zasegli deset kilogramov heroina
Mednarodni mejni prehod pri Štandrežu postaja vse bolj zanimiv tudi za kurirje z drogo. V soboto zvečer so tu ustavili avtomobil švicarske registracije in v njem odkrili 10,2 kg heroina. Voznika in njegovega spremljevalca, domnevno okrog 20 let stara mladeniča srbske narodnosti s Kosova so priprli. Na tržišču bi bilo mamilo vredno okrog 15 milijard lir.
....................stran 7.
Lendl izločen v Monte Carlu
Na teniškem turnirju v Monte Carlu se v ospredje prebija Francoz Pioline, ki je v osmini finala premagal 3. nosilca Čeha Kordo. Končala pa se je pot Ivana Lendla, ki ga je brez težav premagal Španec Bruguera. Skratka, na peščenih igriščih v Monte Carlu se »čiščenje« favoritov nadaljuje.
....................stran 21.
	Zaradi stavke grafičnih delavcev Založništva tržaškega tiska je danes Primorski dnevnik izšel nekoliko okrnjen in brez nekaterih komercialnih oglasov. Bralce prosimo za razumevanje.
\	
PEUGEOT 306
TEKMEC
AUTOLISERT
TRŽIČ - Ul. Timavo, 24 - Tel. (0481) 790504 GORICA - Majnica, 12 - Tel. (0481) 391808
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
2
Petek, 23 aprila 1993
TRST / VČERAJ PRI PADRICAH POSVET NA POBUDO TRŽAŠKE POKRAJINSKE UPRAVE
Okolje ne pozna meja in sili ljudi k sodelovanju
V središču pozornosti uničevanje odpadkov in javni prevozi
Pokrajinski komisar Marrosu (drugi z desne) in predsedstvo posveta (Foto Križmančič)
TRST - »Prepričan sem, da lahko samo v svobodni Evropi preživimo kot svobodni ljudje, kot ustvarjalci lastne usode. Vendar ta enotnost ne more biti le sad sporazumov med državami in njihove zunanje politike. Evropsko enotnost je treba graditi iz temeljev. Njeni najtrdnejši temelji morajo sloneti na zavesti narodov, na njihovi sposobnosti sporazumevanja in medsebojnega razumevanja, v iskanju tistega, kar združuje, pred tistim, kar loCuje. V teh naporih je posebna vloga pridržana ljudem, ki živijo ob mejah, ker se morajo spoprijemati s problemi, ki presegajo politične razmejitve in ki jih je mogoCe razreševati le v skupnem globalnem razmišljanju, s skupnim trudom vseh. Prav ob teh vprašanjih, med katerimi je vprašanje okolja najbrž najbolj značilno, je mogoče na najbolj naraven naCin iskati stične točke.«
S temi tolikanj preprostimi kolikor resnice polnimi besedami je izredni komisar tržaške pokrajine Mario Marrosu včeraj dopoldne otvoril v konferenčni dvorani Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri
PadriCah celodnevno diskusijsko srečanje pod naslovom »Okolje brez meja«. Slo je za srečanje obmejnih krajevnih upraviteljev in javnih funkcionarjev iz Italije in Slovenije o možnostih sodelovanja pri vprašanjih naravovarstvenega značaja, kot so uničevanje odpadkov, javni prevozi in zračno onesnaženje, zanj pa je dala pobudo prav tržaška pokrajinska uprava, ki je sicer že pred leti skupno z nekaterimi obmejnimi
občinami iz sosednje republike v isti temeljni namen ustanovila Obal-no-krasko konzulto.
Namen posveta je uvodoma razčlenjeno osvetlil naCblnik odseka za prostorsko ureditev in varstvo okolja Pokrajine Trst VVilliam Starc, ki je med drugim poudaril, da so v Trstu osredotočene infrastrukture in službe, ki bi lahko zadostile daleč obsežnejši krog uporabnikov od tistega, ki ga obsegajo upravne oziroma državne meje. Znači-
len primer bi lahko predstavljal novi tržaški upepeljevalnik, ki bi lahko uničeval odpadke 350 tisoC prebivacev, medtem ko jih na Tržaškem živi borih 260 tisoC.
Načelnik urada za mednarodne stike Dežele Furlanije-Julijske krajine Mario Francesca-to je izrazil potrebo po posodobitvi Osimskih sporazumov tudi za vzpostavitev novih odnosov sodelovanja na naravovarstvenem področju,
pri Čemer je poudaril, da bi iz takšnega sodelovanja nikakor ne smela izpasti Hrvaška, in to že zaradi geografske bližine.
Na govorniškem odru so se nato zvrstili izvedenci za posamezna področja, od predstavnika podjetja Ecologia Italia Giuseppeja Razza do specialista na področju prevozov Guida Merso-na, oglasili pa so se tudi javni upravitelji z obeh strani meje. V slovenski delegaciji je bil tudi svetovalec pri ministrtsvu za varstvo okolja in urejanje prostora mag. Janko Žerjav, ki je pozdravil pobudo tržaške pokrajine. »Upam, da to srečanje ne bo ostalo edino in da se bomo kdaj sestali tudi na drugi strani meje,« nam je dejal. »Gre za reševanje problemov v obojestransko korist in hkrati za pobude, ki se uklapljajo v projekte Evropske skupnosti. Omenim naj, da slovenski državni zbor prav v teh dneh obravnava novo zakonodajo o varstvu okolja, ki bo prilagojena smernicam Evropske skupnosti. Za nas so tudi v tem smislu dobrodošle že informacije in izkušnje, ki nam jih tržaški in drugi javni upravitelji z italijanske strani lahko posredujejo na taksnih posvetih,« je še pristavil Žerjav.
RIM / POLEMIKE SE NADALJUJEJO
Oh
V Italiji se bojijo srbskih represalij
Po mnenju poveljnika kopenskih sil gen. Inneca »ni nobene nevarnosti«
Anketa
SWG:
KDse
naprej
prva
RIM - Krščanska demokracija 20%, Demokratične stranka levice 17, 5%, Severna liga 16%, Lista Pannella 8%. Ce bi volili danes, bi bili volilni rezultati približno taki. Odstotki izhajajo iz ankete o volilnih namerah Italijanov po referendumih, ki jo je opravila tržaška družba za raziskavo javnega mnenja SWG za tednik 1’Espresso. SVVG je povprašala za mnenje 2.200 italijanskih državljanov.
Med rezultati izstopa po eni strani uspeh Liste Pannella, ki je 5. aprila lani osvojila le 1,2% glasov in bi bila po novem z 8 odstotki Četrta italijanska politična sila, po drugi strani pa waterlooj-ski polom PSI, ki bi zdrknil od 13,2% iz lanskega aprila na 4, 5% v letošnjem. Ostali izidi: MSI in SKP po 7 %, »mreža« 5%, zeleni 4%, PRI 3%, PLI 2,5%, PSDI 1%. Na severu bi postala Liga prva stranka (29%), v srednji Italiji naj bi prednjačila DSL (24%), na jugu pa bi se nadaljevala prevlada KD (28, 5%).
RIM - Ali je Italija res > izpostavljena srbskim represalijam, napadom z raketami tipa scud - B in z migi sovjetske proizvodnje? O tem problemu se je v teh dneh vnela na Apeninskem polotoku ostra razprava, potem ko je uredništvo revije Rid v torek med sejo Zahodnoevropske unije opozorila na to možnost.
Po oceni balističnega izvedenca Micheleja Lastelle je dober del italijanskega ozemlja izpostavljen tej nevarnosti, saj imajo rakete tipa scud - B od 280 do 320 kilometrov dosega in bi torej s Črnogorske obale lahko ogrozile jadranski del Južne Italije od Mo-liseja do Lukanije. La-stella je agenciji Kronos izjavil, da je nevarnost konkretna, saj je italijanska »letalska obramba šibka. Poleg tega pa so srbski tehniki povsem uposoblje-ni za uporabo teh raket, saj ne gre za zahtevno orožje«.
Nasprotnega mnenja je bil vojaški izvedenec in raziskovalec Inštituta za mednarodne zadeve Alessandro Politi. Po njegovem mnenju morebitni srbski napad »ni nemogoč, toda malo verjeten.»S političnega vidika, poudarja Politi, bi bil »tak raketni napad samomorilski. Mi-
slim, da se Srbija noče postaviti po robu in izzivati ves svet ter povzročiti ”casus belli“, saj bi na ta način dala le pretvezo za vojaški poseg tistim, ki bi hoteli neposreden spopad. Mislim, da je velika razlika med grožnjami in uresničevanjem groženj«.
Zelo odločen je bil poveljnik kopenskih sil zahodnega zavezništva v Južni Evropi gen. Lu-cio Innecco, ki poveljuje tudi italijanski severovzhodni vojaški coni. »Ni nobene nevarnosti, da bi nas napadli iz bivše Jugoslavije,« je poudaril Innecco včeraj v Vicenzi, »ker nimajo raket zemlja-zemlja, nimajo raket tipa scud, pac pa le rakete vrste frog, ki imajo 70 kilomerov dometa in torej ne morejo ogroziti Italije.« Italijanski general je tudi izključil možnost letalskega napada, pa ne zato, ker bi bili italijanski lovski prestrezniki učinkoviti, pač pa zaradi prisotnosti zavezniških letalskih sil vzdolž vse jadranske obale.
Kljub pomirjujočim Inneccovim izjavam pa zaskrbljenost ostaja. Po nekaterih virih naj bi italijansko letalstvo poostrilo nadzorstvo, obenem pa je strožje tu-
di nadzorstvo policije zaradi strahu pred morebitnimi atentati.
Iz Vicenze so medtem sporočili, da je v torek poleg že omenjenega helikopterja še neko drugo letalo kršilo prepoved letenja nad Bosno in prav tako pristalo v Zalužanih pri Banja luki. V tem primeru so letalo zaznali le radarji, medtem ko lovcem prestreznikom ni uspelo ugotoviti, za kakšno letalo je šlo. Zavezniški letalski klobuk na BiH je - tako kaže -manj neprediren od tega, kar zagotovljajo pri Natu.
O balkanski krizi sta včeraj v Bruslju izmenjala mnenja generalni tajnik OZN Bou-tros Ghali in tajnik nata Manfred VVomer. Dogovorila sta se, da bodo
stiki med organizacijama še bolj pogosti. Kaj veC o vsebini pogovorov ni bilo mogoče izvedeti. KaZe pa vsekakor, da Natovi strategi še delajo na hipotezi mirovnih sil, ki naj bi štele od 50 do 70 tisoC mož in naj bi jamčile prekinitev ognja tudi s
tem, da bi razorožile
vse paravojaške enote. VVorner je tudi dodal, da »se položaj slabša in da bodo morali tisti, ki napadajo in nadaljujejo z agresijo, plačati visoko ceno«. (V.T.)
NOVICE
Aretiran bivši minister Emilio De Rose (PSDI)
BOČEN - V Veroni so v sredo ponoči po nalogu bo-censkih sodnikov aretirali bivšega ministra za javna dela Emilia De Roseja. Obtožujejo ga podkupovanja v zvezi s preiskavo o podkupninah družbe ANAS za gradnjo centra za vzdrževalna dela v Brixnu. Zaradi istih prekrškov sta pred nekaj tedni okusila grenkobo samice dva južnotiroska podjetnika, Guno Tarfusser in Guido Rispoli, ter trije funkcionarji cestnega podjetja ANAS.
Emilio de Rose, 54 let, po rodu iz Kalabrije, je bil minister za javna dela za kratek Cas, od julija ’87 do marca ’88, v vladi, ki jo je vbdil Giovanni Goria. Med svojim »ministrovanjem« je bil tarCa dveh novinarjev dnevnika Mattino di Padova, ki sta ga obtožila sodelovanja pri tihotapstvu z orožjem. Marca 1989 je zapustil PSDI in se priključil struji Pierlui-gija Romite, M se je še istega leta stekla v PSI.
Preiskava o odnosih med mafijo in prostozidarji
PALERMO - Javno tožilstvo v Palermu je odprlo preiskavo o odnosih med mafijo in prostozidarst-vom. Prav v zvezi s tem žgočim vprašanjem bosta danes sodnika Luigi Croce in Nino Napoli v tajnem kraju zaslišali skesanca Vincenza Calcaro in Rosa-ria Spatolo. Preiskava je stekla potem, ko so se na seznamu elanov tajne prostozidarske lože Iside 2 v Trapaniju znašla med imeni politikov, funkcionarjev in podjetnikov tudi imena mafijskih veljakov iz Mazare Mariana Agate in Pina Manda-larija. Le-ta naj bi bil »prijatelj« bossa bossov Totoja Riine.
Ze pred tem so mnogi mafijski skesanci opozorili preiskovalce o povezavah mafije s prostozidarji. Po izjavah Leonarda Messine naj bi bili tudi Toto Rii-na kot vsi vodje Cosa nostre prostozidarji, pri Čemer je poudaril, da govori o strogo tajnih ložah, »o katerih ni nobenih seznamov.«
Andreani (SAIPEM) se je predal finančnim stražnikom
MILAN - Bivši pooblaščen upravitelj podjetja SAIPEM Alessandro Andreani se je včeraj javil milanskim finančnim stražnikom. Moškega so italijanski sodni organi iskali že od 6. aprila. Proti njemu so podpisali zaporni nalog, v katerem ga obtožujejo kršitve zakona o javnem finansiranju strank. Andreani je vodil SAIPEM od leta 1981, sedaj pa je bil predsednik družbe AGIP USA.
Milanski sodniki zadovoljni z izjavami Romitija (FIAT)
MILAN - Milanska sodnika Di Pietro in Colbmbo sta si včeraj privoščila »izlet« v Švico. Potovanje gre povezati z izjavami, ki jih je dal dan prej milanskim preiskovalcem pooblaščeni upravitelj FIAT Cesare Romi ti. Slednji je med drugim potrdil, da bo FIAT nudil preiskovalcem vse podatke o »švicarskih računih«, obenem pa je tudi obljubil, da bo poslal v Milan podrobno poročilo o »podkupninah« turinskega koncema in o njegovih zvezah s strankami vladne večine.
r MOČAN PRITISK »PRENOVITELJEV« n
TRST / V GLEDALIŠČU MIELA
Pot do prenove je tudi za KD vse bolj strma
RIM - Tudi Krščanska demokracija se, kot kaže, ne more izogniti pravilu, ki velja za vse italijanske stranke, odkar je padec berlinskega zidu spremenil ideološki zemljevid v Evropi in odkar je izbruh podkupninske afere spodkopal temelje prvi republiki: hitro in verodostojno prenavljanje, pravzaprav drugačno organiziranje izkušnje katoliških demokratov.
Periferni voditelji in elani KD, pa tudi intelektualci in organizacije, ki so doslej delale ob KD v katoliškem svetu in ki so pred nekaj tedni priredile odmevno skupščino »samosklicanih« v Mo-deni, pripravljajo za soboto nov vsedržavni shod v Rimu. Smisel tega shoda, kateremu se odziva vse veC demokratičnih katolikov, je poiskati pot do »nove napredne agregacije«.
Pobuda, ki je že po shodu v Modeni imela veliko odmevnost, vzbuja v pričakovanju jutrišnjega shoda še večjo pozornost, obenem pa tudi polemiko v KD zaradi nevarnosti, da bi se po Mariu Segniju novo, krepko krilo odlepilo od stranke in iskalo novo pot in novo vlogo v perspektivi demokracije iz-menicnosti. Srečanje, ki sta ga dva od pobudnikov sobotnega shoda, intelektualec Ermanno Gorrieri in deželna tajnica KD v Venetu Rosy Bindi imela pred nekaj dnevi s tajnikom Minom Martinazzolijem, ni ombgoeilo uskladitve stališč, a tudi ni zapečatilo dokončnega razkola.
Zato so pobudniki
srečanja včeraj spet naslovili Martinazzoliju poziv za srečanje in za iskanje skupne poti. Martinazzoli, pravijo pobudniki, se zavzema za obnovitev KD z izrednim obnovitvenim kongresom, mi menimo, da je treba oblikovati »novo napredno agregacijo«. Kje se ti dve poti lahko srečata? V ustanovnem obenem zboru »novega političnega subjekta«, poudarjajo pobudniki.
V dokumentu podčrtujejo, da s shodom nameravajo odgovoriti na spodbude tistih, ki menijo, da je KD prepočasna na poti prenavljanja. Martinazzolijeva hipoteza o obnovitvi stranke in koreniti prenovi vodstva odraža preveliko kontinuiteto s preteklostjo, medtem ko bi potrebovali odločnejši korak, ki naj bo tudi znak prekinitve s prakso preteklosti. Srečanje pa je možno ob iskanju novega načina organiziranja katoliških demokratov v »napredno organizacijo«, ker s perspektivo demokracije iz-menicnosti postaja brezpredmetna dosedanja sredinska vloga KD.
Nekateri parlamentarci KD so se že odzvali vabilu za udeležbo na shodu, medtem ko drugi ostro kritizirajo to izbiro, Ceš da »ni mogoče obnavljati KD in se zgledovati po izkušnji Mreže«.
Vprašanje, ki si ga marsikdo zastavlja, je ali bo v soboto postavljen temelj za »belo stvar« in torej novo agregacijo demokratičnih katolikov. Jasnejši odgovor bo možen šele po shodu. (V.T.)
V nizu prireditev o strpnosti srečanje o gradnji sožitja
Na sredini okrogli mizi predvsem o preganjanju Židov
TRST - Pred nekaj dnevi so se po celem svetu spomnili 50-letnice upora v židovskem getu v Varšavi. Tudi tržaški niz pobud, ki so mu organizatorji dali pomenljiv naslov »Preko strpnosti«, seveda ni mogel mimo vprašanja preganjanja Židov, o katerem so govorili na sredini okrogli mizi v gledališču Miela. Za mizo so se usedli predstavniki različnih kultur in veroizpovedi, kakor je terjal tudi naslov srečanja, ki je načenjal možnosti za dolgo obdobje sožitja med različnimi kulturami in veroizpovedmi. Glavno težo so na srečanju dali židovskemu vprašanju, srečanja pa se je udeležil tudi pisatelj Alojz Rebula (drugi z desne na fotografiji D. KrižmanCiča).
ZANIMIVA TRŽAŠKA POBUDA
TRST / SODIŠČE
Posvet KD o sodelovanju na relaciji Zahod-Vzhod
Za umor župnika in njegove pomočnice 24 let zapora
TRST - Danes in jutri bo v Trstu vsedržavni posvet o sodelovanju med državami srednje in vzhodne Evrope, na katerega je prireditelj - vsedržavno vodstvo Krščanske demokracije - povabil nekatere ugledne državnike in politike iz raznih držav. Na simpoziju bodo tako sodelovali predsednica poljske vlade Suhocka, šef madžarske diplomacije Jezcžen-ski in vsedržavni tajnik KD Mino Martinazzoli. Vsi trije omenjeni politiki bodo spregovorili jutri popoldne ob 18.30 na sklepni okrogli mizi.
Nekoliko preseneča, da med sodelujočimi na tem zanimivem in aktualnem tržaškem posvetu ni nobenega predstavnika slovenskih krščanskih demokratov, ki vendarle vzdržujejo zelo tesne prijateljske stike z italijanskimi somišljeniki KD. Iz Slovenije bodo na posvetu sodelovali veleposlanik v Rimu Marko Kosin ter nekateri strokovnjaki Inštituta Jožef Stefan in ljubljanskega Inštituta za prevoze. Navzoč bo tudi italijanski proračunski minister Beniamino An-dreatta.
TRST - Tržaško prizivno porotno sodišče (predsednik Del Conte, javni tožilec Coassin) je potrdilo kazen, ki jo je 35-letne-mu Antoniu Rodariju iz Vidma in 30-letnemu Massimu Coppiniju iz Firenc naprtilo že prvostopenjsko sodišče iz Vidma, in sicer 24 let jeCe. Rodaro in Coppini sta obtožena, da sta julija 1991 podtaknila ogenj v župnišču v kraju San Marco in Chiavris v videmski pokrajini, v požaru pa sta življenje izgubila 78-letni duhovnik Leandro Co-melli in njegova hišna pomočnica Rosa Cipria-
ni. Ogenj sta podtaknila, da bi zabrisala sledi za ropom.
SodišCe v Vidmu ju je obsodilo na 24 let ječe, medtem ko je javni tožilec zahteval dosmrtno kazen. Včeraj je javni tožilec Coassin vztrajal, da ju sodišče obsodi na 30 let, sodni zbor pa je potrdil prvostopenjsko kazen. Rodaro je vseskozi trdil, da je nedolžen, Coppini pa je priznal rop, vendar je dejal, da je župnišče zapustil prvi, tako da bi krivda padla na pajdaša. Preiskovalci so ugotovili, da je bil požar podtaknjen na treh krajih.
Zeleni
center
odpira
vrata
TRST - V Vrhpoljah, bivši vojaški karavli na sloven-sko-italijanskem mejnem prehodu pri Krvavem potoku, bo danes ob 13. uri Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel odprl Zeleni center. Organizator želi s tem nuditi mladim, ki živijo ob meji, prijeten in neonesnažen kraj za srečanja, za medsebojno spoznavanje in izmenjave idej.
Ob odprtju novega centra je Slovenskemu dijaškemu domu poslal pozdravno čestitko sam predsednik Republike Slovenije Milan KuCan.
»Dragi mladi prijatelji, razumem, da bo pozitivno poslanstvo vašega novega podviga usmerjeno v ustvarjanje boljših pogojev slo-delovanja za prihodnost, pomembno pa bo tudi za ohranjanje kulturnih tradicij in vsestranske narodne dediščine, ki smo jo prevzeli v upravljanje. Pri tem mislim tudi na ohranjanje lepot narave, ki nas obdaja, naloga nas vseh je, da jo s ponosom oCuvamo, vas mladih pa, da to skrb prevzamete nase, saj bo odločanje o prihodnosti vsak dan bolj v vaših rokah,« je med drugim zapisal v pozdrav Zelenemu centru predsednik
KuCan.
z			Petek, 23 aprila 1993	3
/			
POLITIKA / ZAČETEK VOLILNE KAMPANJE	r		SKGZ / STALIŠČA KOMISIJE ZA KULTURO	
Predsednik Tuiello sprožil postopek za junijske volitve
Deželne volitve samo na nedeljo, kandidatne liste do 5. maja
Predsednik deželnega odbora Vinicio Turello
TRST - Uradni vestnik Furlanije-Julijske krajine je v včerajšnji številki objavil odlok predsednika Dežele Vinicia Tu-rella o sklicanju deželnih volitev, ki bodo v nedeljo, 6. junija. V skladu s tem dekretom je odbornik za krajevne uprave Dario Barnaba formalno pozval vladnega komisarja, prefekte in vsa ostala zainteresirana telesa, da na osnovi zakonskih določil uvedejo vse postopke za volitve, ki bodo letos prvič samo v nedeljo. V Trstu m v Gorici bodo isti dan tudi pokrajinske volitve.
Stranke bodo morale vložiti svoje volilne simbole najkasneje do ponedeljka, 26. aprila. Do tega datuma bodo morale obvestiti pristojni urad tržaškega prizivnega sodišča tudi o morebitnih volilnih povezavah.
Rok za predložitev kandidatnih list dokončno zapade v sredo, 5. maja, to se pravi točno mesec dni pred glasovanjem. Sodišče bo do 10. maja odločalo o morebitnih prizivih, predvsem kar zadeva sestavo kandidatnih list ter drugih morebitnih proceduralnih sporov.
Najbrž spodletela povezava KD-SSk
TRST - Nova deželna volilna zakonodaja daje možnost strankam, da se povežejo med sabo in da se skupno potegujejo za izvolitev deželnih svetovalcev, čeprav vsaka stranka samostojno nastopi s svojim simbolom. Do tega trenutka je gotovo le, da se bo Lista za Trst povezala z liberalci, socialdemokrati pa z Zeleno marjetico, vse ostalo pa je se skrajno negotovo, tako da bodo odločitve padle morda Sele v ponedeljek, ko zapade rok za predložitev simbolov in izjav o morebitnih volilnih povezavah.
Iz neuradnih virov se je izvedelo, da je deželno vodstvo Krščanske demokracije odklonilo načrtovano povezovanje s stranko Slovenske skupnosti, Čeprav - kot kaže - uradnih sklepov še ni. Znotraj KD je namreč prišlo do ostrih razhajanj med furlanskim in tržaškim delom stranke. Videm se je zavzemal za sodelovanje s SSk, Trst pa je temu odločno nasprotoval. Kot _kaže, je na koncu prev-
ladal Trst. Do različnih gledanj glede možnega povezovanja s KD je prišlo tudi znotraj SSk. Goriški del stranke je od vsega začetka podpiral sporazum s krščanskimi demokrati, v Trstu pa je ta dogovor doživel vec nasprotovanj kot konsenzov. Strankin deželni svet je vsekakor poveril deželnemu tajništvu nelahko nalogo, da v prihodnjih urah poišče morebitne rešitve in da naveže stike tudi drugimi strankami, potem ko je sporazum s KD skoraj gotovo spodletel.
V DSL se nekateri potegujejo za povezavo z republikanci, potem ko je odpadla možnost sporazuma z zelenimi. Slednji so se na deželni skupščini, ne brez notra-nih razhajanj, opredelili za povezovanje z Listo Pannella (radikalci) in morda tudi z Ljudskim gibanjem za reforme, ki se sklicuje na stališča Maria Segnija. DSL bo o morebitnih povezavah odločala jutri v Tržiču. Ostaja tudi možnost, da se Occhettova stranka poveže s SSk, kar je si-
cer v teh pogojih zelo malo verjetno, sporazuma pa ne gre vnaprej izključiti. "Čistokrvni" zeleni so zavrnili možnost sodelovanja z DSL, ker jim ta stranka, piše v izjavi za tisk, ne daje konkretnih zagotovil, da hoCe resnično novo politiko v državi.
Stranka komunistične prenove se bo v vseh okrožjih predstavila s svojim simbolom, kar sicer velja tudi za skoraj vse ostale stranke, začenši z DSL, PSI in KD. SKP doslej ni vzela v pretres možnosti povezav. Samostojno bodo na volitvah nastopali PSI, Severna liga, Mreža in Furlansko gibanje.
Stranke imajo torej velike skrbi s povezavami, vzporedno s tem pa se pogajajo (in prepirajo) o kandidaturah. Za to imajo vsekakor cas še do 5. maja. Socialistični tajnik Benvenuto je npr. včeraj pozval deželno tajnico Bredo, naj vključi med kandidate Cim-veC novih ljudi. Podobna priporočila prihajajo tudi z ostalih vsedržavnih strank.
Manjšina potrebuje novo kulturno politiko
Kako iz zagate ob krčenju sredstev
TRST - Komisija za kulturo Slovenske kulturno gospodarske zveze je na štirih zaporednih sejah v marcu in aprilu 1993 razpravljala o izredno zaskrbljujočem stanju slovenske kulture v Italiji. Ugotovila je, da porast potrebe in želje po kulturi znotraj naše narodnostne skupnosti spremlja žal vzporedno siromašenje slovenskih profesionalnih kulturnih ustanov (pa tudi ljubiteljskih organizacij), ki jih zaradi splošne gospodarske krize, politične mlačnosti ali krčenja subvencijskih sredstev prizadevajo že kar dramatične eksistenčne dileme.
Seznam primerov preživetve-no ogroženih clanic je iz dneva v dan daljši (SLORI, NSK, Glasbena matica, ZSKD itd.) ob nespodbudnem dejstvu, da usiha osrednjeslovenska subvencijska pomoC in da se italijanski zakon za obmejna območja vrtoglavo bliža svoji zapadlosti. Finančni pritisk je v kulturnih institucijah čutiti na različnih ravneh: tako npr. na upravni ravni z naraščajočo redukcijo proračunskih sredstev kot na kadrovski ravni z dejanskim ali načrtovanim odpustom nekaterih kulturnih profilov (novinarji, uredniki, raziskovalci, galeristi itd.), kar boleče prizadeva vrsto vitalnih manjšinskih ganglijev kot so npr. informacija, knjiga, znanstveno raziskovanje in objavljanje, razstavna dejavnost ipd. Apel, ki so ga pred kratkim naslovili javnosti zamejski kulturni ustvarjalci izraža prav takšno zaskrbljenost nad usodo posameznih ustanov in kulturnih resorjev, ki so brez vsakršne retorike bistveni za
oblikovanje duhovne podobe slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Menimo, da je treba vzroke in posledice takšnega stanja v kulturi temeljito raziskati (tudi v okviru IO SKGZ) ter cimprej nakazati vrsto ustreznih rešitev.
Nerožnato stanje, v katerem se je znašla kultura, ni le posledica spremenjenih in vse bolj kaotičnih gospodarsko-politicnih razmer v Sloveniji, Italiji in Evropi, temveč tudi neustreznih, zastarelih modelov v kulturi, ki so sad preživelih Časov in sistemov! Zavedamo se, da je potrebno korenito prestrukturiranje posameznih področij, reorganizacija kulturnega sistema in ustanov, ki bi morale postati - kjer je le mogoče - bolj »tržne«, s tem pa manj izpostavljene politiCno-subvencij-skim plimam in osekam. Toda pristajanje na golo liberalistično logiko v kulturi je ob tako neznatnem manjšinskem in slovenskem trgu preprosto samomorilsko. Možna rešitev bo torej v kombinaciji obeh principov - tržnega in subvencijskega -, kar naj zagotavlja kulturi finančni kisik, razvoj, avtonomijo upravljanja ter načrtovanja.
V tej optiki se zavzemamo za politično Cim bolj složno in zato Čimbolj učinkovito pridobivanje in porazdelitev državnih, deželnih, in drugih sredstev po opravljenem kulturnem delu in pomembnosti kulturnih subjektov. Posledično naj bi se sinergija med tržnim in podpornim odražala tudi v skladnem ravnovesju med institucionalno in neinstitucionalno kulturo z ustrezno, agilno, racionalno ka-drsko zasedenostjo v profesional-
nih kulturnih institucijah, ki pa bi del svoje dejavnosti lahko opravljale tudi projektno, s pomočjo zunanjih sodelavcev.
Hkrati narekuje takšno preoblikovanje tudi temeljito preobrazbo naše kulturne politike, ki doslej ni znala (ali ni mogla) strateško prilagajati kulturnih modelov spreminjajoči se stvarnosti. V novi, sodobnejši kulturni politiki bo zato nujna večja vplivnost, odločitvena kompetenca in soudeleženost pri oblikovanju smernic vsakega kulturno-politicnega telesa, med njimi gotovo tudi naše Komisije za kulturo, Ce naj ima njeno delovanje še smisel, vlogo in pomen znotraj organizacije same. Menimo namreč da je bilo nekaj usodnih odločitev v kulturi in za kulturo sprejetih brez usklajevanja s Komisijo samo, kar potiska njene elane v položaj nemočnih opazovalcev.
Zato se ne le v kronično razdrobljeni manjšini temveč tudi v sami SKGZ zavzevamo za Cim tvornejši dialog med vsemi kulturnimi, političnimi ali gospodarskimi subjekti, ki sooblikujejo kulturno politiko Zveze in njenih clanic, da bi se našim kulturnim ustanovam in kulturnemu delovanju ter ustvarjanju nasploh zagotovila prepotrebna sredstva, oblike, kadri in strukture, ki bi omogočile preživetje, ustreznejši razvoj in mirno, avtonomno načrtovanje slovenske kulture v Italiji.
Jasen odgovor na takšna vprašanja in rešitev vsaj najbolj perečih nakazanih problemov pogojuje tudi obstoj, smisel, vlogo in bodoče delovanje Komisije za kulturo pri SKGZ.
POTREBEN BI BIL POSEG SLOVENSKE DR2AVE
Ali bo slovenščina izginila s tržaške univerze?
Slovenski lektorat na filozofski fakulteti pod vprašajem
Zoltan Jan
BENEŠKA SLOVENIJA / PLEČNIKOVA NAGRADA
Iz Ljubljane prestižno priznanje benečanskemu arhitektu Renzu Rudiju
TRST - Razmere, v katerih deluje Institut za slovansko filologijo na tržaški filozofski fakulteti, so tako zaostrene, da lahko privedejo do ukinitve slovenskega lektorata. Za njegov obstoj in za izboljšanje razmer bi se morala zavzeti slovenska država, ki bi za to morala izkoristiti tudi potekajoča meddržavna pogajanja.
Med vsemi slovenskimi lektorati v Italiji sta najpomembnejša dva, v Trstu in v Vidmu, ker morata izpolnjevati tudi posebne dolžnosti do naše narodne manjšine. Poleg strokovnega imajo torej tudi pomembne dodatne naloge, ki segajo od splošno kulturnih pa vse do nalog kadrovske šole za ključne poklice za življenje manjšine.
Tržaška univerza je dolgo časa povsem mirno živela brez slovenskega lektorata, danes pa je položaj slovenščine kot študijskega predmeta bistveno drugačen. V Trstu jo je možno študirati še na fakulteti za prevajalce, kot posamezni predmet pa jo je mogoče vpisati Se na Fakulteti za sociologijo, na Fakulteti za pravo ter na Pedagoški fakulteti. Kljub vsem tem pestrim možnostim je le na Inštitutu za slovensko filologijo Filozofske fakulte-
te v Trstu mogoče vpisati slovenski jezik in književnost kot samostojen predmet in tudi diplomirati s slovenistično tezo. Poleg tega pa vsi študentje razen tisti, ki študirajo slovenščino na fakulteti za prevajalce, opravljajo izpite iz slovenščine na inštitutu za slovansko filologijo filozofske fakultete, kjer poteka tudi dobršen del potrebnih predavanj. In to je tretji sklop nalog, pri katerih sodeluje slovenski lektorat.
Kot sem že poročal v članku Položaj in delo slovenskega lektorata na tržaški univerzi (JiS 1992/93, št. 4, 135-140), se v zadnjih letih zaostruje kriza na inštitutu, ker se izpraznjena mesta ne dopolnjujejo z novimi kadrovskimi moCmi. Zaradi omejevanja zaposlovanja na italijanskih univerzah izpraznjena mesta slavistov zasedajo strokovnjaki drugih oddelkov, inštitut za slovansko filologijo pa odmira. Tako se je lani inštitut znašel v nemogoči situaciji, ko je imel od nekdanjih petih le še eno stalno zaposleno pofesorico, kar ga po italijanskih predpisih povsem onemogoča pri opravljanju poslanstva, pri zagotavljanju materialnih pogojev za delo in celo pri samem obstoju.
Prihodnje akademsko leto bo zaradi takšnih razmer verjetno za-
pustila inštitut še ta edina stalno zaposlena profesorica, specialistka za slovensko literarno zgodovino, kar bo dokončno ogrozilo študij slovenščine, ki je do sedaj obstajal kot samostojna študijska smer. Možno je sicer, da bo na njeno mesto imenovan kakšen začasen honorarni predavatelj, vendar lahko pričakujemo, da bo v kratkem slovenščina povsem izgnila s tržaške filozofske fakultete, kar bi določenim krogom tudi povsem ustrezalo. Ni težko predvideti, kaj to pomeni za slovensko manjšino v Italiji, pa tudi za razvoj slovenistike v Italiji.
Položaj temeljne nacionalne stroke, ki med drugim vpliva tudi na obstoj narodne manjšine, pa tudi na promocijo naše države v sosednji, je tako pomembno vprašanje, da ne more mimo slovenske države in njenih pristojnih inštitucij, ki bi morale to problematiko vključiti v svoje postopke urejanja odprtih meddržavnih razmerij. Druge države ščitijo institucionalni položaj svojih nacionalnih ved v tretjih državah tako, da jih vključujejo v me-državne protokole o kulturnem in znanstvenem sodelovanju ter v druge sporazume o mednarodnem sodelovanju. Poskrbeti bi bilo treba tudi, da je ta problematika prisotna v kontaktih med tržaško
in ljubljansko univerzo, pa tudi v komuniciranju naših ministrstev za šolstvo ter za znanost z italijanskim ministrstvom za šolstvo, predvsem pa v potekajočih meddržavnih pogajanjih.
Vsi ti postopki so dolgotrajni, zato jih ni mogoče odlagati in je potrebno napraviti prve korake takoj, še preden pride do ukinitve študija slovenistike na določeni fakulteti, ker bo kasneje kmajda mogoče obnoviti sedanjo raven, še težje pa poskrbeti za razvoj in utrditev položaja.
Primer inštituta za slovansko filologijo v Trstu ni pomemben le zaradi specifičnega položaja in pomena, ki ga ima slovenistika v tem okolju. Razmere so namreč simptomatične in predvideti je mogoče, da bo do podobne situacije prišlo tudi na drugih univerzitetnih inštitutih za slovansko filologijo - npr. v Vidmu, Rimu in Neaplju. Podobni spleti okoliščin in indiferentnost nekdanjih jugoslovanskih inštitucij (od zunanjega ministrstva do konzularnih predstavništev) za ta vprašanja je v polpreteklem obdobju povzročilo, da je slovenistika praktično izginila z univerz v Benetkah, Turinu, Milanu in Padovi.
Si to lahko privoščimo tudi v primeru tržaškega lektorata?
ČEDAD - »Arhitektura individualnih stanovanjskih hiš predstavlja ustvarjalno delo, ki z enostavnimi kompozicijskimi elementi in z uporabo cenenih materialov pomeni napor, ki v okviru možnega presega stereotipno reševanje arhitekturnih dilem zidave v oblikovno občutljivem okolju«.
To je vsebina utemeljitve, zaradi katere je arhitekt Renzo Rucli, doma iz Topolovega v Občini Grmek, v ponedeljek v Ljubljani prejel Plečnikovo priznanje za leto 1993. Nagrado, ki pomeni najvišje priznanje na področju arhitekturnih dosežkov, podeljuje Društvo slovenskih arhitektov. Priznanje Renzu Rudiju,
TRST - Predstavniki osrednjih treh sindikatov ne bodo vec prisotni v upravnih svetih Deželne ustanove za razvoj obrtništva (ESA) in Deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA). To so formalno sporočili predsedniku deželne vlade FJK Viniciu Turellu in načelnikom skupin v skupščini deželni tajniki CGIL Graziano Pasqual, CISL Roberto Patuanelli in UIL Adele Pino.
Čemu takšna drastična odločitev? Zaradi tega -poudarjajo sindikalisti -ker je potrebno poiskati nove in naprednejše
kot piše v sami utemeljitvi, je hotelo poudariti strokovno-umet-niški pristop pri načrtovanju posameznih stanovanj v Benečiji. Plečnikov nagrajenec je ob svojem profesionalnem delu uspešen tudi na druzbeno-politic-nem področju med Slovenci na Videmskem. Ob tem, da je elan Izvršnega odbora SKGZ in elan vodstva Zveze Slovencev iz videmske pokrajine, se aktivno ukvarja tudi s politiko kot pristaš Stranke komunistične prenove. Do nedavnega je bil Rucli predsednik kulturnega društva ReCan, petnajst let pa je sodeloval kot odbornik v občinskem svetu v Grmeku. (R.P.)
rešitve kar zadeva stalež osebja obeh ustanov oziroma njuno vlogo in cilje ter sam upravni režim. Pasqual, Patuanelli in Pi-nova obnavljajo svoje ostre kritike na raCun nedavnega sklepa deželne uprave o preureditvi in preustroju ustanov ESA in ERSA, o katerem zatrjujejo, da je samo delen in zgolj simboličen, torej ne stvaren, obenem pa spet pozivajo pristojne deželne dejavnike, naj bi resno vzeli v poštev že dolgo tega iznesene predloge sindikatov glede učinkovitejšega in razvidnejšega delovanja
priznanja arh. Renzo Rucli
omenjenih ustanov. Ne samo, sindikalni tajniki znova predlagajo tudi oblikovanje posebnega telesa, ki naj bi usmerjalo in nadzorovalo dejavnosti ustanov za razvijanje obrti in kmetijstva in v katerem naj bi imeli svoje zastopnike tudi CGIL, CISL in UIL. Slednji zahtevajo še nadrobno analizo o učinkih dela, ki ga opravljata ESA in ERSA, in poudarjajo nezdružljivost upravljanja teh ustanov ter istočasnega predstavništva v združenjih, ki od njiju prejemajo prispevke.
TRST / ZARADI UPRAVNIH NEPRAVILNOSTI
Predstavniki CGIL, CISL in UIL izstopijo iz upravnih svetov ustanov ESA in ERSA
NOVICE
Danes obisk delegacije koroške deželne vlade
TRST - Danes pride na obisk k deželni vladi Furlanije - Julijske krajine delegacija koroške deželne vlade, ki ji predseduje Christof Zematto. Predstavniki obeh deželnih vlad se bodo pogovarjali o nadaljnjem razvijanju dvostranskega sodelovanja na številnih področjih, od kulture in šolstva do turizma in prevozov. Predsednika obeh deželnih vlad. Vinicio Turello in Cliristof Zematto, bosta po pogovorih imela tiskovno konferenco v deželni palači.
Deželni svet o reformi deželnih avtonomij
TRST - Na včerajšnjem zasedanju deželne skupščine FJK je bil govor tudi o vprašanjih institucionalnih reform in tako imenovanih diferenciranih deželnih avtonomijah. V razpravo o poročilu predsednika skupščine Nema Gonana je poseglo veC svetovalcev, med njimi tudi predstavnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar, ki je poudaril nujnost, da bi reforma predvidevala zajamčeno zastopstvo slovenske manjšine in furlanske skupnosti v deželnih ustanovah.
Deželna vlada odobrila zakonski predlog o parkih
TRST - Na predlog pristojnega odbornika Adina Cisilina ob soglasju odbornika za prostorsko načrtovanje Daria Tersarja je deželni odbor včeraj odobril osnutek zakonskega predloga o parkih in naravnih rezervatih. Osnutek je bilj splošnega značaja ter določa normativ za različno zaščitena območja ter procedure za načrtovanje, ustanavljanje in upravljanje bodočih parkov.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT -45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 06/-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG

____POLITIKA / POLEMIKE V PSI_
Todero: Rim je na moji strani
Federacijo bo vodil izredni komisar
Tržaško federacijo PSI bo v kratkem skoraj gotovo prevzel komisar, ki jo bo vodil do pokrajinskega kongresa. Za to možnost, ki v glavnem uživa podporo vseh strankinih struj, se ogreva tudi vsedržavni tajnik Giorgio Benvenuto, ki se je' v Rimu glede tega vprašanja pogovarjal s tržaškim koordinatorjem Francom Toderom. Cra-xijev naslednik je bil mnenja, da predstavlja komisar najbrž zadnjo možnost za ugladitev sporov v tržaški PSI, ki pa so za nekatere nepremostljivi. To bo vsekakor pokazal čas oziroma junijske pokrajinske volitve, ko bodo morali tudi tržaški socialisti odločati med nacionalistično in demokratično koalicijo.
»Benvenuto je podprl našo usmeritev, da sodelujemo pri oblikovanju naprednega in demokratičnega zavezništva, ki bo lahko enakovredno tekmovalo z zaprtim in z nacionalističnim Trstom«, naiji je dejal Todero, ki je torej zadovoljen z rimskim obiskom. Tudi on, podobno kot Perelli, soglaša, da krajevna PSI nujno potrebuje komisarja. A takega komisarja, ki bi vodil napredno politiko, meni Todero.
Njegovi nasprotniki v stranki pa pravijo, da bi
Franco Todero (f.KROMA)
moral biti komisar neke vrste "super partes", ki bi moral le vzpostaviti »izgubljeno zakonitost v stranki in nič več«. Odločal bo, kot rečeno, Benvenuto, pri čemer pa je Todero dokaj optimist. Ob tem se govori, da utegne Rim imenovati za komisarja celo sedanjega pokrajinskega koordinatorja.
Na kritike, da je bilo torkovo glasovanje na seji pokrajinskega vodstva nezakonito in ga je treba zato razveljaviti, Todero odgovarja, da se za temi očitki skriva nejasna politika gledanja nazaj, namesto naprej. »Zasedanja se je udeležilo legalno število članov
vodstva, za dokument, ki je bil odobren, pa je glasovalo enajst članov«, pravi še Todero, ki očita notranji opoziciji, zakaj ni na seji predložila svojega političnega dokumenta, a je nasprotno zapustila sejo. »Jaz nadaljujem po poti iskanja sporazumov v levičarskem in v naprednem taboru«, nam je ob koncu povedal še koordinator PSI, ki upa, da bo manjšina v stranki (Perelli je zanj v manjšini) na koncu spoštovala voljo in odločitve večine.
Nadaljujejo se medtem razgovori za skupnega kandidata demokratičnega Trsta, ki bi vsaj v balotaži za predsednika Pokrajine lahko enakovredno tekmoval z nacionalistom Sardosom Albertinijem. Važna bo koalicija, ki se bo zoperstavila desnici, važno pa bo tudi ime kandidata, ki se bo potegoval za mesto predsednika pokrajinske uprave. Krožijo1 razna imena, odločitev je se zelo daleč, čeprav bo treba z njo pohiteti. Nekatere prestižne kandidature (npr. nekdanji rektor De Ferra) so takoj "pogorele". Mnogo bo vsekakor odvisno od kongresne bitke znotraj KD. Ce bo za novega tajnika izvoljen Magnelli, ali pa njegov desničarski tekmec Fusco.
NOVICE
Kakšno televizijo želimo Slovenci
Deželna komisija Slovenske skupnosti za kulturo in občila prireja danes z začetkom ob 16. uri v dvorani Vulcania znotraj nekdanje Pomorske postaje v Trstu posvet z naslovom »Kakšno televizijo si želimo«. Po posvetovanju, ki ga bo uvedel deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar, bo javna debata.
Vožnja s taksijem se bo podražila
Vožnja s taksijem nas bo odslej stala kakšnih 7 odstotkov več. Tako je sklenil tržaški občinski odbor in podražitev utemeljil z dejstvom, da je pač treba prilagoditi tukajšnje cene vsedržavnemu povprečju. Minimalna tarifa naj bi se potemtakem povzpela z dosedanjih 5.500 na 6.000 lir. V pogovoru s taksistom smo zvedeli, da so tarife že najmanj dve leti nespremenjene, čeprav bi jih bili morali pristojni dejavniki prikrojiti rasti življenjskih stroškov. Ne samo: »V razdobju desetih let so nam z odlaganjem predvidenih poviškov “ukradli" polna Štiri leta«, nam je potožil omenjeni taksist, ki nam je tudi povedal, da je vožnja s taksijem v Trstu v primerjavi z večjimi mesti na severu Italije praktično najcenejša, »in to kljub dejstvu, da imamo pri nas sorazmerno mnogo manjši promet bodisi zaradi pomanjkanja širšega zaledja kakor spričo okoliščine, da se upokojenci, ki jih je tod zelo veliko, bolj malo vozijo s taksijem, a ravno tako tudi mladi, ki nimajo dovolj denarja.«
Zgoniška občina o cepljenju lisic
Glede na odredbo deželne uprave o ustnem cepljenju lisic proti steklini opozarja zgoniško županstvo lastnike mačk in psov, da le-teh (niti psov z nagobčnikom) ne smejo pustiti svobodno krožiti se vseh 30 dni po zadnjem dnevu postavljanja cepil-nih vab.
Obvestilo Acega
Podjetje Acega opozarja koristnike vodnih napeljav na območjih Naselja S. Nazario, Kontovela, Proseka in Božjega polja, da jim utegne med 22. uro danes (petek) in 5. uro zjutraj jutri (sobota) občasno zmanjkati vode zaradi zmanjšanega pritiska, ki ga narekujejo ustrezna javna dela.
Policisti prijeli rokohitrca
Mladi P.M, 21-letni tatic se je včeraj dopoldne lahko le nekaj ur veselil tatvine pred pokopališčem pri Sv. Ani. Približno ob 10.15 je strgal torbico priletni ženski in jo jadrno popihal. Malo zatem sta ga prestregla policista (poznala sta ga, saj je imel že opravka s pravico) in pri njemu našla nekaj bankovcev po 100 tisoč lir. Mladenič je takoj priznal, da je okradel ženico.
Na kvesturi je dopolnil svojo »izpoved«. Agentom je povedal, da je v zadnjih treh mesecih okradel petnajst ljudi, vse na območju Valmaura-Sv. Sobo-ta-Skedenj. Policisti so na njegovem domu našli šest torbic s plenom tatvin, ki ga bo policija vrnila lastnikom.
25. APRIL
Spominske svečanosti ob obletnici zmage nad nacifašisti
V nedeljo, 25. aprila -dan odporništva, se bomo poklonili žrtvam na-cifašistov. V Trstu bo osrednja svečanost znotraj Rižarne, edinega uničevalnega taborišča v Italiji, kjer je ugasnilo na tisoče življenj slovenskih, italijanskih in hrvaških partizanov, demokratov, Zidov. V njej bo položila lovorov venec tudi delegacija Tržaške občine z županom na čelu, ki pa se bo se prej ustavila -kakor piše v uradnem sporočilu - pred obeležji na griču sv. Justa, v ulicah D’Azeglio in Ghega ter pred spomenikom bazoviškim junakom.
Slovesnosti v Rižarni se bo udeležilo s polaganjem vencev kakor že prejšnja leta tudi odposlanstvo iz Postojne, ki ga bo vodil predsednik Skupnosti Postojna Igor Bratina in v katerem bosta še poslanka Gordana Bandelj ter predsednik postojnskega Združenja borcev Jože PerSolja. Delegacijo bo pričakalo ob 8.45 pri Univerzi predstavništvo tukajšnjega Vsedržavnega združenja partizanov Italije - ANPI pod vodstvom Dušana Košute, nakar se bodo odpravili v koloni v Ul. Ghega in v navzočnosti izrednega komisarja pokrajinske uprave položili venec k tamkajšnjemu obeležju. Po obredu v Rižarni se bodo gostje in gostitelji udeležili še uradnega sprejema, ki jim ga bo pripravil dr. Marrosu na Pokrajini.
Podobne svečanosti bodo tudi v Miljah, pred tržaškim glavnim pokopališčem in v drugih krajih v pokrajini.
r PROCES PAHOR / PREMESTITEV
Kasacijsko sodišče v Rimu zavrnilo zahtevo
Obrambo bo vztrajalo
»Zahtevo po premestitvi procesa bomo znova vložili«, je odločno pribil odv. Bogdan Berdon. Prva sekcija ka-sacijskega sodišča je namreč pred kratkim zavrnila zahtevo, da bi proces v zvezi z incidentom, do katerega je prišlo novembra lani pred cerkvijo sv. Antona in v katerega je bil vpleten prof. Samo Pahor, zaradi protislovenskega vzdušja v Trstu premestili v drugo italijansko mesto. Razlogi, zaradi katerih se je ka-sacija odločila za tak korak, zaenkrat še niso znani, dokaj verjetno pa temeljijo na zelo neugodnem poročilu, ki ga je v Rim poslal namestnik glavnega državnega pravdnika v Trstu, Antonio Baiti. »Prav gotovo bo italijanska oblast težko priznala,« je še povedal Berdon, »da z zavlačevanjem globalne zaščite dejansko zatira slovensko narodnostno skupnost in tako podpihuje protislovenske sile. Priznati resnico, da v Trstu vladata, ne od danes, protislovensko vzdušje in protislovenska politika, bi pomenilo obtožiti vso italijansko oblast, da še vedno krši osnovne človekove pravice svojih državljanov, pripadnikov slovenske manjšine. Upoš-
tevajoč tak odnos, bomo tudi mi vztrajali pri zahtevi po premestitvi procesov, ker tovrstnih postopkov, nabitih s kričečimi krivicami v škodo naših jezikovnih pravic, ne gre obravnavati v Trstu.«
Na kasacijsko sodišče so bili poslani akti še z dveh drugih procesov, in sicer v zvezi s tržaško pošto leta 1988 in referendumom leta 1991. Zahteva je ista: premestitev iz Trsta. Poleg tega je možno na podlagi novih elementov zahtevati premestitev istega procesa. Kasacijsko sodišče se bo torej še večkrat ukvarjalo s Samom Pahorjem.
Na obravnavi, ki je bila 15. t.m. v Rimu, je bil javni tožilec dokaj kratek, niti tri minute ni govoril. Zagovarjal je poročilo Antonia Bai-tija, ki se je omejil izključno na vprašanje javne varnosti in reda, češ da je tržaška policija v primeru potrebe sposobna posredovati in zagotoviti varnost. Povsem pa je prezrl glavni vzrok za premestitev, ki ni toliko v vprašanju javne varnosti in reda, temveč v tem, da krajevni položaj moti sodni postopek in s tem svobodo odločanja tistih, ki sodelujejo pri procesu.
______KRIZA / SKRB ZA USODO DELOVNIH MEST
Stavka v Tovarni velikih motorjev
Zahteva po obnovitvi pogodbe za dopolnilno blagajno
Medtem ko se na obzorju zgoščajo mrki oblaki zaskrbljenosti nad neverjetnim splošnim dogajanjem v Italiji, polnim grozečih navarnosti, naraščajo tudi valovi slabega počutja tržaškega delavsta in butajo z vse močnejšo silo ob krhko skalovje razgrete a žal še vedno ne dovolj občutljive javnosti. Ni še potekel mesec dni, odkar je več tisoč stavkajočih po zgledu drugih mest preplavilo tržaške ulice, izrazilo vso svojo tesnobo ob hudi krizi podjetij z državno udeležbo in željo po novih in bolj učinkovitih načrtih ter posegih, predvsem pa po večji solidarnosti, enotnosti in sodelovanju med delavstvom in podjetništvom. Umnega načrtovanja in prave solidarnosti in sodelovanja pa ni od nikoder, vsaj s strani podjetništva, pravijo delavci, od vedno najšibkejši in najbolj izpostavljen člen v verigi proizvodnih procesov.
To grenko ugotovitev morda najbolj nazorno izpričuje včerajšnja odločitev tovarniškega sveta oddelka dieslovih motorjev v veliki tovarni pri Boljuncu, ki predstavlja Se vedno pojem v tržaški industriji. Naveličani neizpolnjenih obvez uprave, zagrenjeni zaradi neuresničenih obljub in zaskrbljeni nad
Stavkajoči delavci pred tovarno pri Boljuncu (foto Križmančič/KROMA)
usodo tovarne, ki je povezana tudi z njihovo usodo in usodo njihovih družin, so se delavci Velikih motorjev odločili za stavko. Namesto pred stroji so se po daljši skupščini zbrali na trgu pred tovarno in obkroženi od običajnih varnostnih sil čakali, kaj jim bodo novega in spodbudnega prinesli predstavniki tovarniškega sveta iz uradov uprave, kamor so odšli na razgovore.
Odločitev je med delavstvom tlela že več dni. Ze konec prejšnjega meseca je namreč zapadel sporazum glede dopolnilne blagajne, ki prizadene okrog 400 delavcev mesečno, medtem
pa se bliža 5. maj, dan srečanja pri Intersindu v Rimu, ko naj bi na vsedržavni ravni obnovili sporazum o dopolnilni blagajni, predvideni do julija prihodnjega leta. V bistvu gre torej za metode vodenja dopolnilne blagajne, ki je po mnenju delavcev in njihovih sindikalnih predstavnikov pomanjkljivo in krivično. Ce je treba zaradi krize podjetja zmanjšati proizvodnjo in poseči po dopolnilni blagajni in se morajo torej zaradi tega tudi delavci žrtvovati, potem naj bo ta žrtev pravično porazdeljena, pravijo stavkajoči, ne smejo pa plačevati vedno eni in isti,
kot se dogaja.	.
To je seveda le najbolj viden aspekt celotne za deve, v resnici pa se p° mnenju delavcev v dosedanjih metodah vodenja dopolnilne blagajne skn va nevarnost ukinjanja delovnih mest, kar se odraža v oddajanju določenih del zunanjim češ da na ta
ihrani.
ZAHODNI KRAS / O VPRAŠANJU RAZPRAVLJAL RAJONSKI SVET
Prometna godlja in »zeleni lističi« mestnih redaijev burijo Prosečane
Globe ne morejo biti »rešitev« za pomanjkanje parkirnih prostorov
Na Proseku se zadnje čase vse bolj resno zastavlja prometno vprašanje in vse, kar k njemu spada. Ne gre pri tem le za prometno godljo, ki se pojavlja ob sončnih nedeljskih popoldnevih v obliki prometne kače, ki se razteza od križišča s pokrajinsko cesto Opčine-Križ sredi vasi pa vse tja do Kontovela, pač pa predvsem za vsestransko gost promet, ki ga še bolj otežavlja pomanjkanje zadostnega števila parkirnih prostorov.
Parkirni kaos je mogoče ob delavnikih ob dopoldanskih urah opaziti vzdolž pokrajinske ceste Opčine-Križ: avtomobili in tudi druga večja transportna vozila parkirajo na obeh straneh ceste, kar upočasni avtomobilski promet, da o avtobusih in tovornjakih ne
govorimo. V dopoldanskih urah se na odseku ceste proti Opčinam veča vrsta tovornjakov, ki jih tjakaj privablja (seveda šoferje, ne vozila) vonj renomirane kuhinje gostilne Luksa. Težki kamjoni parkirajo mnogokrat kar na pločniku, kar povzroča težave pešcem in nejevoljo domačinom, ki jim šoferji puščajo tovornjake takorekoč pred nosom.
Mnogokrat se podobno dogaja tudi na pokrajinski cesti, ki pelje s Kontovela na Prosek. Tudi na tej cesti, ki sploh nima pločnika, parkirajo avtomobilisti na obeh straneh, in to predvsem ob športnih tekmah v šolski telovadnici, ob večernih urah ali pa ob drugih priložnostih.
Ena takih priložnosti je bil pred nedavnim roditelj-
ski sestanek na proseški Soli. Starši so se pripeljali pred šolo, tu parkirali svoje avtomobile, ob izhodu pa je mnoge čakalo bridko presenečenje: zeleni listič, zapet za brisalcem na vetrobranu. Globo jim je priselila edini-ca mestnih redarjev, ki je takrat privozila mimo.
In že smo pri osrednjem, v mnogočem spornem vprašanju. Mestni redarji bi morali urejati promet, ne pa na debelo deliti globe napačno parkiranim avtomobilom domačinov, ki nimajo kje parkirati, ker se Občina sploh še ni lotila vprašanja parkirnih prostorov na Zahodnem Krasu, menijo prizadeti (tisti, ki so ali pa še bodo morali plačati globo). Prav je, da mestni redarji kaznujejo z globo nepravilno parkirane avtomobile, saj bo le tako mo-
goče rešiti osrednji vaški prometnici iz vse bolj utesnjujočega pločevinastega oklepa vozil, odgovarjajo drugi.
Mestni redarji se za take vaške »diatribe« ne menijo. Držijo se le prometnega zakonika in delijo globe. Na cesti Prosek-Kontovel so že večkrat zašili voznike, ki so parkirali svoje avtomobile na strani otroškega vrtca tik ob zidu. Prizadetemu, ki je spraševal zakaj globa?, saj na tisti strani parkiranje ni prepovedano, so odgovorili, da bi morali parkirati »za rumeno črto«, saj so s parkiranjem ob zidu onemogočili prehod pešcem. Dejstvo, da je na večjem odseku ceste zob časa zabrisal vsako sled za rumeno črto, ni omilila njihovega globar-skega prepričanja.
Sla mestnih redarjev po
globi je prišla Se najbolj do izraza lanskega novembra ob sv. Martinu. Tistega dne slavijo na Proseku praznik vaškega patrona. Martinovanje privablja že desetletja v vas na stotine ljudi. Tudi lani so prišli, mnogi z avtomobili. Kar lep odstotek le-teh je zaključil praznovanje z zelenim lističem v žepu in z nepritajenim prepričanjem, da so bili žrtev zrežiranega posega Občine.
O teh prometnih vprašanjih je med drugim v sredo razpravljal zahodnok-raški rajonski svet. Problem je pereč in tudi »delikaten«. Rajonski svet je bil vsekakor mnenja, da bi morala biti vloga mestnih redarjev pri urejanju prometa na Proseku bolj aktivna od dosedanjih blitzev s snopičem zelenih listkov in pisalom v roki...
podjetjem, način podjetje pr.
Kar delavstvo pri vse. tem najbolj bode, Pa )e pomanjkanje pametnega notranjega načrtovanja oz. umne strategije, ki bi preprečila brodolom podjetja. Skratka, od vodstva želijo jasno besedo brez slepomišenj in skrivnih načrtov o tem. kako si zamišlja prihodnost tovarne.
Iz vsega tega se je rodilo slabo počutje, ki se te dni stopnjuje, potem ko vodstvo podjetja ni pristalo na sindikat)1® predloge o pravičnejši porazdelitvi žrtev. Obljubljeno je bilo, da bo pozitiven odgovor prise v ponedeljek, a delavci so nanj zaman čakati-Tako je dozorel sklep ° stavki.
Stavkajoči so pred tovarno čakali do 11-30.
ko je predstavništvo tovarniškega sveta prišlo s sporočilom, da je na pogajanjih z upravo doseglo vsaj pripravljenost za nadaljnja pogajanja, ki naj razčistijo zadevo. Prvi rezultat je bila prekinitev stavke. Vsakršno nadaljnje odkanjanje soočenja s sindikati bi sedaj le povečalo zaskrbljenost pri delavcih in še bolj zaostrilo odnose.
V zvezi s krizo v tovarni Velikih motorjev je včeraj zavzela stališče DSL. Njen predstavnik v občinskem svetu Treu je zahteval srečanje načelnikov svetovalskih skupin za obravnavo problemov tega in drugih tržaških obratov v krizi, kot so železarna in Tržaški Lloyd.
POMOL VII / NEZGODA PRI RAZTOVARJANJU
Iz kontejnerja na ukrajinski ladji se je razlila nevarna tekočina
Nekaj delavcev se je zateklo po prvo pomoč, vendar so po pregledu lahko odšli domov, delo na pomolu pa je bilo ustavljeno več ur
’	«r ‘ef.
'S4sift!P’
Poseg gasilcev v posebnih varnostnih opremah (foto Ferrari/KROMA)
Kaže, da nesreča, ki se je pripetila včeraj okrog ene ure na pomolu VII, na srečo ni imela hujših posledic. Pri raztovarjanju kotejnerjev z ukrajinske ladje »Irene Ner Verkoškin« se je namreč razbilo nekaj steklenic, v katerih so prevažali izredno nevarno tekočino, brom, ki povzroča opekline, vnetje oči in zgornjega dela dihalnega a-parata, v hujših primerih prizadene pljuča, a v stiku z vodo se sproščajo toksični in korozivni plini. Nekaj pristaniških delavcev, ki je bilo v bližini, je začutilo močan
vonj, a tudi v zraku so opazili rumen dim. Nemudoma so zaustavili vse operacije, delavci pa so se zatekli na oddelek za prvo pomoč, kjer so jim predpisali, da morajo biti en dan na opazovanju, vendar so lahko odšli domov.
Posegli so tudi gasilci v posebni varnostni o-premi, podjetje Crismani pa je poskrbelo za bonifikacijo področja. Kontejner so odpeljali na področje, ki je namenjeno nevarnim tovorom in kjer so ga izpraznili, popoldne pa je delo spet steklo na vsem pomolu.
Ob tej novi nezgodi je FILT-CGIL znova opozorila na visoko stopnjo nevarnosti pristaniškega dela. V tiskovnem sporočilu poudarja, da je prišlo do popuščanja pn varnostnih ukrepih, zaradi česar se je povečalo število nesreč in poškodb, ki so v nekaterih primerih terjale tudi smrtne žrtve. S svoje strani pa je Združenje za okolje in delo pozvalo ustavodajno oblast, da posodobi »zakon Seve-so«: včeraj je namreč do podobnih nesreč prišlo udi v Settimo Milanese in v Siracusi.
RAZSTAVA / POBUDA 2ENSK UMETNIC
Dokaz volje po ustvarjanju
Razstavo so podaljšali do 28. aprila
Z razstave žensk umetnic (Foto KROMA).
EDINOST
Občina dala tudi slovenske razglase
V petek, 16. aprila se )e d.p.d. Edinost obrnilo na predsednika prizivnega sodisca v Trstu, na prefekta Tržaške pokrajine in na župana Občine Trst z zahtevo, naj bodo v skladu z določbo 2. odstavka 5. člena Posebnega statuta z dne 5.10. 1954 vsi razglasi v zvezi z referendumi, še posebno oni na voliščih, opremljeni s prevodom v slovenski jezik.
Občina Trst je že nameravala razobesiti slovenske razglase samo na 23 voliščih na Krasu, toda spričo posega d.p.d. Edinost, ki se je v soboto obrnilo tudi na notranje ministrstvo, je bila prisiljena, da razobesi razglase v slovenskem jeziku tudi na 14 voliščih v spodnji okolici, kjer so že bili ob priliki upravnih volitev leta 1992 in pa pred Staffierijevim posegom leta 1988.
Po nepreverjenih podatkih naj bi prefektura zahtevala, da občina sestavi nov seznam volišč, ki ustrezajo kriteriju dolgoletne prakse, da se slovenske razglase razobesi na tistih voliščih, na katerih je Slovenska skupnost dosegla pet odstotkov glasov. Takih volišč pa je bilo pri zadnjih upravnih volitvah kar 22 ali 8 Vec kot prej.
Pred kratkim sta Silvano Baldassi iz Trsta in Dario Muhr s Padric naslovila na uredništva vseh treh tržaških dnevnikov in v vednost na tržaškega prefekta daljši dopis, v katerem se pritožujete zaradi negativnega razpoloženja, ki vlada v krajevni javnosti do zasebnih lastnikov krasnih zemljišč.
Baldassi in Muhr ugotavljata, da se v zadnjih letih na Tržaškem po eni strani množijo naravovarstvene organizacije in Pobude, ki se deklarativno zavzemajo za zaščito Krasa, po drugi sb'ani pa da se na kra-skem teritoriju mno-zij° grobi posegi v okolje, od gradnje av-
Neva Lukes
Zveza upokojencev SPI CGIL za našo deželo, Voluntaristicno združenje Filo d’argento in združenje AUSER (Asso-ciazione per 1’autegestio-ne dei servizi e la solida-rieta) so pripravcili v prejšnjih dneh zanimivo razstavo umetniških in roCnih izdelkov žensk iz raznih krajev naše dežele, ki nosi naslov »Zenske roke«.
Razstava je bila najprej predvidena v krožku Europa v Ul. Torbandena 1. Zaradi zasedenosti prostorov, so bili organizatorji primorani, da so vsa prejeta dela v naglici prenesli v prostore združenja Filo d’argento na Trgu Stare mitnice (Bar-riera vecchia), kjer je bila v petek proti večeru tudi uradna otvoritev.
Vec kot sto žensk iz vse dežele se je s svojimi izdelki udeležilo te razstave, ki je pokazala, kaj ženske zmorejo, Čeprav niso vedno priznane kot umetnice, na prodrocju ustvarjanja pravih umetnin, tako pri izdelavi različnih roCnih del in slik, kot na področju poezije in drugih umetniških izražanj. Trije prostori na sedežu ze omenjene ustanove so bili prepolni del, ki so jih ženske ustvarile s kvačkanjem, pletenjem, z vezenjem, pa
tocest do namestitve sinhrotrona pri Bazovici.
Pisca poudarjata, da gre v vseh teh primerih za javne posege, opozarjata pa, da je v javnosti razširjen negativen kliše predvsem o zasebnih lastnikih, ki jih nekateri naravovarstveni krogi in tisk Cesto kar vsevprek označujejo kot »lastnike divjih gradenj«. Baldassi in Muhr protestirata zaradi taksnih pavšalnih in žaljivih oznak ter pristavljata, da bi zlasti meščani morali imeti bolj spoštljiv odnos do zasebne lastnine na Krasu in si ne domišljati, da mora biti vse njim na razpolago.
Podpisnika doku-
tudi s slikanjem, ali utvar jan jem raznih poezij in proznih del.
Vse to bogastvo so na otvoritvi predstavile v svojih kratkih nagovorih Annamaria Marin, Lidia De Lugniani, v slovenščini pa Devana Černič.
Letošnje leto je posvečeno starostnikom, so poudarile govornice, zato je zrasla tudi ideja, da bi v Trstu pripravili razstavo umetnih in obrtniških del Starejših žensk, ki bi bila nekako posvečena ostarelemu pre-
menta iznašata tudi vrsto predlogov, ki naj bi prispevali k oblikovanju pravilnejšega odnosa do kraškega okolja. Najprej poudarjata potrebo, da bi javne uprave in še posebej tržaška občina Cim prej izdelale urbanistične inštrumente, ki naj bi učinkovito urejali razvoj teritorija in ga hkrati zaščitili. V pričakovanju le-teh pa bi morali suspendidati sodne postopke proti lastnikom zemljišč, ki so zagrešili manjše prekrške. Pri oblikovanju bodoCe politike do teritorija bi morali upoštevati tudi predloge zasebnih lastnikov, ki bi jih vsekakor nihče ne smel vsevprek Črniti.
bivalstvu.
Številna udeležba in razstavljena dela so dokaz, da imajo tudi starejše ženske v sebi Se veliko volje do ustvarjalnosti, da želijo biti koristne in potrebne svojemu okolju, da želijo biti del aktivnega prebivalstva nase dežele.
Razstavo, ki so jo zaradi velikega zanimanja podaljšali do 28. aprila, je tudi priložnost za stike in sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi ženskami.
REPEN
Drevi v Kraški hiši odprtje razstave »karpuonov«
V Kraški hiši v Repnu bodo drevi, ob 20.30 odprli zanimivo razstavo »karpuonov«, tipičnih ogrinjal, ki sodijo kot dopolnilo h kraški narodni nosi. Tako si bomo lahko izdelke zahtevnega vezenja na svilo, ki so jih požrtvovalne in za valorizacijo ehiografskega bogastva zelo dovzetne Članice KD Kraški dom oblikovale na dveletnem tečaju pod mentorstvom Marte Košu-tove. Poleg primerka tipične narodne noše bodo izpostavili javnosti izvirni »karpuon« in pa osem na novo vezenih avtentičnih »reprodukcij«. Razstavo, ki jo prirejata KD Kraški dom in Zadruga Nas Kras bo oplemenitil in kulturno dopolnil nastop Godalnega kvarteta Glasbene matice, (-bs-)
_____KRAS / NE NARAVNEMU PARKU_
Protest lastnikov zasebnih zemljišč
Oblasti naj bolj upoštevajo mnenja lastnikov
NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU SLOVENIJE
Lep uspeh gojencev GM
Dvaindvajseto državno tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov )e prineslo še eno po-nrembno uveljavitev gojencev sole Glasbene matice iz Trsta. V finalnem delu tekmovanja, kl ie potekalo minuli Petek, 16. t.m. za harmonikarje v Ljubljani m v torek, 20. t.m. v elenju za gojence akademije za glasbo, so se gojenci nase sole uvrsti-1 na visoka mesta v izjemno močni konkurenci.
Finalni del tekmovanja je tudi prvič potekal po novem sistemu
Jože Koren
in temu primerno strožjih kriterijih. V vsaki tekmovalni kategoriji je za razliko od prejšnjih let, ko so prvo nagrado osvojili vsi tisti nastopajoči, ki so presegli 90 točk, tokrat prvo mesto pripadlo enemu samemu tekmovalcu z najvišjim številom doseženih točk, ki pa je moralo biti višje od 95 točk za prvo, višje od 90 točk za drugo in višje od 85 točk za tretjo nagrado. Izpod 85 točk ni bilo uvrstitve,
prav tako pa je tudi prva nagrada pripadla le enemu od nastopajočih, Čeprav so tudi drugi dosegli vec kot 95 točk.
V finalnem tekmovanju harmonikarjev v Ljubljani so gojenci Glasbene matice iz Trsta nastopali v C kategoriji in med petnajstimi finalisti osvojili Četrto, peto in sedmo mesto, kar je nedvomno lep uspeh. Četrto nagrado je osvojil Igor Zubin iz razreda prof. Klavdija Furlana, peto Mar-
ko Bandi prav tako iz razreda prof. Klavdija Furlana, sedmo pa Dean Rebecchi iz razreda prof. Loredane Co-ceani.
V finalnem delu tekmovanja v Velenju pa je v 3.A kategoriji sodeloval klavirski trio Glasbene matice iz razreda prof. Petra Filipčiča v sestavi David Zerjal-violina, Aleksander Sluga-celo in Tatjana Jercog-klavir in osvojil končno tretje mesto.
Vsem mladim zamejskim glasbenikom in njihovim pedagogom vse priznanje.
TRST
Petek, 23. aprila 1993
SKD GRAD
Odsek za zgodovino pri NSK v Trstu
vabita na odprtje razstave in predstavitev knjige
ONDILE CEZ STARI VRH
Sodelujejo Marjan Tomšič,
2PZ Stu ledi in otroci od Banov.
Danes, 23. t. m., ob 20. uri v Ovčarjevi hiši pri Banih.
SLOVENSKA SKUPNOST
Deželna komisija za kulturo in občila
priredi na Pomorski postaji dvorana Vulcania Trst, danes, 23. t. m., ob 16. uri posvet na temo
KAKŠNO TELEVIZIJO Sl ŽELIMO
Sodelujejo predstavniki manjšinskih medijev
SLOVENSKO
STALNO
GLEDALIŠČE
KRSTNA UPRIZORITEV
Milan Kleč
VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ
Režija Dušan Mlakar
Jutri, 24. t.m., ob 20.30 Abonma RED I.
V nedeljo, 25. t.m., ob 16.00 Abonma RED G.
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
23.	aprila 1993
JURIJ
Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 20.01 - Dolžina dneva 13.56 - Luna vzide ob 6.32 in zatone ob 21.53.
Jutri, SOBOTA,
24.	aprila 1993 FIDEL
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,5 stopinje, zračni tlak 1016,9 mb narašča, brezvetrje, vlaga 62-odstotna, nebo jasno s slabo vidljivostjo, morje skoraj mimo, temperatura morja 13 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Elisa Slo-bez, Giovanni Pacchialat, Chiara Gobbato, Federica Gnili, Federica Samec, Federico Lorenzon. UMRLI SO: 69-letna Leo-nilda Delise, 91-letna Maria Brumat, 78-letni Menotti Scholz, 71-letni Luciano Racco, 80-letni Alessandro Corazzi, 79-letni Silvano Rapotez, 81-letna Antonia Vec-chiet, 75-letna Erminia Sahanek, 65-letni Renato Mikac, 91-letni Giuseppe Bordon, 86-letna Iolanda Treleani, 80-letna Maria Berak, 59-letni Dino Franzo.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 19., do nedelje, 25. aprila 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Istrska ulica 18 (tel. 726265), Skedenj - Ul. Soncini 179 (tel. 816296). BAZOVICA (tel. 226210)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Istrska ulica 18, Skedenj -Ul. Soncini 179, Trg Li-berta 6.
BAZOVICA (tel. 226210)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30
do 8.30
Trg Liberta 6 (tel. 421125).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505
TEI,E VTT A
Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 39911.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 399-111, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
KINO
ARISTON - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »La scorta«, r. Ricky Tognazzi, i. Claudio Amendola, Enri-co Loverso.
EKCELSIOR - 17,45, 20.00, 22.15 »Notti sel-vagge«, r.-i. Cyril Collard, prepovedan mladini pod 18. letom.
EKCELSIOR AZZURRA
- 18.00, 20.00, 22.00 »La moglie del soldato« r. Neil Jordan, i. Stephen Rea, Miranda Richard-son.
NAZIONALE 1-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ac-cerchiato« i. J. C. Van Damine.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Abu-so di potere«. NAZIONALE 3 - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Gli Aristogatti«, prod. VValt Disney.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ri-comincio da capo«, i. Bill Murray.
GRATTACIELO - 17.45, 19.50, 22.00 »Alive -1 so-pravvissuti«, i. Ethan Havvke, Vincent Spano. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Sommer-sby«, i. Richard Gere in Jodie Poster.
EDEN - 15.30, 22.10 »Časa d’appuntamento: put-tana dalla testa ai piedi«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 19.15, 20.00, 22.00 »Profumo di donna«, i. Al Padno. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »Luna di fiele«, r. Roman Polanski. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Caccia alle farfal-le«, r. Otar Iosseliani. RADIO - 15.30, 21.30 »L’appetito della notte«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom.
H RAZSTAVE
ZDRUŽENJE STARSEV IN DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU vabita na predavanje RAZVOJ OSEBNOSTI V PREDPUBERTETI, ki ga bo imel psihiater dr. P. Fonda danes, 23. t. m., ob 17.30 na osnovni soli O. Zupančič pri Sv. Ivanu.
SKD BARKOVLJE - Ul.
Cerreto 12 prireja POKUŠNJO DOMAČE-
GA KRUHA IN VINA jutri, 24. t. m. Začetek ob 20. uri.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 vabi jutri, 24. t. m., ob 18.30 na večer z naslovom KONEC XX STOLETJA - CAS VELIKIH SPREMEMB. Govoril bo novinar Sergij Pahor. ŽUPNIJSKA SKUPNOST V NABREŽINI obvešča, da je v domači župnijski dvorani na ogled tradicionalna razstava pirhov in velikonočnih motivov do nedelje, 25. t.m., vsak dan v popoldanskih urah.
ZVEZA UPOKOJENCEV SPI CGIL FJK in AUSER
vabita na ogled RAZSTAVE DEL ŽENSK USTVARJALK (ročna, likovna in literarna dela) v dvorani na L.go Barriera Vecchia 15. Razstava bo odprta do 25. t. m., ob delavnikih od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure, ob praznikih od 10. do 12. ure.
VZPI- ANPI in barkov-ljansko društvo prirejata okroglo mizo na temo: BARKOVLJE PRED 50.LETI - ODPORNIŠTVO IN OSVOBODILNO GIBANJE. Uvodna misel prof. Teodoro Sala in Neva Lukes v torek, 27. t. m. ob 20. uri v Ul. Cerreto 12.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -
Krožek Kras prireja na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah PRVOMAJSKI PRAZNIK. 30. aprila, ob 20. uri otvoritev razstave l.maj z nastopom MPZ Tabor z Opčin, v soboto, 1. maja, ob 17. uri nastop godbe V. Parma iz Trebe in ob 19. uri ples z ansamblom Krt, v nedeljo, 2. maja, ob 17. uri koncert TPPZ P. Tomažič, ob 19. mi ples z ansamblom Krt. Vabljeni!
OBVESTILA
ITALIJANSKA AKADEMIJA UČITELJEV SOM-MELIERS priredi TEČAJ VINSKE POKUŠNJE za ljubitelje vina in dobre kuhinje. Tečaj bo 27. in 28. aprila, 4., 11., 12., 18., 19. in 26. maja , ob torkih v restavraciji Sacra ostaria in ob sredah v restavracji Al Granzo. Predvajanje video filmov ter srečanja z gosti in predavatelji. Vsak udeleženec bo dobil kovCek z dvemi kupami za pokušnjo, knjige, pismene potrebščine, vina ter sestavine za pokušnjo. Vpisovanje pri restavraciji Sacra ostaria - Ul. Čampo Marzio 13 -Trst, tel. St. 304791, pri restavraciji Al Granzo -Trg Venezia 7 - Trst, tel. St. 306788 ter na tel. St. (040) 422269 - zvečer. FOTOKROZEK TRST 80 sporoča, da odpade predvidena današnja seja. SreCamo se v petek, 30. t.m ., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK - KON-TOVEL sklicuje jutri, 24. t. m., ob 20. mi v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR. Vabljeni elani!
V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 srečanje s publicistom arh. Edom Ravnikarjem. Tema pogovora bodo njegova kritična stališča do sodobne slovenske stvarnosti.
ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane obvešča, da bo v nedeljo, 25. t. m. v jutranjih urah polagal cvetje ob začasnem spomeniku pri Sv. Ani.
KD I. GRBEC vabi v nedeljo, 25. t. m., ob 11. mi na polaganje vencev in cvetja na začasni spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
VZPI Dolina-Mackolje-Prebeneg vabi v nedeljo, 25. t. m., ob 15. uri na
spominsko svečanost ob 50. obletnici odporništva, ki bo v Dolini pri spomeniku NOB. Na ogled: razstava fotografij padlih, sodeluje MoPZ V. Vodnik. Ob 13. mi polaganje cvetja na spomenik padlim v Mackolajh, ob 13.30 polaganje cvetja na spomenik padlim v Pre-benegu.
Vabljeni na predavanje
in praktične vaje rejki in shiatzu zdravilne japonske masaže, ki bo v Domu na Brdini na Opčinah v nedeljo, 25. t. m., ob 9. in 11. mi.
Bi	IZLETI
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
prireja v nedeljo, 25. t. m. avtomobilski izlet na Go-lake v Trnovskem gozdu z obiskom jame Ledenice » Velika Paradana«. Zbirališče udeležencev ob 8. uri na Narodni cesti na Opčinah pri restavraciji Dane v in ob 8.15 na Poklonu pri restavraciji Furlan. Obvezna prepustnica.
SKD CEROVLJE -MAVHINJE priredi v nedeljo, 25. t. m. pomladni orientacijski pohod po označeni poti po Mavhinjah in okolici. Odhod od 8.30 do 10.30 iz Mavhinj. Vabljeni posamezniki in skupine.
V soboto, 15. maja bo izlet v Bassano del Grappa. Sodelujejo VESELI GODCI. Vpisovanje v Partizanskem klubu v Boljun-cu vsak dan od 18. do 19.30 ali na tel. St, 228333 od 12. do 14. me. POKRAJINSKA ZVEZA CGIL-SPI NABREŽINA priredi enodnevni izlet v petek, 14. maja na izliv reke Pad ter križarjenje s Čolnom po delti. Rezervacije in vpisovanje pri Zvezi upokojencev SPI -CGIL, Trg sv. Roka 3 v Nabrežini, tel. St. 200036 ter Ida Bortolotti tel. st. 200007.
MALI OGLASI
OSMICO je odprl Mario Gruden v Nabrežini. Toči malvazijo in refoSk. OSMICO je odprl Livio Pernarčič v Stivanu. OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku. OSMICO je odprl Slavko Švara - Trnovca 14. OSMICO sta v Logu st. 243 odprla Maks in Dori ano Komar. Točita belo, Cmo, malvazijo in vitovsko.
AGRITURIZEM PRI CIRILI v Doberdobu je odprt vsak Četrtek od 16. do 24. me, petek, soboto in nedeljo pa od 10. do 24. ure. Priporočamo se za obisk!
BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški ul. St. 25 odprl osmico. ToCi belo in črno vino ter nudi domaC prigrizek.
PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Sergio Ferfolja do 25. t. m.
V KOLUDROVCI je odprta osmica do 25. t. m. OSMICO je odprl Franc JeluSiC v Storjah St. 7 pri Sežani. Odprta bo do 27. t. m. Za domačo hrano, pijačo in zabavo je poskrbljeno.
OSMICO je odprla v Slivnem St. 25 družina Frandoli.
OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Sempolaju. RIBOGOJNICA AGRO-ITTICA GLINŠČICA iz Boljunca je odprta vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Na razpolago so prvovrstni majhni kanadski lososi. Tel. 228297. PRODAM motorno kolo Suzuki mod DR 650 RSE, letnik ’91 v odličnem stanju. Tel. St. 214527 v popoldanskih urah.
Y10 v odličnem stanju prodam. Tel. St. 823348 od 13.30 do 16. me. PRODAM zemljišče na Krasu. Tel. St. 200878 po 18. mi.
PRODAM klavir po ugodni ceni. Tel. St. 200620.
SEŽANA- prodamo ali
oddamo atraktivno hišo uporabne površine 240 kv. m v sedmi gradbeni fazi na parceli 400 kv. m, primerno tudi za poslovni objekt. Telefon/fax Sigma (003861) 349390, 183599 od 9. do 18. me, sobota od 10. do 14. me. MEDICINSKA SESTRA išCe delo na domu ali varstvo in nego bolnika. Tel. St. 828251. POŠTENO in marljivo 22-letno dekle isce delo pri slovenski družini v Trstu, Opčinah za opravljanje raznih gospodinjskih del ter varstvo otrok. Sprejem kakršnokoli delo. Tel. st. (003867) 31270.
GOSPA nemškega materinega jezika nudi lekcije za vse stopnje znanja, po zmernih cenah. Tel. st. 772155.
PODARIM dvomesečnega psička. Tel. St. 200169 ob urah obedov. KOKOSJERJA KRALJIC - Prebeneg 99 obvešča, da začenja s prodajo nove produkcije gob (pleuro-tus). Tel. St. 231846 ali 232577.
ISCEM knjigo Antologia della lingua italiana, v rabi leta 1940/42. Tel. St. 815478 ob mah kosila. SUKANEC za kvačkanje in še kaj nudim pridnim Zenskim rokam. Tel. st. (0481) 533960.
PRISPEVKI
V	spomin na g. župnika Zeleta in sestro Marijo daruje Marija KosmaC 50.000 lir za cerkev na Repentabru.
V	spomin na Emilia Mu-sina daruje družina Mu-sina (Gropada 19) 50>000 lir za OS Karel Destov-nik-Kajuh in 50.000 lir za KD Skala-Gropada.
V	spomin na Velimira PauletiCa darujeta Erika in Pavel Fonda 100.000 lir za pomoč otrokom v BiH.
V	spomin na Marijo Oblak darujeta Maja in Pavel Fonda 100.000 lir za pomoč otrokom v BiH. Namesto cvetja na grob drage gospe Marije Oblakove daruje Dragica BlaževiC z družino
50.000	lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Velka PauletiCa darujeta Liljana in UCa 60.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Alojza Cvelbarja daruje Pija Škerl 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na gospo Marijo KocijanCiC vd. Oblak darujeta Miranda in Aleksander Kokoravec
100.000	lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	počastitev spomina Angela Kavčiča darujejo hčerki in Zena Dragica
50.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
Cino Massaro daruje 50.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec.
V	počastitev spomina nepozabnih starSev daruje G.R. 20.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob gospe Oblakove daruje Pavla Kukanja 50.000 lir za pionirčke košarke Bora.
V	počastitev spomina gospe Marije Oblak daruje Vlasta Polojaz 100.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na pok. Anico Trobec daruje Vanda Starčeva 50.000 lir za SD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Velimira PauletiCa darujeta Anica in Mariano
50.000	lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob mame Lucianota Perica darujejo Paolo, Dorina, Alfredo in Mariza 40.000 lir za SK Devin.
V	spomin na drago Albino Debeljak daruje Roža PeCenik z družino 30.000 lir za Zvezo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Miro Stoka daruje družina Lisjak
30.000	lir za 2PZ Prosek-Kontovel.

KRIZA / TRGOVINSKA ZBORNICA
VINO / KONZORCIJ KRAS
ZADRUŽNIŠTVO / OBRAČUNI DELA
Bencinski sklad tudi za kmetijstvo
Srečanje s predsednikom JZ Tombesijem
Kraška vina še bolj DOC
V prihodnjih dneh ustanovitev konzorcija za zaščito porekla
Pred občnimi zbori zadružnih ustanov
Težave in perspektive glede na sektor
Na prošnjo kmečkih stanovskih organizacij (Kmečke zveze in Zveze neposrednih obdelovalcev) je prišlo prejšnji četrtek do srečanja s predsednikom tržaške Trgovinske zbornice posl. Tombesijem (ki je obenem tudi predsednik združenja kmetov-veleposestnikov). Za Kmečko zvezo so se srečanja udeležili podpredsednika Robi Ota in Silvano Ferluga ter tajnik Edi Bukavec, za Zvezo neposrednih obdelovalcev pa njen ravnatelj dr. Vito Rubert.
Namen srečanja je bil najti način, kako rabiti finančna sredstva iz tim. »bencinskega sklada«, s katerimi razpolaga Trgovinska zbornica, za razvoj kmetijstva. 2e pred leti so kmečke stanovske organizacije zahtevale od Trgovinske zbornice, naj v svojem okviru ustanovi posebno ustanovo, ki bi se specifično ukvarjala z razvojem kmetijstva. Trgovinska zbornica tega predloga ni sprejela, z utemeljitvijo, da se Dežela ne bi strinjala, ker da se spričo težkega gospodarskega položaja tezi k združevanju oziroma poenotenju vseh ustanov, ki se ukvarjajo s sorodno tematiko. Pač pa je predsednik Trgovinske zbornice Tombesi predlagal ustanovitev neke vrste konzorcija med javnimi upravami na Tržaškem,
ki bi ga poimenovali Odbor za pripravo kmetijskih dnevov in ki bi seveda izvajal tudi druge pobude v korist kmetijstva.
To stališče je predsednik Tombesi tudi tokrat ponovil svojim sogovornikom, hkrati pa je odklonil možnost, da bi bile v ta odbor vključene tudi stanovske organizacije kmetovalcev.
Predstavniki obeh kmečkih stanovskih organizacij so na to možnost odgovorili odločno nega--tivno in podčrtali, da je Trgovinska zbornica pod Tombesijevim vodstvom sicer res uresničila nekaj posegov v korist kmetijskih dejavnosti, na primer na področju oljkarst-va, udeležbe na Vinitaly in Se kaj, da pa je v sedanji krizni situaciji za vse gospodarske dejavnosti, pri čemer je kriza v kmetijstvu še posebno huda, Trgovinska zbornica dolžna narediti za tržaško kmetijstvo se kaj bolj konkretnega. Zato ni mogoče razumeti, zakaj naj bi morale biti pri zadevi, kot so Kmetijski dnevi in za katero so kmetijske organizacije najbolj poklicane, prav te izključene.
Po taki izmenjavi pogledov sta si obe stanovski organizaciji vzeli čas, da bi z zadevo seznanili svoje vodstvene organe in od njih dobili točna navodila glede dokončnega
odgovora oziroma zadržanja pri glasovanju o Tombesijevem predlogu.
V nadaljevanju razgovora sta sindikalni organizaciji kmetov pozvali predsednika Trgovinske zbornice, naj čimprej uresniči konkretne pobude v korist kmetijstva. Predsednik Tombesi jim je zagotovil, da bo v okviru pristojnosti in spričo krize v kmetijstvu mogoče kaj storiti zlasti na področju žlahtnih kultur, konkretno vinogradništva in cvetličarstva, (-en-)
Po nekajmesečnih pripravah stopa ustanavljanje Konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin »Kras« (Car-so) v zaključno fazo. V prihodnjih dneh, vsekakor pa pred iztekom meseca, se bodo v Cvetličarskem centru na Proseku (ERSA) sestali proizvajalci vin DOC oziroma tisti, ki imajo svoje vinograde vpisane v seznam za zaščiteno poreklo. Pregledali bodo predlog statuta za konzorcij in ga po potrebi dopolnili ali popravili in se
Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Giorgio Tombe-
dokončno dogovorili za datum sklicanja ustanovnega občnega zbora, prav tako pa tudi za seznam kandidatov za upravne organe konzorcija. Predlog statuta predvideva 5 do 9 elanov upravnega sveta, v predhodnih pogovorih pa je bila padla odločitev za 9-članski svet, v katerem bodo zastopniki vseh strokovnih kmečkih organizacij s predsednikom, podpredsednikom in tajnikom.
Na ustanovnem občnem zboru bo stekla tudi razprava o praktičnih problemih, povezanih z delovanjem konzorcija, o njegovih splošnih in prednostnih nalogah.
Članov, ki imajo vinograde v seznamih DOC, je samo na Tržaškem okrog 50, nekaj pa jih je tudi na goriškem Krasu, ki prav tako sodijo v okvir težaškega konzorcija.
O koristnosti Konzorcija za zaščiteno poreklo vin Kras bomo Se pisali ob njegovi formalni ustanovitvi, že zdaj pa je treba reči, da gre za zelo pozitivno pobudo, kar se je pokazalo že v drugih vinorodnih okoliših dežele, saj je vloga konzorcijev DOC izjemno pomembna za zaščitoin za promocijo proizvodov DOC na domačem in tujih trgih, kot tudi za zagotavljanje strokovne pomoči proizvajalcem v vseh fazah, od vingrada do kleti, kar je specifično predvideno že v statutu, (jk)
Do konca meseca in Se v prihodnjih dneh maja se bodo zvrstili občni zbori naših zadružnih ustanov na Tržaškem, na katerih bodo po že ustaljeni praksi polagale obračune dela v minulem razdobju, razčlenile probleme, ki jih tarejo in si začrtale smernice za nadaljnje delo. V mislih imamo Kmetijsko zadrugo v industrijski coni, Zadružno kraško mlekarno, Cvetličarsko zadrugo na Proseku, zadrugo Dolga krona v dolinski občini in zadružni hlev v Praprotu na Krasu. Čeprav se bomo k posameznim občnim zborom še povrnili, se nam vendarle zdi primerno nanizati nekaj splošnih misli o zadružništvu pri nas, ne da bi se spuščali v podrobnejšo problematiko vsake zadruge posebej.
Dejstvo je, da je zadružništvo pri nas že dolgo ukoreninjeno, saj so ljudje spričo šibkosti kmetijskih podjetij iskali v zadnjih desetletjih prav v združevanju, torej v zadružništvu potreben skupni obrambni dejavnik. Vzporedno pa je treba ugotoviti, da pri tem žal ni bilo vedno pričakovanih rezultatov, saj so morale zadruge že doslej -poslej pa ne bo nič drugače, če ne še težje - poslovati v izredno težkih pogojih. Nase kmetijstvo, čeprav ne enako v vseh
specializiranih panogah, je strukturno prešibko, kar zadrugam preprečuje, da bi svojo dejavnost lahko razvile v takem obsegu, s katerim bi bile kos visokim stroškom, ki so obratno sorazmerni z obsegom delovanja. Predvsem fiksni stroški so previsoki in preveč bremenijo proizvodni obseg, ki ostaja skromen, to pa se nujno odraža v bilanci.
Težave so seveda različne od zadruge do zadruge, pač glede na njihov značaj. Kar smo navedli velja v glavnem za Zadružno kraško mlekarno in delno tudi za oba živinorejska hleva na Dolgi kroni in v Praprotu, ki ne moreta povečati svoje proizvodnje, ker sta pod Damoklejevim mečem mlečnih kvot.
Drugi problem je dejstvo, da so cene proizvodov tako mlekarne kot zadružnih hlevov pod proizvodnimi stroški, ker je konkurenca iz drugih predelov Italije in iz drugih držav EGS taksna, da ne dovoljuje dviga domačih cen. Pri tem mlekarno Se dodatno bremenijo stroški za prevzem mleka pri proizvajalcih, ker EGS ne dovoljuje več, da bi se ti stroški (prevoz) krili z javnim denarjem.
Spet drugačen je položaj na področju cvetličarstva, kjer so pogoji za zadružno organiziranost sicer boljši, je pa po
drugi strani žal čutiti premajhen interes proizvajalcev za skupno delovanje in nastopanje. Glede na obstoječi potencial pa bi dejavnosti Cvetličarske zadruge le bilo treba okrepiti in razvejati, za kar je več možnosti. Predvsem bi bilo potrebno pritegniti več mladih cvetličarjev, ki se lažje prilagajajo časom in ki znajo tudi bolje izkoristiti ugodnosti fiskalnega značaja, ki jih nudi zadružno gospodarjenje. Ti naj bi poleg zadružne proizvodnje razvijali tudi zadružno obliko prodaje z ustanavljanjem prodajnih centrov. Treba bi bilo tudi najti možnost, da bi mladi lahko ustanavljali lastna podjetja in na njih uvajali nove tehnologije in tudi tako postali nosilni steber zadružništva. Pri tem pa bi seveda morali računati tudi na starejše cvetličarje in jih navajati k sprejemanju novih proizvodnih tehnologij in k izkoriščanju ugodnosti, ki jih zadružna oblika poslovanja nudi.
Na splošno pa velja še ugotovitev, da imajo zadruge posebno pomembno vlogo pri usmerjanju proizvodnje z ozirom na zahteve tržišča, obenem pa zagotavljajo strokovno pomoč, ki je pri nas - in to velja še posebej podčrtati za cvetličarstvo - Se vedno preveč pomanjkljiva. (jk)
Nove komisije Kmečke zveze
Po obenem zboru je gla-vni svet KZ izvolil tudi vrsto posvetovalnih komisij za posamezna kmetijska področja. Sestavo nekaterih smo že objavili, danes pa objavljamo preostale:
Jus
Odgovoren Lucijan Malalan; člani: Orlanda Carli, Fabio Crevatin, Alfio Donati, Paolo Ferfolja, Edoardo Godnik, Carla Grgič, Bruno Hrvat, Aleksander Kalc, Dario Kraljic, Milan Križman, Alojz Križ-mančič, Paolo Milic, Pepi Pernarčič, Bruno Rupel, Angelo Skerk, Tiberi o Mauri, Dan jel Zavadlal; tajnik Sergij Majovski.
Agroturizem Odgovoren Andrej Milič; člani: Ivan Antonič, Jožko Colja, Silvano Ferluga, Boris Košuta, Danilo Lupine, Dušan Milič, Zvonko Ostro-uška, Raja Petaros, Emil Purič, Giuseppe Scheriani; tajnik Sergij Majovski.
Mladi kmetje Odgovoren Robi Ota; člani: Marino Albi, Andrej Antonič, Andrej Bole, Jožko Colja, Kristjan Debeliš, Pavel Debeliš, Igor Gregori, Andrej Milič, VValter Milič, Roberto Smotlak, Valter Stanissa, Mirajn Starc in Dario Zidarič, tajnik Stefano Rosati. Problemi okolja Odgovoren VValter Stanissa; člani: Marino Albi, Andrej Antonič,
Jožko Colja, Liliana Co Manzoni, Mario Gregorič, Willy Mikac, Walter Milič, Robi Ota, Vitjan Sancin, Miran Starc, tajnik Silvana Petaros. Kmečke Žene Odgovorna Raja Petaros, tajnica Silvana Petaros.
Gorivo za kmetijske stroje
Kot smo že poročali, je deželna uprava sklenila dodeliti uporabnikom goriv za kmetijske stroje (UMA) za letošnje leto celotno količino pripadajočega goriva že do 30. junija, medtem ko naj bi ga po prvotnem sklepu pred julijem dodelili samo polovico. Do te spremembe je prišlo zaradi premika datuma veljave novega finančnega zakona s 1. julija 1993 na 1. januar 1994.
CONSORZIO AGRARIO Dl TRIESTE TRŽAŠKI KMETIJSKI KONZORCIJ
SKLICANJE OBČNEGA ZBORA
Člane Konzorcija vabimo na redni občni zbor, ki bo 30. aprila 1993 ob 9. uri v prvem in ob 16.30 v drugem sklicanju na sedežu filiale v Ronkah (GO), Ul. Mazzini 111, z naslednjim dnevnim redom:
*	odobritev bilance 1992;
*	odločitve, ki jih predvideva 29. člen statuta;
*	volitve enega člana Nadzornega odbora.
Predsednik (Ugo Orlando)
m—CASSA KUKALE ICO AKTIGIANA
1 OKICIHA-TKUtSTK___
,“,M ■ ' MKANIlhllCA IN KOSOIILNICA OKČIHIC-TKST
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH OBVEŠČA CENJENE ČLANE, DA BO REDNI OBČNI ZBOR V DRUGEM SKLICANJU DNE 25. APRILA 1993 OB 9.30 V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH Z NASLEDNJIM DNEVNIM REDOM:
1.	Poročilo Upravnega sveta, prikaz in obrazložitev obračuna z dne 31.12.1992;
2.	Poročilo Nadzornega odbora;
3.	Razprava in odobritev obračuna, poročil in predloga o razdelitvi dobička iz leta 1992;
4.	Določitev višine zneska, ki naj ga doplačajo novi člani;
5.	Določitev višine posojila, ki se sme podeliti posamezniku;
6.	Določitev najvišje meje dolgoročnih blagajniških in podpisnih kreditov;
7.	Določitev sejnine in honorarjev članom Upravnega sveta in Nadzornega odbora;
8.	Izvolitev treh novih članov Upravnega sveta in celotnega Nadzornega odbora ter dveh članov Razsodišča.
Ce se kdo ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, naj pooblasti izključno drugega člana.
Za vstop v dvorano je obvezno vabilo.
UPRAVNI SVET
SREČANJE / TAJNIK KZ PRI TR2ASKEM ODBORNIKU CODARINU
Proizvajalce zelo skrbi prenova pokrite tržnice
Bukovec opozoril tudi no nekatero drugo odprto vprošonjo
VINO / PROIZVODNJA IN PORABA
Vino v številkah
Orlove EGS proizvedejo kor 80 odstotkov svetovne proizvodnje vino - Porobo podo
Marko Waltritsch
Pokrita tržnica v Car-duccijevi ulici prav gotovo ne ustreza več sodobnim zahtevam in potrebam tako prodajalcev kot kupcev. V kritičnih urah se praktično ni mogoče preriniti skozi gnečo, pa tudi v higienskem oziru stvari niso najbolj idealne. Vendar kaže, da se bo položaj, če ne že letos, pa gotovo oziroma bolj verjetno v prihodnjem letu spremenil, saj je težaška Občina že namenila kar čedno vsoto 5 milijard lir za preureditev oziroma prenovitev pokrite tržnice.
Pri tem pa se tudi odpirajo nekateri pereči problemi, ki zadevajo v prvi vrsti prodajalce po-vrtnin in sadja na splošno, med njimi pa še zlasti tiste, ki so obenem tudi neposredni proizvajalci svojih pridelkov. Prav ta problem je bil predmet torkovega srečanja tajnika Kmečke zveze Edija Bukavca z občinskim odbornikom za prehrano in mestno policijo Renzom Codarinom. Bukavec je odborniku prikazal in pojasnil zahteve težaških vrtnarjev, ki imajo na pokriti tržnici svoje stojnice, na katerih prodajajo izključno svoje pridelke. Ti so namreč že zdaj zelo zaskrbljeni o tem, kako bo s prodajo njihovih pridelkov v času prenovitvenih del, med katerimi namerava Občina uvesti rotacijsko prodajo, tako da bi petnajst dni prodajala polovica prodajalcev, naslednjih petnajst pa druga polovica. Na tak način poslovanje tržnice res ne bi bilo prekinjeno, kar je prav, po drugi strani pa bi se
prodaj alci-neposredni proizvajalci (za razliko od tistih, ki tam samo prodajajo tuje pridelke) znašli v praktično nemogočih proizvodnih pogojih, saj bi bili prisiljeni za čas petnajstdnevnega »prisilnega« počitka prekiniti proizvodni ciklus, kar je seveda absurdno.
Tržaški vrtnarji zato povsem upravičeno zahtevajo, da bi bili izključeni iz predvidene petnajstdnevne rotacije. To pa je le en, čeprav glavni problem. Druga zahteva, ki jo imajo domači vtr-narji je, da se jim v prenovljeni tržnici zagotovijo prodajna mesta na ustreznem kraju, ki naj izpostavi in ovrednoti domačo proizvodnjo in kupcem omogoči, da se sami in lažje orientirajo pred mnogostransko ponudbo in izberejo tisto, ki je zajamčeno pristna in sveža, kar velja še posebej za povrtnine.
Odbornik Codarin je izvajanja Edija Bukavca vzel v vednost, glede prve zahteve domačih vrt-
narjev-proizvajalcev in prodajalcev obenem pa je izrazil pomisleke in praktično izključil možnost, da bi bili krajevni vrtnarji izključeni iz petnajstdnevne rotacije, ker bi to po njegovem mnenju povzročilo veliko razburjenje med ostalimi prodajalci. Izrazil pa je pripravljenost, da bi krajevnim vrtnarjem omogočili med prenovitvenimi deli v tržnici prodajna mesta zunaj te strukture in v njeni neposredni bližini. Naklonjenost je izrazil tudi možnosti, da bi v prenovljeni tržnici dobili domači proizvajalci in njihovi pridelki ustrezna prodajna mesta.
Poleg te osrednje teme je med tajnikom KZ in odbornikom Codarinom stekla beseda tudi o izdajanju dovoljenj za osmice, pri čemer je Bukavec ponovil stališče, da bi težaška Občina morala ustanoviti posebno komisijo, ki bi preučevala zadevne prošnje glede na dejstvo, da je v občini
kar nekaj osmič, ki ne prodajajo svojih pridelkov, ampak točijo kupljeno vino, kar je seveda v škodo tako kmetom kot drugim kategorijam.
Tudi glede tega vprašanja je odbornik Codarin izrazil pripravljenost, da se zadeva uredi, čeprav je v isti sapi podčrtal težave pristojnih občinskih uradov zaradi pomanjkanja osebja. S tem v zvezi pa je tajnik KZ ponovil potrebo, da bi Občina Trst čimprej ustanovila odborništvo za kmetijstvo, kot se je bila že obvezala. Bukavec je občinskemu odborniku na koncu pojasnil razloge za odločno nasprotovanje Kmečke zveze in kmetovalcev nasploh, pa ne samo njih, novim predvidenim razlastitvam na Kolon-kovcu, ki bi zadale še zadnji in usodni udarec krajevnemu vrtnarstvu, in mu izrazil zahtevo vseh kmetijskih stanovskih organizacij, da se nameravane razlastitve preprečijo, (jk)
Mednarodni sejmi, kakršen je več kot četrt stoletja star vinski sejem Vinitaly v Veroni, ne dajejo samo možnosti proizvajalcem in kupcem za koristna poslovna srečanja, ampak so tudi priložnost, da se na njih poleg najbolj zainteresiranih podjetnikov sestanejo tudi strokovnjaki, politiki in novinarji. Tudi ti se pogovorijo o marsičem, kar konec koncev še najbolj koristi podjetniku, v našem primeru vinogradniku, kletarju in trgovcu.
Za proizvajalca je seveda pomembno vedeti, kako se razvija domači in mednarodni trg. Tudi o tem je bil govor na letošnjem Vinitaly, kjer so predstavili analitično študijo o proizvodnji in porabi vina v Italiji in v svetu. Dobili smo kup zanimivih podatkov in vsaj z najpomembnejšimi želimo seznaniti tudi naše bralce. Najprej o vinskem težišču v svetu, v drugem prispevku pa o vinskem težišču v Italiji.
V vsem svetu sta se proizvodnja in poraba vina zelo povečala v tridesetih letih 1950-80. Proizvodnja je po ocenah v tem času narasla kar za 35%, pa čeprav se je z vinogradi posajena površina povečala le za 13%. Največji proizvajalec grozda in vina je skupnost držav EGS, kjer prednačita Italija in Francija, tik za njima pa Španija in Portugalska. Zunaj EGS jim sledijo Turčija, bivša Sovjetska zveza, Čile, ZDA, Japonska, Alžirija, Maroko, bivša Jugoslavija, Romu-
nija, Boglarija in Južna Afrika. V 30-letnem obdobju se je proizvodnja kar 10-krat povečala v Čilu, 5-krat v Alžiriji, dvainpolk-rat v Maroku.
V	zadnjem desetletju pa se je proizvodnja zmanjšala za 9%. V prej omenjenem obdobju je tudi poraba narasla za 33%, v zadnjih desetih letih pa se je le-ta zmanjšala za 15%.
Proizvodnja vina v 12 državah EGS pomeni kar 60 do 65% vse svetovne proizvodnje vina. Ob koncu sedemdesetih let so npr. v svetu proizvedli 332 milijonov hektolitrov vina, od tega v EGS 196 milijonov. Konec osemd-sesetih let pa je svetovna proizvodnja padla na 301 milijonov, v EGS pa na 181 milijonov.
Kaj pa poraba? Njeno zmanjšanje je razlog za zmanjšanje produkcije, razlogov za manjšo porabo pa je več. 2e celo desetletje je v teku protialkoholna kampanja, povezana tudi s shujševalnimi kurami, zato se zlasti v gospodarsko najbolj razvitih državah vse manj ljudi predaja alkoholu, uživanje vina in žganih pijač pa je postalo veliko bolj zmerno.
V	državah EGS je povprečno vsak Evropejec popil 54, 48 litra vina letno, v zadnjih letih pa ga spije le še 38 litrov. Izjemi v tem negativnem trendu sta Velika Britanija, kjer se je osebna poraba povečala od 4,3 na 10 litrov, in Nemčija, kjer so od prejšnjih 24,64 litra na osebo prišli na 27,40. Poraba se je znižala v Fran-
ciji, Italiji, Luksemburgu in na Portugalskem, kljub temu pa ljudje v teh državah popijejo največ: 66 letno Francozi, 61 litrov Luksemburžani, po 60 pa Italijani in Portugalci-Najmanj vina popijejo Irci s komaj 4 litri na leto.
Kaj pa izvoz? Iz EGS gre na svetovno tržišče kar 80% vsega vina. Največ ga uvažajo Američani, za njimi so Švicarji, Japonci in Kanadčani. Med izvozniki so mimo držav EGS na prvem mestu Američani, sledijo jim Avstrija, bivša Jugoslavija in Čile. Podatki seveda veljajo še za nekdanjo Jugoslavijo, saj se nanašajo na prejšnja desetletja.
Francozi so s svojo kakovostjo pojem zase in so v svetovnem izvozu udeleženi z 28%. Odstotek je sicer nekoliko varljiv, saj jim visoka kvaliteta prinese kar polovico iztrženega denarja. V tem oziru je Italija na drugem mestu, saj pridobi celih 20% denarja za svoja vina, prodana na svetovnih trgih. Nemčija in Velika Britanija pa sta največja uvoznika vin na svetu.
Se nekaj podatov. Evropa pridela kar 80% vse svetovne proizvodnje vina, na obeh ameriških celinah pa proizvedejo 15% vina. Največ ga popijejo Argentinci, in sicer 54 litrov, sledijo jim Čilenci z 29, povprečni državljan ZDA popije 7 litrov, Av: stralci 18 in Južnoafričani 12. Pri zadnjem podatku ni dano vedeti, ali velja za vse državljane Južnoafriške republike, ali pa samo za tamkajšnje belce.
Pokrita tržnica v Ul. Carducci je pred začetkom prenove	(Foto Ferrari/KROMA)
POKRAJINA / PREDSTAVITEV INFORMATIVNEGA GRADIVA O ODPADKIH
BANKE / GORIŠKA HRANILNICA
NOVICE
Prispevek Kmečke banke za ekologijo
Akcija informiranja v okviru pokrajinskega načrta
Ob spremembah nadaljnja rast
Lani ločitev Sklada in delniške družbe - Banka išče nove povezave in smeri razvoja
Predstavniki pokrajine in kmečke banke na predstavitivi (foto Studio Reportage)
Vlado Klemse
Goriška pokrajinska uprava je že pred meseci, prva v deželi, pripravila načrt pobiranja, predelave in uničevanja odpadkov. V prihodnjih tednih, predvidoma že v maju, naj bi omenjeni načrt zaceli poskusno uresničevati, po Široko zasnovani akciji seznanjanja občanov. Akcija se je zaCela prav te dni z dotiskom informativnega materiala, ki ga bodo skušali dostaviti v vsako gospodinjstvo na Goriškem. Eden od osnovnih ciljev pokrajinskega načrta za odpadke je selektivno pobiranje. Poskusno ga bodo zaceli izvajati - v upanju, da bodo medtem premostili še zadnje birokratske ovire - v občinah Škocjan ob Soči in Starancan. Izkušnje pridobljene v teh dveh krajih bodo zatem postopoma prenašali na druge občine.
Za uspeh pobude je odločilnega pomena sodelovanje in osveščenost občanov. To pa je mogoče doseči z informiranjem. To prvo stopnjo so na Pokrajini že skoraj dosegli. Ob finančni podpori Kmečke banke so namreč natisnili gradivo, ki občane na preprost in uspešen način s6znanja s problematiko
odpadkov, tako od njihovega nastajanja, oziroma proizvodnje, do njihovega uničevanja. Z upo-gnjenko, ki ima na veliko izpisano geslo Rifiu-ti - ogni cosa al suo pošto (Odpadki - vsaka stvar na svoje mesto), bodo skuSali doseči vsako gospodinjstvo, slehernega občana in obenem proizvajalca odpadkov. Upognjenka obsega osnovna navodila kako smiselno in odgovorno ravnati z odpadki, ki so lahko tudi pomemben vir surovin. Bogatejša in izčrpnejsa s podatki je mapa, ki prikazuje različne vrste odpadkov in nudi navodila o načinu uničevanja, pobiranja in
predelave. S prispevkom Kmečke banke so natisnili tudi lepak s podobnim sporočilom.
O pobudi Pokrajine in Kmečke banke so spregovorili na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so se je udeležili poleg predsednika Gina Sacca-vinija in odbornice za okolje, Di Datove, še predsednik Kmečke banke Ksaverij Leban ter predstavniki združenja Lega ambiente ter raznih ustanov. Predsednik Pokrajine je Kmečki banki izrekel priznanje za veliko razumevanje, ki ga je dokazala s podporo pobudi, ki je v interesu celotne goriške skupnosti. Predsednik
upravnega sveta Kmečke banke pa je pojasnil, da je bil poseg skorajda obvezen spričo dejstva, da je Kmečka banka med najstarejšimi kreditnimi zavodi na Goriškem in da je že doslej podpirala vse pobude, ki so bile v korist celotne skupnosti.
Odbornica Di Datova je v krajšem posegu ugotovila, da je pobuda dodaten dokaz, da je Pokrajina zelo odgovorno zastavila svoj naCrt. Tisti, ki bodo po junijskih volitvah prevzeli dolžnosti, bodo lahko uspešno nadaljevali zastavljeno delo.
Novinarjem so na srečanju posredovali Se nekaj drugih informacij.
Za bančne zavode je konec aprila cas obračunov. O poslovanju Goriške hranilnice je včeraj na tiskovni konferenci spregovoril predsednik upravnega sveta dr. Antonio Tripani, ki je skupaj s funkcionarji in upravitelji zavoda predstavil lansko uspešno bilanco. Poleg podatkov o rasti zaupanih sredstev (skupno 2.873 milijard),
(1.874 mld) in naložb (1.989 mld) je predsednik podčrtal poslovni uspeh s 34 milijardami skupnega dobička, kar predstavlja skoraj 11-od-stotni porast v primerjavi z letom 1991. Večji del tega dobička (27 milijard) so namenili v rezervne sklade, prvič pa so tudi del namenili dividendam (nekaj nad tri milijarde oz. 457 lir na vsako del-
Prav s tem v zvezi gre podčrtati novost v organizaciji, ki so jo zabeležili v lanskem letu. V skladu z novimi predpisi na tem področju se je namreč hranilnica formalno ločila na Sklad in delniško družbo. Prvi je zaenkrat Se edini delničar družbe, slednja pa se v bistvu istoveti z banko. Ločitev pa bo v bodoče vse bolj izrazita. Predvsem bosta morala predsednik Tripani in podpredsednik Medeot izbirati: Ce bosta ostala na Čelu banke (delniške družbe), bosta morala pustiti odgovarjajočo funkcijo pri Skladu. Medeot bo moral odločiti že v roku nekaj dni, Tripani pa pred koncem leta. Nadalje naj bi v Sklad vstopili tudi novi elani (predstavniki gospodarskih, poklicnih in družbenih organizacij), ki bodo odločali o porazdelitvi sredstev za kulturne in socialne namene. Teh je bilo lani, upoštevajoč tudi prispevke v obliki reklame, za 4, 5 milijarde lir.
Tudi kar zadeva banko so na vidiku novosti in sicer povezava z “močnim denarnim zavodom”, ki naj bi prevzel pomemben a vsakakor manjšinski delež delnic. Z obžalovanjem so upravitelji podčrtali, da ta nujna izbira pomeni konec upanj o povezavi treh deželnih Hranilnic.
upravljanih sredstev nico).____________
V Novi Gorici le imajo podžupana
Občinska skupščina v Novi Gorici Se ni izvolila svojega prvega moža, ampak se je "zadovoljila” s podžupanom. Na včerajšnji seji so namreč na to mesto izvolili 50-letnega diplomiranega inženirja gradbeništva, demokrata Jožka Hareja iz Dornberka, sicer direktorja Cestnega podjetja iz Nove Gorice. Funkcijo podpredsednika bo opravljal neprofesionalno.
Skupščina je tudi spremenila pred tremi meseci sprejeti sklep o tem, naj bi župansko dolžnost opravljali neprofesionalno. Zaradi tega je umaknil kandidaturo koalicijski kandidat za Zupana, novogoriški odvetnik Tomaž Marušič. Ta namreč ni želel opustiti svoje zasebne odvetniške prakse. Njegov protikandidat, prof. Vladimir Krpan, kandidat Stranke demokratične prenove (bivših komunistov), pa ni dobil dovolj podpore odbornikov.
Volitve župana bodo v Novi Gorici ponovili. Dogovorili so se, da bodo morale stranke vložiti kandidature novih ljudi do 7. maja, volitve pa naj bi spet izvedli sredi maja. Kakorkoli: z izvolitvijo (vsaj podžupana), se je novogoriška občina izognila nevarnosti, ki ji je pretila po zakonu, to je razpustitvi skupščine in uvedbi "prisilnega upraviteljstva”.
(V.C.)
GORICA / MAMILO JE BILO SKRITO V AVTOMOBILU ŠVICARSKE REGISTRACIJE
hi PRIREDITVE
KINO
Uradna potrditev: na meji so zaplenili 10,2 kg droge
Varnostniki z zaplenjeno drogo (foto S. Reportage)
Italijanski obmejni organi so v soboto zvečer na mednarodnem mejnem prehodu pri Stan-drežu zasegli 10,2 kilograma heroina, prikritega v avtomobilu s tujo registracijo ter priprli moška, po narodnosti Srba s Kosova, sicer z bivališčem v Švici. Gre za pomemben udarec mednarodni mreži prekupčevalcev z mamili. Za heroin, po vsej verjetnosti bližnje-vzhodne proizvodnje, bi na tržiSCu iztržili kakih petnajst milijard lir. Včeraj popoldne so na poveljstvu finančne straže na mednarodnem mejnem prehodu na tiskovni konferenci delno pojasnili - preiskava namreč še ni zaključena - ozadje dogodka. Na srečanju, ki ga je vodil upravnik goriške-
ga carinskega območja dr. Campolo, so predvsem poudarili pomen usklajenega sodelovanja med različnimi službami, ki delujejo na carinskem območju. Tesnejše sodelovanje, usmerjeno v preprečevanje kriminalne dejavnosti na in skozi mednarodne mejne prehode se je zaCelo proti koncu lanskega leta in je doslej obrodilo že kar nekaj lepih uspehov. Včeraj so med drugim zasegli tudi manjšo količino eksploziva. Zaplemba tolikšne količine mamila je dovolj prepričljiv podatek o uspešnosti in smotrnosti takega nastopanja. Uspeh pa je seveda v dobršni meri treba pripisati tudi visoki poklicni usposobljenosti osebja, dalje
izmenjavi informacij z organi pregona v drugih državah, konCno pa tudi naključju.
Kako sta se kurirja ujela v past? Podrobnosti žal nismo uspeli izvedeti, vendar pa iz pogovora s funkcionarji raznih služb izhaja, da sta bila fanta, stara okrog dvajset let (njuna prava istovetnost Se ni bila povsem ugotovljena) na spisku sumljivih potnikov. Zataknilo se je menda že glede potnih listov: eden od dvojice je imel pri sebi Švicarski potni list, drugi pa jugoslovanski. Prihajala sta s Kosova, namenjena v Svico.Razlog veC za podroben pregled in poseg posebej izvežbanega psa, ki je v avtomobilu zavohal mamilo.
________PISMO UREDNIŠTVU________
Sindikat slovenske šole pojasnjuje stališče za osamosvojitev sekcije IH
Prav gotovo je treba pohvaliti slovenske in italijanske dijake Industrijskega tehničnega zavoda (ITI) G. Ga-blei, kakor tudi mentorja prof. Valen-tinsiga, za zelo uspešno izvedbo Rdeče Kapice na Gledališkem študentskem srečanju v Novi Gorici.
Elizabeta Tomšič (Primorski dnevnik, 13. aprila 1993) je v svojem poročilu pravilno poudarila, da zasluži pobuda se posebno priznanje, v kolikor so gledališko skupino sestavljali slovenski in italijanski dijaki zavoda ITI; kar je seveda dokaz dobrih odnosov, prijateljstva in sožitja. O tem ni dvoma, vendar menimo, da je njeno mnenje o Slovenskem Šolskem središču, o nekih političnih vrhovih, o fobijah, o premestitvi slovenske sekcije ITI - nepreudarno podprto morda od kakšnega dijaka in prof. Valentin-
siga - popolnoma na zmotnih temeljih.
Sindikat slovenske šole in vsa go-riška slovenska skupnost (po svojih političnih zastopnikih) sta se veC let trmasto borili, da je prišlo do odprtja slovenske sekcije ITI. Da se zdaj borimo za osamosvojitev te šole, pa sploh ne pomenu d^ smo proti sožitju in da ustvarjamo getizacijo slovenske mladine. Osamosvojitev sekcije ITI pomeni za nas obogatitev. Menimo, da je razlaga za to trditev nepotrebna.
Matični zavod ITI, z vsem osebjem in dijaki, pa zasluži vso pohvalo za odprtost do naših dijakov in za skrb za slovensko sekcijo.
Sindikat slovenske Sole tajništvo Gorica predsednik prof. Leopold Devetak
PRETURA / SLOVENŠČINA
Ponovna priložnost
Poziv na obravnavo opremljen s prevodom
Slovenščina se je v zadnjih mesecih že kar udomačila v goriskih sodnih dvoranah. Zato je pričakovati, da danes ne preturi ne bo težav, ko bo eden od obtožencev zahteval rabo slovenščine. Obravnavali bodo dogodek 25. novembra 1990, ko je skupina zelenih z lepaki zahtevala preklic nedeljskega zaprtja mejnega prehoda za pešCce v Skabrijelovi/ErjavCevi ulici. Sest med njimi so prijavili, češ da je slo za nedovoljeno manifestacijo. Eden od obtožencev, Marko Marinčič, (med ostalimi sta Se občinska
svetovalca v Gorici Renato Fiorelli, in v Gradišču Ugo Raza) je s pomočjo zagovornika odv. Bogdana Berdona že na obravnavi julija lani zahteval rabo slovenščine, kar je sprožilo pravcato afero: pretor, ki je nato prekinil postopek, je v prvem trenutku priznal to rabo. Sledili so članki v časopisih, demanti vodstva pretu-re, polemike desničarjev. Poziv na današnjo obravnavo pa je državno pravdništ-vo pri preturi dostavilo Marinčiču s slovenskim prevodom, tako kot sta zahtevala obtoženec in njegov zagovornik.
KD NAS PRAPOR, VZ-PI, ANPPLA in Rajonski svet vabijo nocoj ob 20. uri na srečanje, ki bo v Soli J. Abram v Pevmi. Marko VValtritsch in Gio-vanni Padovan Vanni bosta govorila o zgodovini kraja in nauku odporništva za današnje dni.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV vabi jutri ob 17. uri na ogled filma Danijela Jarca Sejem pripadnosti, ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah.
V RUPI se v nedeljo začenja Praznik frtalje. Program bodo letos obogatili s tekmovanjem pritrkovalcev, v nedeljo ob 14. uri. Ob 16.30 bo nastop otroških pevskih zborov, zatem pa tekmovanje v pripravi frtalje. Prireditve se bodo nadaljevale 1. in 2. maja.
□ OBVESTILA
SPD GORICA vabi člane in prijatelje, da se v nedeljo, 25. aprila, udeležijo srečanja PD Nova Gorica na Trstelju. Pri planinski postojanki bo ob 11. mri uradni del prireditve. Pohod na Trstelj je iz Vipavske doline iz dveh smeri: iz Potoka ter iz RenC. S kraške strani pa je dostop iz Lipe. Vabljeni!
GORICA
VITTORIA 18.00-20.00-22.00 »La moglie del soldato«. Rež. Neil Jordan. Predstavljen na festivalu Benetke 1992.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »L’ armata delle te-nebre«.
VERDI 20.30 Koncert godbe poštnih uslužbencev iz Celovca. Jutri 17.15- 19.40-22.00 »Gli spietati«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
TRZIC
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
[ ; LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL MORO (Alesani), Carduccijeva ulica tel. 530268
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
AL REDENTORE, Ul.
F.lli Rosselli 23, tel. 410340
POGREBI
Danes ob 8. uri Ferdinanda Jacob iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 9.30 Boris Špindler iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče.
Pod pokroviteljstvom Goriške pokrajine predstavitev knjige
Karel Mihael Attems
SLOVENSKE
PRIDIGE
na kateri bodo sodelovali avtorica prve objave Lojzka Bratuž, Luigi Tavano, Breda Pogorelec, v imenu založbe Marko Kravos in igralec Igor Mlakar.
Predstavitev bo danes, 23. t. m., ob 18.30 v dvorani Pokrajinskega muzeja na goriskem gradu. Vljudno Vas vabijo
Kulturni dom v Gorici, Katoliška knjigarna in Založništvo tržaškega tiska
Pokrajinski kongres CISL v Katoliškem domu
V Katoliškem domu v Gorici se danes začenja 12. pokrajinski kongres sindikalne zveze CISL. Na dvodnevnem zasedanju, ki naj bi se zaključilo jutri pozno dopoldne, bo sodelovalo skoraj 200 delegatov v predstavništvu nekaj nad 12 tisoč vpisanih. Po odprtju kongresa je danes ob 9.30 predvideno poročilo pokrajinskega tajnika Vittoria Brancatija, sledili bodo pozdravi gostov in razprava.
Trije “najljubši zbori” jutri zvečer na Bukovju
Trije po oceni bralcev Primorskih novic najbolj priljubljeni zbori na letošnji reviji Primorska poje bodo jutri ob 20.30 nastopili na večeru v dvorani KD Briški grič na Bukovju. Poleg prvouvršCenega mešanega pevskega zbora Oton Župančič iz Stan-dreža, bosta to še ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta ter fantovska pevska skupina iz Kopra. Kakor smo pred dnevi že poročali, so omenjene tri zbore z glasovanjem izbrali bralci Primorskih novic in sicer med vsemi na reviji nastopajočimi zbori.
Tudi Zlobec v Števerjanu ob prvomajskem slavju
Prvomajske prireditve v Števerjanu bodo letos dobile poseben poudarek s slovesnostjo, ki jo društvo Briški grič in ZSKD pod pokroviteljstvom SKGZ in pokrajinskega odbora VZPI-ANPI prirejata v petek, 30. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu na Bukovju. VeCer bo posvečen praznovanju 1. maja, mednarodnega praznika dela, hkrati pa bo tudi spominska slovesnost ob 50. obletnici Goriške fronte. Slavnostni govornik bo Ciril Zlobec, kulturni program bosta oblikovala moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba in mladinska recitatorska skupina iz Steverjana. Večer bo odprl prvomajsko slavje v Števerjanu,
Orkester celovške pošte
V Verdijevi dvorani bo drevi ob 20.30 v okviru večernih koncertov društva Lipizer nastop pihalnega orkestra poštnih uslužbencev iz Celovca. V ansamblu igra okrog šestdeset godbenikov, vodi pa jih Werner VVurzer. Koncert je izven abonmaja, vstopnice so na razpolago po pet tisoč lir. Omeniti velja, da so gostovanje omogočili, poleg goriške Občine, Hranilnica iz Vidma in Pordenona ter novogoriška igralnica.
Eksploziv v avtomobilu
Skorajda ne mine dan, da ne bi na meji zasegli razne "spominčke" v obliki strelnega orožja, bomb in drugega vojnega materiala. Včeraj so na mednarodnem mejnem prehodu pri Standrežu v avtobilu s tujo registracijo spet zasegli količino eksploziva. Vest so potrdili v uradnih krogih, žal pa podrobnosti nismo uspeli izvedeti.
Žena trčila v možev tovornjak
Zgodilo se je včeraj, nekaj po sedmi uri zjutraj v ulici Terza Armata. 40-letna Marija Rešeta, je z avtom zastava vozila za vlačilcem Scania, koprske registracije, ki ga je upravljal njen mož, 43-letni Marijan Rešeta. Zena se je z osebnim avtomobilom zaletela v zadnji del tovornega vozila. Ranjenko so prepeljali v šempetrsko bolnišnico.

KMEČKO DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH
VABILO
Spoštovani člani!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v drugem sklicanju
danes
PETEK 23. APRILA 1993 ob 20. uri
v dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah
ob Soči s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1)	Poročilo Upravnega sveta;
2)	Poročilo Nadzornega odbora;
3)	Razprava in odobritev obračuna na dan 31.12.1992, odobritev poročil in porazdelitev dobička poslovnega leta;
4)	Določitev najvišjega zneska posojila, ki se ga lahko posredno ali neposredno podeli posameznemu zaupamcu;
5)	Določitev višine doplačila na deleže za nove člane;
6)	Določitev najvišje skupne meje za srednjeročna in dolgoročna posojila;
7)	Slučajnosti
Upravni svet
NOVICE
ZDA-ES / VOJNA V BOSNI IN HERCEGOVINI
LONDON - PEKING / HONGKONG,
Sedem skrajnežev obsodli na smrt
HEKSTEP - Egiptovsko vojaško sodišče je v četrtek na smrt obsodilo sedem muslimanskih skrajnežev. Obtožnica jih je bremenila uboja tujih turistov in ogrožanja državne varnosti. V zadnjem mesecu je vojaško sodišče sodilo 49 fundamentalistom, od tega so jih 12 oprostili, tri so obsodili na dosmrtno ječo, druge pa na zaporne kazni od 2 in 15 let težkega dela. Vsi obsojenci so člani militantne muslimanske organizacije, ki hoče Egipt spremeniti v očiščeno islamsko državo in že leto dni napada policijo, turiste in kristjane. (Reuter)
Nemiri v Indiji
NEVV DELHI, SRINAGAR - Najmanj 26 oseb je bilo ranjenih v eksploziji na železniški postaji v Suratu v indijski državi Gujarat, sporoča indijska tiskovna agencija. Surat je eno od mest, v katerih so lani decembra potekali ostri spopadi med hindujci in muslimani. Indijska vlada pa je v četrtek dovolila ekipi Amnesty International prihod v Bombay, kjer je bilo v medverskih spopadih dolej ubitih več kot 700 ljudi. Za nemire v tem mestu je v Indija uradno obtožila Pakistan. (Reuter)
Jelcin vabi intelektualce na referendum
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je v četrtkovem sporočilu, ki ga je objavila njegova tiskovna služba, povabil ruske izobražence, naj na nedeljskem referendumu glasujejo za reforme, in jim obljubil subvencije za raziskovanje. Jelcin je še sporočil, da je vladi že naročil, naj izdela program podpore univerzam. Informativna služba mskega parlamenta pa je sporočila, da ima zanesljiva potrdila o tem, da hoče predsednik Jelcin neposredno po referendumu v noči s 25. na 26 april v državi uvesti predsedniški režim, ne glede na izide referenduma. Medtem pa so v Moskvi Jelcinovi privrženci pripravili rock koncert v »znak podpore njegovim reformam.« (Reuter, STA, Telefoto: AP)
Francozi in Britanci proti odpravi embarga
V Clintonovem kabinetu pa ni enotnega mnenja o možnem posegu
PARIZ - Ameriški predsednik Clinton je ves dan prebil pri telefonu, saj se je posvetoval z evropskimi zavezniki o možni akciji proti Srbom, pri čemer nista izključena niti selektivno bombardiranje srbskih ciljev in odprava embarga na uvoz orožja za Muslimane. Evropski politiki so že navajeni tovrstnih posvetov, saj jih ameriški predsednik izvaja takrat, ko njegov kabinet ni enote-ga mnenja; to velja tudi za BiH.
Manfred VVoemer, generalni sekretar zahodne vojaške zveze Nato, je včeraj izjavil, da bi morali Združeni narodi razmisliti o možnosti letalskega udara na Srbe, saj lahko le odločna akcija zaustavi srbsko agresijo. Temu njegovemu stališču pa nasprotuje poveljnik sil zveze Nata v Evropi general John Shali-kashvili, ki je prejšnji teden izjavil, da bi bilo letalski napad na Srbe težko izvesti, verjetno pa tudi ne bi imel zaželenega učinka, saj Srbov po vsej verjetnosti ne bi prisilil k podpisu mirovnega sporazuma. Dve zaveznici, ki sta najbolj vpleteni v mirovne operacije in pošiljanje človekoljubne pomoči - Francija in Velika Britanija - pa se bojita, da bi vojaški poseg še poslabšal položaj in celo prispeval k širitvi spopadov. Francoski zunanji minister Alain Juppe je na zasedanju francoske Narodne
skupščine izjavil, da bi odprava embarga na uvoz orožja za vlado BiH, ki jo vodijo Muslimani, pomenila internacionalizacijo konflikta in razširitev tega na ves Balkan.
Britanska vlada misli, da je potrebno nadaljevati z diplomatskim reševanjem krize v BiH, predvsem pa je nujno zagotoviti nadaljnji potek pošiljanja človekoljubne pomoči in zagotoviti varnost za 5000 francoskih in 2500 britanskih pripadnikov mirovnih sil. »Ge nekateri predlagajo, da bi odpravili embargo na uvoz orožja in bombardiranje srbskih položajev, potem morajo ti ljudje vedeti, da bi to vodilo k popolni likvidaciji človekoljubnih prizadevanj ZN,« je izjavil britanski obrambni minister Malcolm Ri-fkind. Evropske vlade so trenutno pod hudim pritiskom javnega mnenja v svojih državah in pod pritiskom vplivnih osebnosti, kot je na primer nekdanja britanska ministrska predsednica Thatcherjeva.
Danski zunanji minister Petersen je izjavil, da se bodo zunanji ministri držav Evropske skupnosti ta konec tedna sestali in se pogovorili o možnostih za vojaški poseg. Diplomatski viri trdijo, da bosta Francija in Velika Britanija vztrajali predvsem pri doslednem izvajanju političnega in gospodarskega pritiska na Srbijo. (Reuter)
Generalni sekretar ZN Butros Gali se je na dvodnevnem obisku v Bruslju pogovarjal z Manfredom VVoernerjem o možnosti vojaškega posredovanja v BiH (Telefoto: AP)
Kakšna bo usoda otoka?
Začetka pogovorov so se najbolj razveselili poslovneži
Miloš Ekar
PEKING - Sir Robin McLaren in namestnik kitajskega zunanjega ministra Džang EnCu sta včeraj začela pogovore o prihodnosti Hongkonga, angleške kolonije, ki bo leta 1997 - o tem sta se Velika Britanija in Kitajska dogovorili leta 1984 - spet prešla v Kitajske roke.
Diplomata za zdaj nista hotela povedati nič določnega o dosedanjem poteku pogovorov. Obe strani le zatrjujejta, da sta se pogovorov udeležili z vso odkritostjo in z najboljšimi nameni. Kljub molčečnosti obeh diplomatov pa je jasno, da je osrednja tema pogovorov prihodnja ustavna ureditev kolonije in volitve, ki bodo leta 1994 in 1995.
Priprave na omenjene volitve so ze pred pol leta sprožile ostre polemike med Londonom in Pekingom, saj se Peking ni strinjal s predlogom junija lani postavljenega hongkonškega guvernerja Chrisa Pattena, da bi Hongkonžani neposredno volili večino predstavnikov zakonodajnega sveta. Seveda ima spor precej globlje korenine.
Tako Velika Britanija, ki je otok leta 1898 najela od takratnih kitajskih
oblasti za 99 let, kot Kitajska, si prizadevata Se pred predajo bogate otoške države zagotoviti v njem cim večji vliv. Britanci pač računajo na obetavne posle, ko bi prek Hongkonga kot dela širne Kitajske lahko prodajali na tako rekoč ne-zasitnem trgu, Kitajske oblasti pa se bojijo, da bi priključitev po Zahodnih vzorih ustrojenega Hongkonga utegnila ogroziti njihovo politiko počasnega približevanja tržnemu gospodarstvu
»kitajskih barv«, v katerem najpomebnejšo vlogo še vedno igra kitajska komunistična partija.
Začetka pogovorov so se najbolj razveselili poslovneži, kar se je tako) pokazalo tudi na hong-konški borzi, kjer je dnevna vrednost indeksa Hang Seng dosegla rekordne 6.831, 23 točke, vendar je proti koncu dneva spet padla na otvoritveno vrednost 6.759, 24 točke. Prav poslovneži so tudi najbolj nesrečni zaradi sp°ra med Pekingom in Londonom, saj ta zmanjšuje zanimanje za tuja vlaganja in opravljanje finančnih transakcij v državi, za katero ni povsem jasno, kakšna bo njena politična in seveda poslovna prihodnost.
NEVARNOST JEDRSKE VOJNE NI MINILA
NEMČIJA / OBISK FRANCOSKEGA PREMIERA
Zahod se boji razprodaje jedrskega orožja nekdanje sovjelske vojske
Po razpadu SZ se mora Zahod o razorožitvi pogajati s štirimi državami
Tudi nova francoska vlada nadaljuje utrjevanje vezi z Bonnom
Francoskega premiera sprejel kancler Kohl - Državnika razpravljata predvsem o trgovinskih odnosih z ZDA in utrjevanju evropske enotnosti
Marko Kramberger
Združene države Amerike in zahodnoevropske države posvečajo Rusiji veliko pozornost in izražajo pripravljenost za pomoč tudi zaradi nenehne grožnje nuklearne katastrofe. Ce so se nekoč na Zahodu bali načrtovanega jedrskega napada, se danes bojijo, da bi prišlo do jedrske nesreče ali nekontrolirane zlorabe orožja, ki je nakopičeno na politično nestabilnem območju držav nekdanje SZ.
Po razpadu SZ so se namesto ene sogovornice pri mednarodnih pogajanjih o jedrskem orožju pojavile štiri jedrske države: Rusija, Ukrajina, Belorusija in Kazahstan. Zahodni partnerji pogajanj o zmanjševanju števila ICBM - medcelinskih izstrelkov - so iz zaskrbljenosti nad usodo sporazuma Start I, podpisanega leta 1991 z Moskvo, za pogajalsko mizo povabili poleg Rusov tudi predstavnike drugih »jedrskih« držav. Po zagotovilih, da bodo te države sporazum spoštovale, so se lotili nadaljevanja pogajanj in z Moskvo začeli pripravljati nov sporazum, imenovan Start II, na podlagi katerega naj bi število bojnih jedrskih konic zmanjšali še za dve tretjini.
Toda kljub teoretični pripravljenosti vseh držav, ki imajo na svojem ozemlju jedrsko orožje, da bodo podpisani sporazum spoštovale, so se kmalu začeli pojavljati zapleti, tako politični kot tehnični. Ukrajina, ki ima na svojem ozemlju kar 176 ICBM s 1240 bojnimi glavami, je začela
jedrsko orožje izrabljati v pogajanjih z Zahodom in z močno sosedo Rusijo. Na podlagi sporazuma Start I bi morali uničiti 130 ukrajinskih ICBM, toda to bi bil za Ukrajino izredno velik finančni zalogaj. Razorožitev, delno uničenje in skladiščenje radioaktivnih materialov iz teh reket bi po ukrajinskih ocenah stali 2 milijardi ameriških dolarjev. Ukrajina seveda ni pripravljena, pa tudi ne sposobna, poravnati vseh stroškov. Zato pričakuje izdatno finančno pomoč ZDA in evropskih držav.
Toda ZDA so Ukrajini ponudile le 175 milijonov dolarjev pomoči, kar je seveda daleč premalo. Kijev pričakuje tudi dovoljenje, da samostojno razpolaga z radioaktivnim materialom teh raket, ki je po približnih ocenah vrede 5 milijard dolarjev.
Ukrajina se od jedrskega orožja ni pripravljena posloviti tudi zaradi prepričanja, da ne more zaupati vzhodni sosedi Rusiji, s katero ima več kot dovolj neporavnanih računov, pa naj gre za gospodarska vprašanja ali
zaplete v zvezi s krimskim polotokom in usodo črnomorskega ladjevja nekdanje sovjetske mornarice.
Razlogov za strah na Zahodu torej ne manjka. Med njimi so najbolj verjetni nenadzorovana prodaja jedrskega orožja državam, ki bi ga uporabile v kateri izmed lokalnih vojn, nenadzorovana izstrelitev posameznega ali več izstrelkov zaradi tehnične napake oziroma kakšne preveč razgrete glave. Končno je Zahod zaskrbljen tudi zaradi možnosti ekološke kata-
strofe, do katere bi prišlo zaradi vse slabše vzdrževanih raket oziroma iz-strelišč in skladišč.
Moskva, ki je najbolj pooblaščen sogovornik za pogovore o jedrskem orožju, sicer zagotavlja, da ne more priti do nobenega od omenjenih dogodkov, vendar kar nekaj dejstev govori o nasprotnem. Orožje nekdanje Rdeče armade se na veliko razprodaja in krade, kar pomeni, da lahko koga zamika več denarja, kot ga dobi s prodajo puške, tanka ali letala. Kljub uradnim zagotovilom, da so vojaški objekti dobro zavarovani, še posebej jedrski, ne smemo spregledati, da se mnoga vojaška skladišča iz dneva v dan slabše zavarovana ali pa sploh ne, zaradi krize v oboroženih silah, ki jim kronično primanjkuje vojakov.
Premalo je tudi strokovnjakov, ki bi bili sposobni vzdrževati vse potrebne naprave. To je še posebej občutijo »nove« jedrske države, ki ruskim strokovnjakom ne dovolijo dela na svojih tleh, svojih ljudi pa zaradi kadrovske politike nekdanje Rdeče armade nimajo.
In tako ni nič čudnega, če ob upoštevanju vseh teh dejstev marsikateri vojaški strokovnjak oziroma poznavalec razmer v Rusiji in poznavalec jedrskega orožja ne more mirno spati. Politiki pač po najboljših močeh poskušajo najti čim boljše rešitve, ki bi zagotovile vsaj približno varnost pred jedrsko nesrečo večjega ali manjšega obsega.
Se bomo v prihodnje morali oblačiti takole, se sprašujejo zahodni vojaški strokovnjaki
BONN - Francoski premier Edouard Balladur je prispel na uradni obisk v Nemčijo. Sestal se bo z nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom. Po pričakovanju bosta državnika največ pozornosti namenila trgovinskim pogajanjem med ES in ZDA ter krepitvi političnih in gospodarskih vezi med državama. Po mnenju opazovalcev ni naključje, da je Balladur za svoj prvi obisk v tujini na položaju predsednika francoske vlade izbral ravno Nemčijo. S tem skuša izpričati odločenost konservativne vlade, da okrepi os Pariz-Bonn, ki je ze dalj časa motor evropskega združevanja.
Karl Lamers, tiskovni predstavnik kanclerja Kohla, je izjavil, da bi morali državi predvsem okrepiti
gospodarsko sodelovanje in tako preprečiti napetosti znotraj mehanizma menjalnih stopenj, ki sestavlja ogrodje evropskega denarnega sistema. Po mnenju nemške vlade je potrebno storiti vse za sklenitev monetarne unije ES.
Druga pomembna tema pogovorov bo sklenitev trgovinskega sporazuma med ES in ZDA. Francija je namreč novembra lani zavrnila osnutek sporazuma o trgovini s kmetijskimi pridelki in katerega sklenitev bi bila izredno pomem-
bna za uspešen konec urugvajskega kroga pogajanj v okviru Gatta. Nemčija je obtožila francosko vlado, da blokira pogajanja za zaščito svojih kmetov. Premier Balladur je te obtožbe zavrnil in jih označil kot veliko neumnost. (Reuter)
Francoski premier Balladur na prvem obisku pri Kohlu. (Telefoto: AP)
__________________VIETNAM / VOJNI UJETNIKI______________
Našli nov obsežnejši spisek ameriških vojakov, zajetih med vojno - V pripravi največja akcija iskanja pogrešanih
HANOI - Ameriški izvedenci, ki so živeli v prepričanju, da imajo na voljo vse dokumente o »Vietnamu«, so se v četrtek pognali v novo iskanje sledi za Američani, ki so izginili v vietnamski vojni. »Vietnam je ZDA izročil nov seznam 495 vojnih ujetnikov, ki so bili zaprti v komunističnem Severnem Vietnamu ob koncu leta 1972,« je v četrtek povedal Ho Xuan Dich, vodja vladnega urada, ki se ukvarja s tem vprašanjem. Zato se bo kmalu začelo podrobno preiskovanje terena šestih
centralnih provinc v Vietnamu, ki bo po vsej verjetnosti najdaljše v vrsti preiskav po septembru 1988. Pripravljen je tudi načrt za 77 ameriških vojaških in civilnih strokovnjakov. Pridružilo se jim bo prav toliko Vietnamcev.
Odkritje tega novega dokumenta je sledilo obisku upokojenega generala Johna Vesseya, posebnega odposlanca ameriškega predsednika Billa Clintona, katerega namen je bil raziskati ruski dokument o vojnih ujetnikih po katerem naj bi Vietnam septembra 1972
zajel 1205 ameriških ujetnikov. To pomeni, da je v Vietnamu 600 ameriških ujetnikov več, kot je bilo znano doslej, kar je povzročilo celo vrsto vprašanj o njihovi usodi, hkrati pa tudi očitke skupin vojaških veteranov Hanoju. Vessley je povedal, da je Clintonu v četrtek poročal o podatkih, ki se ne ujemajo z ruskim dokumentom. Povedal je, da je bil prepričan, da je ruski dokument, ki so ga našli v sovjetskih arhivih severnovietnamske komunistične partije, pristen, vendar do piodatki, ki jih zajema netočni.
Nov seznam zajema obdobje od 5. avgusta 1964 do 28. decembra 1972, nekaj mesecev, preden so se ameriške sile umaknile iz Indokine. Vseh 495 ujetnikov je bilo zaprtih v Severnem
Vietnamu. V času »operacije vračanja domov« leta 1973, ko je Hanoi osvobodil 591 ameriških ujetnikov, so odpustili 12 oseb na tem seznamu, 23 pa jih je v ujetništvu umrlo. Večina drugih, to so jih izpustili, pa je bilo v ujetništvu komunisti-čnih sil Južnega Vietnama.	.
(John Rogers, Reuter!
SVET
Petek, 23. aprila 1993

KOMENTAR
VVASHINGTON / TUDMANOVE TEŽAVE
NOVICE
Tudman
obuja
jugoseje
Hrvaški predsednik v nemilosti ameriškega židovskega lobija
Da bi rešili Tudmanovo čast Hrvati ponujajo nenavadne izgovore
Tone Hočevar




■

Hrvaški predsednik Tudman, ki bi se rad odkupil pred Hrvati, ker je izgubil dobršen del ozemlja in ker njegovi državljani živijo slabše kot kdaj prej, pred svetom pa zato, ker je skuSal z enim zamahom vrniti vsaj del ozemlja in je nerodno udaril po Maslenici, je v VVashingtonu ponudil svoj »odrešilni« predlog za nekakšno zgodovinsko spravo na Balkanu. Po kostanj v žerjavico bi rad poslal ameriškega predsednika Clintona, ki naj bi v (zgodovinski) Čamp David povabil vseh Sest nekdanjih jugoslovanskih republik in jih prepričal, da bi podpisale Se en campdavidski mir, nekako tako kot je tedanji predsednik Carter pred petnajstimi leti v Čamp Davidu dosegel sporazum med Izraelom in Egiptom. Samo med Izraelom in Egiptom, ne pa med Izraelom in vsemi njegovimi arabskimi sosedi. Ce je verjeti izjavam hrvaškega predstavnika pri OZN Maria Nobila, je Clinton pritisnil na Miloševiča in Tudmana in zahteval, naj se pogajata. Tudman je menda Clintonov pritisk samo prevedel v svojo zamisel in jo razširil na vse, ki so nekoč živeli pod isto, »beograjsko« streho.
Prav mogoče je, da bi bil Čamp David za Tudmana in Hrvaško pravšnja, ta trenutek morda edina rešitev. Pobuda hrvaškega predsednika pa je, vsaj zdi se tako, zamrla, Se preden je zaživela, ker je nerodna in ne more nikogar prepričati. Tiskovne agencije so jo sicer razširile po svetu, vendar se zanjo vsaj uradno nihče ni zmenil. Ne v Beogradu, ki mu je bila najprej namenjena, ne v Skopju in v Ljubljani, ki s kakšnim Čamp Davidom nimata nič opraviti, ker paC nimata nic opraviti z vojno med Hrvati in Srbi. Morda se bo kdo oglasil na tretji del Tudmanovega predloga - tistega, ki zahteva bombardiranje tiste ali tistih nekdanjih jugoslovanskih republik, ki ne bi hotele priti v Čamp David blizu VVashingto-na.

■
Zoran Kurtovič / New York
NEW YORK - Hrvaški predsednik Franjo Tudman se je imel v Četrtek znova priložnost boleče prepričati o resničnosti starega rekla, da so lahko besede pogosto nevarnejše od noža in da lahko ostane vsaka ohlapno izrečena ali napisana ugotovitev za avtorja trajen vir težav in sitnosti. Vse to je za Tudmana Se dodatna nevšečnost, ker se tisto, kar mu očitajo, nanaša na Žide, saj je zidovski lobi se kako vpliven v vodilnih ameriških medijih, zlasti tistih, ki oblikujejo javno mnenje in presojo o političnih osebnostih in državah, iz katerih te prihajajo.
Po povedanem je jasno, zakaj je bilo ime Franja Tudmana, enega izmed Številnih povabljencev na četrtkovi slovesnosti, ob kateri je ameriški predsednik Bill Clinton odprl v VVashingtonu muzej, posvečen židovskim žrtvam v drugi svetovni vojni, natisnjeno na prvih straneh časnikov. Zaradi njegove navzočnosti so Številni ugledni prvaki svetovne židovske skupnosti izrekli izredno ostre očitke in se vprašali, zakaj je bil hrvaški predsednik sploh povabljen na to prire-
ditev kot gost, saj ga kot povabljenca diskvalificira lastna knjiga, ki jo je napisal leta 1988, zlasti pa tisti njeni deli, v katerih piše, da je Številka 6 milijonov židovskih žrtev prenapihnjena in da je v nacističnih taboriščih smrti izgubilo življenje manj kot milijon Zidov -kot je v četrtek v New York Timesu navedel znani lovec na naciste Simon VViesenthal. Čedalje glasnejšim protestom se je pridružil tudi Nobelov nagrajenec Ellie VViesel, ki je tudi sam vojna leta preživel v
taborišču, vso družino pa je izgubil v Auschvvitzu. Razbesnel ga je namreč zlasti citat iz Tudmanove knjige, »da so Židi po vsem, kar so doživeli v drugi svetovni vojni, zelo hitro tudi sami postali kruti in zaceli izvajati genocid nad palestinskim ljudstvom, tako da jih Cisto upravičeno lahko imenujemo judeo-naciste«.
NiC manj neprijetni od takihle citatov pa tudi niso bili poskusi obrambe, v katerih so hrvaški uradni predstavniki, ki spremljajo Tudmana, obdolžili za vse
nesporazume Srbe, češ da so, kot pravijo, vsi ti citati iz srbskega prevoda knjige, ki so ga »priredili srbski akademiki v svojih poskusih, da bi upravičili srbsko politiko etničnega čiščenja«. Takoj so reagirali zgodovinarji VVisenthalovega instituta za preučevanje holokavsta iz Los Angelesa. Trdijo namreč, da že kar Štiri leta skušajo dobiti od Tudmana izvirnik knjige »v hrvaškem jeziku, vendar pa se nam ni doslej posrečilo dobiti nikakršnega odgovora.« Podobno mnenje ima tudi Elie VViesel, ki pravi, da je Tudmanovo knjigo prebral v francoščini in angleščini in da so citati avtentični, kar je dalo tistim zgodovinarjem, ki spodbijajo nacistične zločine, priložnost, da Se bolj poostrijo svojo kampanjo.
Tiskovni predstavnik novega muzeja Naomi Pa-iss pravi, da so vabilo poslali vsem voditeljem iz nekdanje Vzhodne Evrope in da je predlog, koga je treba povabiti, dal State Department. Iz nekdanje Jugoslavije so bili povabljeni predsedniki Slovenije, Hrvaške in Bosne. Tukajšnji Časopisi citirajo izjave uradnih predstavnikov State Departmenta, po katerih je ta samo sporočil, kateri »voditelji so bili demokratično izvoljeni, ni pa dajal posebnih priporočil, koga izmed njih bi bilo treba povabiti.«
i
Tudman med drugimi povabljenci v VVashingtonu (Telefoto: AP)
Jovanovič zanika vpletenost ZRJ v vojno v BiH
BEOGRAD - Jugoslovanski zunanji minister Vladislav Jovanovič je na seji odborov za zunanjo politiko ih gospodarske odnose jugoslovanske skupščine v sredo ocenil, da je najnovejsa resolucija OZN organiziran in podel napad na ZRJ, njeno suverenost in človekove pravice njenih državljanov. Jovanovič je med drugim zatrdil, da ZRJ nikoli ni ukazovala Srbom v BiH in si taksne vloge tudi ne želi, zato bosanskih Srbov ne bo silila, naj podpišejo mirovni naCrt, kot to zahteva Zahod. Zanikal je tudi kakršnokoli vpletenost jugoslovanske vojske v spopade v BiH, hkrati pa tudi obtožbe, da ZRJ pošilja orožje Srbom. (Morel)
Rekordna proizvodnja pištol
KRAGUJEVAC - V kragujevški tovarni Zastava so marca izdelali rekordno Število pištol tipa CZ 99. Na trg so poslali 3.400 kosov tovrstnega orožja, zato so delali v treh izmenah tudi ob sobotah in nedeljah. Na sliki licenCno izdelana berreta (Morel)
Ruski parlamentarci z Rugovo
PRIŠTINA - Delegacija vrhovnega sovjeta Rusije je v Četrtek končala obisk v ZRJ. Ruski parlamentarci so se v sredo mudili v Prištini, kjer so se med drugim pogovarjali tudi z voditeljem kosovskih Albancev Ibrahimom Rugovo. Rugova jih je seznanil z razmerami na Kosovu in predložil dokaze o kršenju človekovih pravic. Vodja ruske delegacije Igor Mozgov Nikolajevič je po pogovorih izjavil, da Rusija ne bo zastopala vojaških posegov na tem območju, kar je Rugova na Četrtkovi tiskovni konferenci interpretiral nekoliko drugače: »Rusija je zainteresirana za svojo navzočnost na tem delu sveta. To je država z evropskimi merili, ki bo glede Balkana spoštovala evropske standarde.« Rugova je Se dodal, da kosovski Albanci zahtevajo mednarodni nadzor, neke vrste protektorat, ki bi normaliziral življenje v pokrajini in omogočil, da bi prišlo do pogovorov o nadaljnjem statusu Kosova. Prepričan je, da bi morale na Kosovo, tako kot v Makedonijo, čimprej priti sile OZN, da bi prepredle izbruh spopadov. (STA)
MEDNARODNA KONFERENCA O BALKANSKI KRIZI IN EVROPSKI VARNOSTI
BIH / SREBRENICA
»Dajte mi nadzor nad mediji in oborožene bande, pa vam v VVashingtonu v pol ure ustvarim etnično vojno«
Zadnji dan konference so strokovnjaki razpravljali o temačni prihodnosti Balkana, če ne bo nihče učinkovito ukrepal
Barbara Kramzar
LJUBLJANA - »Začel bom z zgodbo, ki po pripovedih prihaja z Balkana in je nastala v napetih Časih tik pred začetkom druge svetovne vojne. Ce bi svet prizadel novi vesoljni potop, bi duhovnik prosil boga, naj prizanese kristjanom. Imamovi verniki bi se sprijaznili s kismetom in njnrli. Židje pa bi se naučili riveti pod vodo.« Za ameri-skega strokovnjaka dr. Ja-nusza Bugajskega iz vvashingtonskega Centra za strateške in mednarodne raziskave, ki je predaval na hetji dan mednarodne konference o balkanski krizi in evropski varnosti, je anekdota kot prispodoba poplave etničnih konfliktov, ki po razpadu komunizma in sovjetskega imperija grozijo vsej vzhodni Evropi. Toda mednarodna skupnost ne
bi smela odgovoriti kot kristjan, musliman ali žid iz stare pripovedi: »Ne moremo preusmeriti reke, lahko pa ji pomagamo k dovolj trdnemu ravnotežju, da ne bo odnesla šibkih temeljev demokracije in varnosti v tem delu sveta.«
Dr. Bugajski je najprej razčlenil etnični nacionalizem, ki je pozitiven, kadar zagotavlja kulturno identiteto in enakopravnost posameznim skupinam, in nevaren, ce povzdiguje eno etnično skupnost na raCrm drugih. Območje vojn na ozemlju nekdanje Jugoslavije je znano po tem, da je posodilo ime pojmu »balkanizem«, rivalstvu in spopadom med etničnimi skupinami, in Se danes ni našlo ravnotežja med zagotavljanjem državljanskih in manjšinskih pravic: prve so
navadno prilasti večja in močnejša skupina, zato se druge uprejo.
Toda »jugoslovanska opcija« po mnenju dr. Bugajskega ni nekaj, kar bi bilo rezervirano za balkanski polotok. Na vseh nestabilnih območjih sveta lahko poruši pridobitve civilne kulture in tolerance, ki sta najbolj pomembni za stabilno družbo, tržne reforme in mednarodno varnost. Temeljna značilnost nove svetovne ureditve ni morda kakšna večja pravičnost, ampak preživetje močnejših in prilagodljivejših.
»Dajte mi nadzorstvo nad mediji, orožje in bande rasistov in kriminalcev, pa vam bom v VVashingtonu, New Yorku ali Chicagu v
tridesetih minutah ustvaril etnično vojno!« je prepričan dr. Janusz Bugajski. Tudi vojna v Bosni in Hercegovini je po njegovem mnenju »ustvarjena«, zato tudi Srbi ne bi smeli noi kolektivne krivde za uboje, posilstva in druge grozote. »Tudi srbski kmetje so bili v Bosni prisiljeni v vojno in niso imeli nobenega izhoda.« Zato bi morala mednarodna skupnost s sankcijami in različnimi ukrepi poskrbeti za spoštovanje pravic manjšin in državljanskih pravic, voditelji manjšin pa bi morali upoštevati državo. V vzhodni Evropi, ki je v veliki nevarnosti zaradi zgodovinskih in sedanjih nasprotij, pa bi morale za varnost poskrbeti države
Evropske skupnosti in vojaška zveza Nato, je svoje predavanje zaključil ameriški strokovnjak za mednarodna in vojaška vprašanja dr. Janusz Bugajski.
Najbolj navdušeno ploskanje v vseh treh dneh konference o balkanski krizi pa so udeleženci namenili slovenskemu razpra-vljalcu prof. dr. Antonu Žabkarju. Tudi po mnenju novinarjev popolnoma zasluženo. Dr. Žabkar je v svoji obsežni razpravi z natančnostjo poznavalca opisal vse oborožene sile na ozemlju nekdanje Jugoslavije, značilnosti slovenskega, hrvaškega in bosanskega obdobja sodobnih balkanskih vojn. Med drugim je srbsko vojaško taktiko in
strategijo imenoval »dekadenca vojaških veSCin«. Dr. Žabkar je opisal tudi možne scenarije v prihodnosti in končal svoje predavanje v upanju, da bo mednarodna skupnost vendarle uveljavila popolno izolacijo Srbije, ki bi pripeljala do obračuna in državljanske vojne v samem središču balkanske krize. Sele po popolni odrezanosti od sveta, ki je do danes vsem resolucijam Varnostnega sveta Združenih narodov navkljub niso niti približno uresničili, bi predvsem Se radikalnejši krogi od sedanjega vladajočega režima poklicali na odgovornost Slobodana Miloševiča. Ce se to ne bo zgodilo, pa je profesor Žabkar opisal tudi pesimistični scenarij: totalno vojno Srbije proti vsem okrog nje, ki bi v že nakaza-
ni povezavi z najbolj diktatorskimi državami sveta (-Irak, Severna Koreja in Kitajska) privedla tudi do terorizma.
Konferenco o balkanski krizi in evropski varnosti je zaključil eden od organizatorjev, obrambni minister Janez Janša, ki upa, da bodo taksna srečanja pomagala k ustreznejšim mednarodnim odgovorom na konflikte balkanskega sloga. Mehanizmi kolektivne varnosti v Evropi in drugod se Se niso prilagodili novi resničnosti konca dvajsetega stoletja, je povedal. Da se bo svet izognil katastrofi, ki jo prinašajo s seboj etnični konflikti, pa lahko morda pomagajo tudi strokovna srečanja, še posebej, Ce se jih - kot v Ljubljani - udeležujejo tudi politično vplivni strokovnjaki.
Dr' Marco Carnovale (Foto: Tomi Lombar / TRIO)
___________POGOVOR Z DR. MARCOM CARNOVALOM_____
»Tudi jaz se bojim italijanskih nacionalistov!«
O dr. Marcu Camovalu trdijo, da je blizu italijanskemu obrambnemu ministrstvu. Sam je vztrajal, da v Ljubljani nastopa samo kot raziskovalec na rimskem Institutu za mednarodne odnose. Na konferenci o balkanski krizipa je predstavil natančen predlog obsežnega posega zveze Nato v Makedoniji in Albaniji, ki naj bi zaustavil tisto, kar pricakujejoc vsi - srbsko prodiranje proti jugu.
Ali ima vas načrt možnosti, da ga zahodne države tudi uresničijo?
Najprej bosta morali Albanija in Makedonija zaprositi Varnostni svet za mednarodne sile. Prepričan sem, da bi Rusi tokrat soglašali, saj se tudi tam oddaljujejo od Srbije, predvsem pa potrebujejo zahodno pomoč.
Toda evropske države doslej niso pristajale na bolj množično pošiljanje svojih vojakov na balkanska bojišča.
Ce se za akcijo ne bo odločil VVashington, se ne bo nihče. ZDA bi vsekakor morale voditi, ne bo pa jim treba narediti vsega. Vojaško bodo pomagale
druge Članice Nata. Arabske države in Japonska pa bodo zaradi naklonjenosti bosanskim Muslimanom, Albancem in Makedoncem zanesljivo plačale večji del akcije.
Je to verjetnejše od slovenske pobude, ki predlaga varnostna območja v Bosni in mejo od Jadranskega morja do Slavonije za srbsko osvajanje?
Tudi zamisel slovenskega obrambnega ministra je dobra in si zasluži podporo, toda razporejanje sil v Bosni je težavno zaradi vojne, ki divja tam. V Makedoniji in Albaniji Se ni spopadov, preprečili pa bi širjenje vojne proti jugu.
Pričakujete, da bi to spremenilo tudi položaj v Srbiji sami? Mnogi trdijo, da Miloševičev režim ne bi dolgo preživel brez vojskovanja v svoji so-sescini, s Čimer zavaja domače javno mnenje.
Ce to drži, lahko celo pričakujemo spopade med srbskimi silami in mednarodno vojsko. Toda bolje je, da to doživimo zdaj, ko vojna vihra Se ni zajela vsega Balkana. Ce se bo vojna razširila na Kosovo, se bo tudi na Albanijo in Makedonijo ter po-
tem z 90 odstotki verjetnosti Se na Grčijo, Bolgarijo in Turčijo. In z Balkana se kdo ve kam.
Toda vas predlog je najbrž prepozen za Bosno? Najbrž res. Vseeno sem prepričan, da bi množična razporeditev vojakov Nata tik ob mejah Bosne in Hercegovine zmotila tudi srbske načrte.
Prihajate iz Rima, slovenska javnost pa se vse bolj boji Italije in nacionmalističnih zahtev za spreminjanje meja, vračanje premoženja...
Tudi jaz se bojim teh ljudi. Se vedno so v manjšini, toda njihov vpliv narašča. Po eni strani zahtevajo boljše razmere za italijansko manjšino, kar predvideva dialog z vladama v Ljubljani in Zagrebu, po drugi pa zahtevajo vrnitev premoženja in spreminjanje meja.
Nasprotujem kakršnemu koli spreminjanju meja. O težavah italijanske manjšine je treba razpravljati, ce tako misli manjšina Pogovoriti se je mogoče tudi o vračanju premoženja, Čeprav je to po petih desetletjih zelo problematično. Ni pa mogoče govoriti o spreminjanju meja.
VS zahteva umik srbskih sil
Srbski general trdi, da so Muslimani predali »smešno« količino oržja
SARAJEVO - Načelnik generalštaba vojske Republike srbske general Manoj-lo Milanovič je obtožil muslimane, da ne spoštuje sporazuma o demilitarizaciji Srebrenice. Silam Unproforja naj bi predah samo staro orožje, predvsem lovske puške in mitraljeze iz druge svetovne vojne. Po njegovih informacijah naj bi imeli Muslimani v Srebrenici na voljo najmanj 17.000 kosov modernega orožja. Poveljnik sil Unproforja za BiH Švedski general VVahlgren pa je izjavil, da »kljub manjšim zavlačevanjem demilitarizacija mesta uspešno poteka.«
VVahlgren meni, da srbske sile ne nameravajo Se naprej napadati mesta, Ce pa bodo to le storile, imajo pripadniki mirovnih sil ukaz, da se branijo. VS
OZN pa je v posebni resoluciji od srbskih sil zahteval, naj se popolnoma podredijo zahtevam resolucije St. 819, ki od njih zahteva popoln umik iz okolice Srebrenice. VS zahteva tudi takojšnjo ustavitev sovražnosti med Muslimani in Hrvati v osrednji Bosni. Osem ameriških, nemških in francoskih tovornih letal je ponoči znova s padali spustilo nad Srebrenico živila. Doslej so zahodna vojaška letala na območje vzhodne Bosne spustila že veC kot 2000 ton hrane in zdravil. Srbi so spet silovito obstreljevati Sarajevo, v napadih pa sta umrli najmanj dve osebi, veC kot deset pa je bilo ranjenih. Nadaljujejo se tudi srbski napadi na Tuzlo. Po poročilih radia BiH so bile v napadih ubite štiri osebe. (Agencije)
OZN - ZRJ / NOVA RESOLUCIJA
Sankcije bodo najbolj prizadele Makedonijo
SKOPJE - Resolucija 820 VS ZN, ki bo zaCela veljati 26. aprila, bo pomenila težak udarec za celotno makedonsko gospodarstvo, je izjavil podpredsenik makedonske vlade Jovan Ando-nov, ko je omenil spoštovanje embarga zoper Srbijo in tirno goro, ki vključuje tudi prepoved prevoza čez Srbijo. Po prvih ocenah bo Skoda, ki jo bo zaradi tega utrpelo makedonsko gospodarstvo, dosegla med 1, 5 do 2 milijardi dolarjev. Zaradi obhodnih poti bodo makedonski izdelki in tisti, ki jih makedonska podjetja potrebujejo za svojo proizvodnjo, veliko dražji, s Či-
mer se bodo Se povečale izgube v gospodarstvu. Nekatera podjetja bodo morala svojo proizvodnjo ustaviti, vse skupaj pa bo vplivalo tudi na povečanje socialnih stisk in na rast nezaposlenosti.
Uradni podatki dokazujejo, da je v dosedanji blokadi ZR Jugoslavije makedonsko gospodarstvo že utrpelo škodo 1, 3 milijarde dolarjev. Čeprav je Makedonija Ze ob prejšnjih resolucijah opozarjala na gospodarsko škodo, ki bo nastala brez njene krivde, zaskrbljenost v gospodarskih krogih ni bila Se nikoli tako velika kot zdaj. (M. K.)
SLOVENIJA
Petek, 23. aprila 1993
SEJA VLADE / KMETIJSKA POLITIKA IN VARSTVO OKOLJA
PARLAMENT / AMANDMAJI
Cilji razvoja kmetijstva in skrbi za okolje
V ospredju širši narodnogospodarski interesi - Kljub nekaterim zadržkom sprejet predlog zakona o varstvu okolja
LJUBLJANA - Opredelitev ciljev kmetijske politike v strategiji razvoja slovenskega kmetijstva temelji zlasti na naslednjih izhodiščih: doseženi stopnji gospodarskega in socialnega razvoja Slovenije, tendencah razvoja v razvitih državah in nujnosti večjega vključevanja Slovenije v svetovne gospodarske tokove, razvojnih možnostih kmetijstva glede na naravne danosti in možnosti plasmaja doma in v izvozu ter vlogi kmetijstva pri ohranjanju poseljenosti in oblikovanju trajne
Borut Meško, Irena Pirman
plodnosti kmetijskih zemljišč. Cilji kmetijske politike so tako stabilna pridelava kakovostne in Cim cenejše hrane, zagotavljanje prehranske varnosti Slovenije ter ohranjanje poseljenosti, kulturne krajine in kmetijske zemlje. Poleg tega pa Se varstvo kmetijskih zemljišč in voda pred nesmotrno rabo in onesnaževanjem, trajno povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva ter zagotavljanje paritetnega dohodka nadpovprečno
Sprejeli so tudi zakon o varstvu okolja (FOTO: Aleš Pavletič / TRIO)
produktivnim pridelovalcem. Koncept razvoja kmetijstva, ki izhaja iz opredeljenih ciljev, je kombinacija ekosocial-nega in tržnega koncepta. Strategija med tremi predvidenimi scenariji kot ciljnega opredeljuje tretji scenarij, ki predstavlja koncept usmerjenega razvoja kmetijstva, uresničevanje Širših narodnogospodarskih interesov pa postavlja pred produkcijske interese kmetijstva. Država v svojem interesu zagotavlja poseljenost in obdelano st, hkrati pa vpliva tudi na proizvodno strukturo in intenzivnost.
Vlada je včeraj sprejela tudi predlog zakona o varstvu okolja. O zadržkih vlade je minister za okolje in prostor Miha Jazbinšek dejal, da so bili »inercijske narave«. Največ pripomb so imeli predstavniki ministrstva za finance, saj jim ni bilo povsem jasno, kakšen status bo imel ekološki razvojni sklad. Jazbinšek je pojasnil, da bo sklad predvsem kapitalski, ustanovljen pa bo po vzoru stanovanjskega sklada. S svojimi sredstvi bo 66-odstotno udeležena država. Med drugim naj bi sklad napolnili s sredstvi od privatizacije podjetij, eden od vi-
rov pa bo tudi pomoč iz tujine.
Z zakonom o okolju bi odpravili pravne praznine in posegli v pristojnosti nekaterih ministrstev, ki naj bi bila po sedanji zakonodaji že odgovorna za izvajanje okoljevarstvenih predpisov. Zdaj je varstvo okolja razdrobljeno po vladnih resorjih (naravne dobrine, nadzor nad nevarnimi odpadki), nekatera med njimi pa Se vedno niso sprejela podzakonskih aktov, je dejal Jazbinšek.
Izhodišče zakonskega predloga ni veC človekovo zdravlje, temveč ekosistem. Opredeljuje obvezne republiške in lokalne javne službe, s posebnimi ukrepi varstva okolja naj bi določil pravila ekološkega obnašanja, pri Čemer uveljavlja načelo subsidiarne odgovornosti države tako, da za odpravljanje posledic onesnaževanja najprej poskrbi onesnaževalec sam, kazenska odgovornost pa sodi v okvir zakona o prekrških.
Raziskovanje in načrtovanje, ki ju določa zakon, bo uvedeno s študijami o presoji vplivov na okolje in o ranljivosti okolja. Ustanovo, ki naj bi uveljavila pravne, moralne in etične vrednote varstva okolja, pa bo predstavljal poseben svet, ki ga bo imenoval državni zbor.
Manj denarja za obrambne ambulante, več za zaposlovanje
Poslanci so že povečali proračunski primanjkljaj za 15 milijarde tolarjev
Jutri pa še o drugih amandmajih (Foto: Tomi Lombar / TRIO)
Andreja Rednak
LJUBLJANA - Državni zbor slovenskega parlamenta je včeraj vse popoldne namenil glasovanju o veC kot 85 straneh amandmajev k predlogu zakona o izvrševanju proračuna za letošnje leto in k odhodkom po uporabnikih. Obdelali so približno polovico amandmajev, z glasovanjem bodo nadaljevali danes. Bistvena ugotovitev včerajšnjega glasovanja je, da so poslanci s povečevanjem nekaterih postavk, ne da bi zanje navedli vir, že povečali proračunski primanjkljaj za približno 1, 5 milijarde tolarjev.
Pri zakonu o izvrševanju proračuna je Tone Peršak (DS) povedal, da bo glasoval proti proračunu, Ce ne bodo sprejeti njegovi amandmaji, ki se nanašajo na zmanjšanje pristojnosti vlade pri spreminjanju postavk, namembnosti sredstev in deležev med letom. Dejal je, da so vse razprave o deležih in postavkah nepomembne, saj jih lahko vlada že jutri spremeni. Kljub temu večina amandmajev Toneta Peršaka ni bila sprejeta.
Eden od ključnih amandmajev je tudi tisti, ki govori o finančni izravnavi občin. Poslanci bodo prisluhnili mnenju vlade, da je lahko javna pora-
ba občin le 90 odstotkov povprečne javne porabe na prebivalca v Sloveniji, sicer bi morali za to nameniti kar za 1, 8 milijarde tolarjev veC. Tako pa so sprejeli predlog vlade, da se ta sredstva povečajo za 582 milijonov tolarjev.
Pri sredstvih za ministrstvo za obrambo je bil sprejet amandma Mateje
Kožuh Novak, da ministrstvo za obrambo ne potrebuje ,250 milijonov tolarjev za odpiranje novih zdravstvenih ambulant, sredstva so prenesli na ministrstvo za delo za novo zaposlovanje. V nasprotju z mnenjem vlade so sklenili, da bodo namenili za subvencionirananje proizvodnje celuloze 500
milijonov tolarjev.
Največ dodatnih sredstev so poslanci namenili ministrstvu za kmetijstvo, in sicer 450 milijonov tolarjev za investicije na demografsko ogroženih območjih, veC so namenili za subvencioniranje izvoza kmetijskih proizvodov, veC za obnovo vasi in za obrambo pred točo. Glaso-
vanje so končali pri postavkah za ministrstvo za promet in zveze.
Na začetku je državni zbor sprejel še ugotovitve, stališča in dvanajst sklepov k proračunskemu memorandumu, s katerimi vlado zvezuje, da mora državnemu zboru predložiti veC analiz, programov in izhodišč.
PREDLOGI ZA PLAČE
Rešitve za pogodbe
LJUBLJANA - Brezposelni delavci prejemajo nadomestila, ki včasih ne dosegajo niti trinajst tisoC tolarjev, opozarja njihov sindikat Vzajemnost. Ta sredstva so vsekakor pod ravnijo izračunanega življenjskega minimuma, saj znašajo 80 odstotkov zajamčene plače, njihova višina se giblje hkrati z njo. Ker bodo zajamčeni osebni dohodki in najnižja nadomestila tudi v bodoče sledila višini minimalne mezde, Sindikatu nezaposlenih ni vseeno, kako se bo pristopilo k novim kolektivnim pogodbam.
Vzajemnost obsoja površno ugotovitev, da so plače previsoke, saj niso upoštevane velike razlike med prejemniki ter različen gmotni in socialni položaj. Povprečni slovenski delavec res ni socialno ogrožen, vendar moramo upoštevati tisti del prebivalstva, ki životari brez možnosti napredovanja, šolanja in skoraj brez prihodnosti, socialne razlike se večajo.
Zato sindikat Vzajemnost meni, da mora zdaj politika plač zaščititi najbolj ogrožene skupine. Torej bi morali poskrbeti za razporeditev sredstev na socialnem področju. To pomeni, da bi se, dokler ne zaživi gospodarstvo, premožnejši del prebivalstva odrekel delu svojega blagostanja v korist najrevnejšim. Zato Vzajemnost predlaga nekaj rešitev pri zasnovi novih kolektivnih pogodb. Ena takih je, da
naj bodo pri minimalni mezdi, podobno kot pri zajamčeni plaCi, upoštevana splošna gospodarska raven, produktivnost, povprečni dohodki in socialni status ter potrebe delavcev in njihovih družin. Hkrati minimalne mezde, zajamčene plače in nadomestila ne smejo biti kar tako podvržena gibanju povprečnih dohodkov in stanju v posamezni dejavnosti ali podjetju.
Na teh izhodiščih je Vzajemnost osnovala gibljive tarifne razrede in predlaga, da se v kolektivnih pogodbah predvidi instrumentarij, ki omogoča gospodarska nihanja, ob tem pa se najvišji tarifni razred ne spreminja. Ce se razpoložljiva masa denarja za plače zniža, naj se znižajo tudi razmerja med posameznimi plačilnimi razredi. Gibljivi tarifni razredi v določenem obsegu povzročajo spreminjanje razmerij med plačami, hkrati pa odpravljajo odstopanja in ščitijo prejemnike najnižjih dohodkov.
Pozitivna plat takega pristopa h kolektivni pogodbi je tudi, da dvig najnižjih prejemkov ne pomeni dviga mase denarja za plače, kar je glavni argument vlade zoper zahteve sindikalistov. Predsednik sindikata nezaposlenih Andrej Magajna v imenu Vzajemnosti predlaga te rešitve in obenem upa, da jih bodo partnerji pri kolektivni pogodbi, kar velja tudi za druge sindikate, preučili in upoštevali.
_______KOMISIJA ZA PETICIJE______
Možen naslov, če se vam zgodi krivica
Prejšnja komisija je v dveh letih obravnavala 1543 vlog - Kako biti učinkovitejši?
LJUBLJANA - Ce se vam zdi, da so vam previsoko odmerili dohodnino, Ce že deset let Čakate na odškodnino za tehnične napake pri izdelavi montažne hiše, Ce živite v nemogočih stanovanjskih razmerah, Ce ste v stanovanje vložili ogromno denarja, pa so vam sporočili, da bo denacionalizirano in da ste povsem odvisni od tega, kaj bo storil novi lastnik, Ce ste zaprosili za državljanstvo, pa že mesece in mesece ne dobite odgovora, Ce...
V taksnih in podobnih primerih, ko mislite, da se vam je zgodila krivica, se lahko s pritožbo obrnete tudi na parlamentarno komisijo za peticije, ki je imela včeraj prvo sejo. Na njej se je seznanila z dveletnim delom prejšnje komisije za
Majda Vukelič
vloge in pritožbe, ki je opravljala isto delo, s katerim naj bi se zdaj ukvarjala komisija za peticije.
Iz poročila izhaja, da je komisija od 1990. do 1992. leta obravnavala 1543 vlog in pritožb državljanov, v katerih ti opozarjajo na kršitve zakonov, prisvajanje pooblastil, birokratski in nehuman odnos služb in zlasti posameznikov, korupcijo ter počasnost pri reševanju posameznih vprašanj. Glavna težava komisije za vloge in pritožbe je bila, da o nobeni zadevi ne more odločati, ampak lahko le sprejema stališča, predloge in priporočila, ki jih naslavlja na ustrezne organe. To torej pomeni, da komisija nima možno-
sti določiti kakršnihkoli sankcij, Ce ugotovi nepravilnosti. Tudi zato najbrž ni imela nikakršnih težav, ko je od pristojnih organov zahtevala podatke, zato pa je bila toliko manj uspešna, ko jim je predlagala, naj ukrepajo. Neučinkovitost komisije je bila posebej očitna, ko so se soočili z upravnimi organi. Nekateri, kljub nesporno ugoto: vljenim napakam, niso pokazali nobene pripravljenosti, da bi zadevo rešili.
Zato se je komisija za peticije včeraj ukvarjala predvsem z vprašanjem, kako učinkoviteje vplivati na pristojne organe. Ena od možnosti je javno vprašanje, ki bi bilo lahko določena oblika pritiska. Sicer pa se je komisija za zdaj dogovorila le, da bo vsak primer obravnavala posebej.
GLOSA
Deja vu...
Zakaj bi bilo enostavno, Ce je lahko zapleteno. Tako se glasi le eden od številnih Murphyjevih zakonov, ki čedalje bolj postaja tudi osnovno načelo delovanja novega slovenskega parlamenta. Skratka, veselje, da smo končno dobili zbor, ki bo kot vrh slovenske oblasti zaradi načina svojega dela zbujal predvsem spoštovanje, je bilo kratkega veka, pozicijsko-opozicijska vojna pa dejstvo, ki se le razplamteva, in sicer za vsako ceno. Tudi takrat, ko so vsi nesporno za neki predlog, Čeprav nanj gledajo iz malce drugačnih zornih kotov. A kdo ve, morda je to povsem nov način konstruktivnega sodelovanja vladnih in nevladnih strank, le da je za zunanje opazovalce nekoliko nedoumljiv...
Z drugimi besedami, povsem vseeno je, ali poslanci govorijo o vremenu, sajenju rožic, oplemenjevanju bikov ali preiskovanju afer: vse skupaj je le igra, v kateri tako eni kot drugi na videz zgolj poskušajo nabirati politične točke (»juter« za ljudi), v resnici se »dilajo« do onemoglosti, za nameček pa vam še odločno razložijo, da je to pac politika. In v to politično igro je mogoče stlačiti tudi včerajšnjega Kreftovega Lenina (Kreft je razložil Leninovo idejo o uvedbi novega ekonomskega reda, za katerega so značilni buržujska iznajdljivost, kraje in zaganjanje vika in krika, nezaupanje v institucije sistema in naposled uvedba delavsko-kmečke inšpekcije, kot edine zveličavne institucije države, v kateri je vse ostalo odpovedalo), ki na moč spominja (seveda le nekatere) na današnji čas, kot tudi Poljšakovo triminutno prepričevanje navzočih o potrebnosti parlamentarne preiskovalne komisije, izdrdrano z največjo mogočo hitrostjo, a z eno samo, pravzaprav le smeh zbujajočo poanto: ljudje, na barikade! Naš cas je napočil!
Vmes sploh ni bilo videti, da gre vsem skupaj dejansko za to, da zadevam pridejo do konca. Javnosti so hoteli le dopovedati, da si vsi srčno želijo uvedbo parlamentarne preiskave, le da pozicijsko trobljenje v isti rog tokrat nikakor ni šlo v račun zagreti in razgreti opoziciji. Vsa razpmva je tako spominjala le na nekakšen poslanski mazohizem, zaradi katerega so bili na koncu vsi na moč izmozgani, a vendarle srečni in zaverovani v lastno zmago: ha, dobili smo pač parlamentarno preiskovalno komisijo, s podtonom neprizadetih: pa kaj potem. To namreč še dolgo ne bo pomenilo, Ce sploh kdaj bo, da afer, ki so pripeljale do njene ustanovitve, ne bo veC. Nasprotno. Pač po churchillovsko: Ce problema ne znamo rešiti ali če ga želimo odložiti, ustanovimo še eno komisijo. In vendarle je tudi to že videno: zgodovina se pac neusmiljeno ponavlja in nanjo danes ne spominjata le Lenin in Churchill. Spominja tudi pomlad. Politična. Razlika je le v letnici (namesto leta 89 se piše leto 93), podobnost pa predvsem v dejstvu, da so znova priplavala na površja vprašanja iz procesa proti četverici, ki so ostala brez odgovorov, in (že kar včerajšnja, »frišna«) obljuba, da bomo tudi za to znova ustanovili komisijo, ki bo zadevi prišla do konca. Seveda tudi tokrat brez kakršnih koli zagotovil, da bodo imele današnje aferaške zgodbe drugačen epilog, predvsem pa takšen, v katerem bo povsem jasno, kdo je lagal, kdo kradel, kdo pa se vsem skupaj za hrbtom privoščljivo hahljal. Žalostno je pravzaprav le to, da bomo čez nekaj let vsi skupaj lahko le odkimavali in se morda v kakšni knjigi spominjali tistih, ki smo jih nekoč imeli radi. Do takrat pa utegne postati Slovenija Atlantida, smeh »bolj poučenih« pa zelo grenak...	Ivanka Mihelčič
NOVA KNJIGA / RAD SEM JIH IMEL
Devetdeset strani volilnega dnevnika dr. C. Ribičiča ■ Dokument prenoviteljska
»Knjiga je politična pripoved o zadnjih volitvah, tocja v mnogocem Se bolj pripoved o tem, kako se je stara boljševistična partija v rokah novih, mladih in razumnih ljudi znala vrniti k tistemu humanizmu, ki je bil začetna, izvirna motivacija socialdemokratskih gibanj vseh vrst in načinov,« je na včerajšnji predstavitvi knjige dr. Cirila Ribičiča z naslovom Rad sem jih imel, povedal dr. Matjaž Kmecl. Dejal je, da pripoveduje odkrito o vsem in ne skriva imen, Čeprav bi za pisanje nekaterih odlomkov kdo dejal, da
Bojana Humar
so na meji sprejemljivega. Zato je »devetdeset dni volilnega dnevnika 1992« treba prebrati od začetka do konca in ne le nekatere odlomke. Knjigo je založila založba Mihelač, opremil Jurij Kocbek, karikature pa je prispeval Franco Juri.
Ob izidu knjige je spregovoril tudi njen avtor dr. Ciril Ribičič in dejal, da ni veC prepričan, da je storil prav, ko je napisal to knjigo, saj nekateri išCejo v njej nekaj, Cesar ni. »S to knjigo si bom verjetno na-
kopal veliko sovražnikov, je dejal, in nobenega novega prijatelja. Vendar je ob branju knjiga treba vedeti, da dogodkov ne povzročam ali ocenjujem, temveč le opisujem.« Po njegovem mnenju knjiga ni nek spomenik, temveč dokument prenoviteljstva. Na koncu je Se citiral staro Chesterfieldovo misel, da politiki nimajo radi in ne sovražijo, da jih vodijo interesi in ne Čustva. Nato pa dodal, da takšna postaja tudi naša, slovenska politika in naši politiki. Vse manj je takšnih, je zaključil dr. Ciril Ribičič, kakršne sem imel rad.
NARODNI DEMOKRATI
Se bo po sobotnem kongresu slovenska desnica povezala?
LJUBLJANA - Skupina za ohranitev avtonomnosti Nar o dno demokratske stranke je pred sobotnim kongresom - takrat se bodo delegati odločili, ah se bodo ND združili s krščanskimi demokrati, in kot stranka izginili, ali pa ostali avtonomni - javnosti predstavila somišljenike s slovenske politične desnice. Ohranitev stranke ter mogoče sodelovanje in povezovanje podpirajo Slovenska ljudska stranka, Liberalna stranka in Staničeva Slovenska nacionalna stranka. Predstavniki teh strank so zainteresirani, da narodni demokrati ostane-
jo del politične desnice, saj so ena od strank, ki se v svojem delovanju še ni kompromitirala. Sedanji Cas zahteva, da v politiki delujejo stranke, ki imajo jasno vizijo prihodnosti, je povedal Janez Podobnik iz SLS. Edvard Stanič, SNS, je menil, da je tudi SKD se stranka desnice, saj so šli v vladno koalicijo z nepravimi partnerji bolj zaradi interesa vladanja kot pa zaradi stičnih točk v programih. Predsednik Liberalne stranke Franc Golja je dejal, da bi morali spodbujati zdravo združevanje strank, ne pa da večja stranka s priključitvijo manjše le-to ukine.
AVSTRIJA
Petek, 23. aprila 1993
AVSTRIJA / EKOLOGIJA n
Avstrija vztraja pri prepovedi jedrske energije
Odgovor na 200 vprašanj
Igor Schellander
CELOVEC
Učitelji
osnovali
novo
skupino
CELOVEC - V okviru Delovne skupnosti “Avstrijske narodnosti v SPO“ se je ustanovila skupina učiteljic in učiteljev, ki se želi zavzemati predvsem za vprašanja dvojezičnih pedagogov na Koroškem. Že kmalu naj bi skupina pričela s pogovori s pristojnimi osebami v ministrstvu za Šolstvo in pri Uradu zveznega kanclerja. Stike bo delovna skupnost dvojezičnih socialdemokratskih učiteljev iskala tudi pri stanovskem zastopstvu in pri sindikatu.
Dvojezični učitelji želijo med drugim sprožiti diskusijo o odprtih vprašanjih, kot so to zakon o službi učiteljev, zakon o plačah, razčistiti pa želijo tudi sporno vprašanje o zasedbi ravnateljskih mest na dvojezičnih ljudskih Šolah.
Prav tu je v zadnjih dneh prišlo do odločitev Šolskih oblasti, ki so izzvali protest tako slovenskih učiteljev kot tudi zastopnikov slovenskih političnih in kulturnih organizacij ter društev. Kot smo poročali, so na primer okrajne šolske oblasti na dvojezični ljudski Soli v SkofiCah sklenili razpis ravnateljskega mesta brez dvojezične kvalifikacije, Čeprav je v vseh razredih prijavljenih otrok k dvojezičnemu Pouku.
DUNAJ - Pred dobrima dvema mesecema je šestero veliki avstrijskih organizacij za zaščito okoljo - ob priliki začetka avstrijskih pogajanj z ES v Bruslju - zvezni vladi zastavilo 200 vprašanj o možnih posledicah avstrijskega pristopa k Evropski skupnosti (ES). Osrednjega pomena je bilo zlasti vprašanje po varovanju avstrijskih visokih standardov o zaščiti okolja v primeri vstopa v ES. Začetek tega tedna je zvezni kancler Vranitzky predstavnikom ekoloških organizacij podal odgovore, ki so v svojem celotnem obsegu napolnili kar 86 strani.
Glede na zaščito okolja je Evropska skupnost za Avstrijo najatraktivnejša alternativa, avstrijska vlada poudarja že kar na začetku svojega odgovora. Ekološke standarde, ki so nad normami ES, bo Avstrija v vsakem primeru tudi po pristopu k ES obdržala, pravi Vranitzky, nižji standardi pa bodo prilagojeni nivoju ES. Veliko prostora je tako pri vprašanjih zaščitnikov narave kot pri odgovorih vlade bilo namenjeno problemom
kmetijstva. Vranitzky je s tem v zvezi ponovno priznal, da bodo avstrijski kmetje s pristopom k ES v celoti utrpeli izgube v višini 7, 8 milijard šilingov, a hkrati se naj bi jim odpirala tudi nova pota. Na področju živil naj bi v bodoče - ne glede na pristop k ES - prišla na avstrijski trg tudi živila, ki ne ustrezajo strogim predpisom avstrijske zakonodaje o živilih, tako napoved vlade, vendar bodo morala vsa živila še naprej imeti dodano pismeno informacijo za potrošnika o njenih sestavinah. Pristop k ES naj tudi ne bi nic spremenil pri strogih avstrijskih mejnih vrednostih, ki omejujejo uporabo radioaktivnosti pri konzerviranju živil. Vlada v svojem odgovoru nadalje poudarja, da bo Avstrija ostala pri svoji prepovedi jedrske energije in da bodo zakoni v soglasju z ES omogočali tudi prepoved uvoza radioaktivnih odpadkov v Avstrijo. Tudi odgovor vlade na možnosti financiranja informacijske dejavnosti ekoloških organizacij o ES je izzvenel pozitivno.
______DUNAJ / OBISK GONZALESA_
Dobri izgledi za članstvo v ES
Španija podpira avstrijska prizadevanja
Ivan Lukan
DUNAJ - Centralna tema razgovorov španskega ministrskega predsednika Felipa Gonzalesa z najvišjimi avstrijskimi politiki in gospodarstveniki je bila evropska integracija. Gonzales je v sredo zvečer prispel v Avstrijo na tridnevni uradni obisk, spremlja ga pa tudi zunanji minister Solana.
Španski ministrski predsednik je, po srečanju z avstrijskim zveznim kanclerjem Vra-nitzkym ter v okviru svojega obiska v avstrijskem parlamentu potrdil, da Španija podpira avstrijska prizadevanja za Čimprejšnji vstop v Evropsko skupnost. “Av-
strija je v stanu, da pogajanja o vstopu v ES hitro opravi", je menil Gonzales v pogovoru z Časnikarji ter poudaril, da bo za Avstrijo zelo pomembno, da bo leta 1996 že sodelovala pri zasedanju vlad Evropske skupnosti.
Zunanji minister Solana pa je ob prihodu španske delegacije v Avstrijo v intervjuju za avstrijsko televizijo dejal, da njegova država ne ovira proces ustanavljanja tako imenovanega Evropskega gospodarskega prostora ter da bo Španija kljub volitvam junija letos že zdaj začela s tozadevnimi pripavami. Osebno računa s tem, da bo Evropski
gospodarski prostor stopil v veljavo jeseni letos, glede pristopa Avstrije v Evropsko skupnost pa je dobesedno dejal: “Cim večja bo Evropa, tem bolje je“.
Španski vladni šef se je v okviru svojega delovnega obiska v Avstriji sestal tudi s predsednikom avstrijske zvezne gospodarske zbornice Ma-derthanerjem ter s predstavniki velikih avstrijskih podjetij. Ma-derthaner je po pogovoru s špansko delegacijo dejal, da ni dvoma, da pomenijo dobri bilateralni gospodarski odnosi s Španijo hkrati tudi prednost pri avstrijskih pogajanjih z Brusljem.
Zvezni kancler Vranitzky s španskim premieram Gonzalesom telefoto/ap
Pomoč
na
poti
v
Evropo
Ivan Lukan
CELOVEC - Kontakti med Slovenijo in Koroško spet postanejo tesnejši; - Koroška in Avstrija sta pripravljeni, Sloveniji nuditi pomoC na poti v Evropo. Že meseca maja se bo -po daljšem mirovanju - spet sestal kontaktni komite, poleg tega pa bo verjetno Se pred poletjem Slovenijo ura-do obiskal koroški deželni glavar Chri-stof Zematto.
To so najpomembnejši rezultati včerajšnjega uradnega p-ogovora generalnega konzula Republike Slovenije v Celovcu Jožeta Jeraja s koroškim deželnim glavarjem Zernattom ter predsednikom koroške trgovinske zbornice Kofflerjem.
Zernato in Jeraj sta na skupni tiskovni konferenci poudarila, da obstajajo velike možnosti za razširitev sodelovanja predvsem na gospodarskem področju. Zernatto je s tem v zvezi napovedal, da se bo odločno zavzel za sklenitev gospodarskega sporazum med Avstrijo in Slovenijo.
r EVROPA POVEZOVANJ n
AVSTRIJA / GOSPODARSTVO
DUNAJ / PO AKCIJI ZELENIH
Prijateljske igre narodnostnih manjšin ob tromeji?
Zamisel Slovenske športne zveze
Ivan Lukan
BARCELONA - Pred nekaj dni se je v kata-lanskem glavnem mestu zbralo nad 100 zastopnikov evropskih manjšin na seminarju, da bi razpravljali o aktualnih vprašanjih narodnostnih skupnosti v Evropi.
V okviru seminarja je Slovenska športna zveza iz Celovca predstavila tudi zamisel "Olimpijskih iger evropskih narodnih skupin”. Zastopniki evropskih manjšin, bilo jih je 15, so pozdravili to zamisel ter obljubili podporo za realizacijo tega športnega srečanja, katero naj bi bilo leta 1994, najkasneje pa
1995 ob tromjeji Koroška - Slovenija - Fur-lanija-Julijska krajina.
Sluzilo pa naj bi vzpostavljanju kontaktov med manjšinam v Evropi ter prijateljskemu tekmovanju.
Vse manjšine bodo v naslednjih tednih posredovale Slovenski športni zvezi podrobnejše informacije o možnih oblikah tega srečanja, SSZ pa bo na podlagi teh predlogov izdelala koncept teh iger.
Zastopniki katalans-ke narodne skupnosti so še posebej poudarili željo po tesnejših stikih s koroškimi Slovenci.
Ogrožena delovna mesta
Kovinska industrija želi izjeme
DUNAJ - Ne samo recesija v gospodarstvu, tudi vprašljivost obstoječih gospodarskih sporazumov spričo možnih ekonomskih in zakonskih sprememb ogrožajo domače avstrijsko gospodarstvo. To velja zlasti za področje kovinske industrije, in tam predvsem za tista podjetja, ki se ukvarjajo s produkcijo in dostavo sestavnih delov in opreme za avtomobilsko industrijo.
Konkretno gre za sporazum z Japonsko, ki ga bodo lahko domacaci proizvajalci za avtomobilsko industrijo lahko pozabili, potem ko bo Avstrija pristopila k ES. Kajti posebni sporazum med avstrijskim finančnim ministrstvom in japonsko avtomobilsko in-
dustrijo zagotavlja avstrijskim podjetjem dostavo avtomobilskih delov in opreme na Japonsko. Japonski proizvajalci in uvozniki avtomobilo so zato dobili prednost znatno znižane uvozne carine za svoje avtomobile.
V primeru avstrijskega vstopa v ES takšen sporazum zaradi specifični pravil skupnosti ter temu ustrezne zakonodaje ne bi mogel veC naprej obstojati.
Avstrijski pogajalci v Bruslju zaradi tega stremijo po uveljavitvi izje-mih in prehodnih rešitev. Predstavniki kovinske industrije v primeru brezpogojne in kratkoročne ukinitve sporazuma z Japonsko vidijo ogroženih okoli 10.000 delovnih mest. (I.S.)
Solijo K. ne bodo izgnali
Igor Schellander
DUNAJ - Šali K. dezerter albanske narodnosti s Kosova, kateremu avstrijski organi nočejo odobriti prošnje po političnemu azilu in bivališlu v Avstriji in ki je zaradi tega štiri mesecev moral odsedeti v odgonskem priporu, je zdaj le bil izpuščen iz policijske jetnisnice v dunajskem 7. okraju.
Zelena parlamentarna poslanka in referentka za pravosodje, gradiščanska Hrvatica Terezija Stojsic je s svojo akcijo - v jetnišnici je stavkala od ponedeljka do včeraj opoldne - navsezadnje le imela uspeh. Notranji minister Franz Loschnak je
včeraj opoldne namreč sporočil, da bo Šali K. izpuščen iz pripora.
Kajpada se je minister podal pod pritiskom javnosti le v polovično in nezadovoljivo rešitev: odlok, ki Saliju K. naj bi po besedah ministra Loschnaka imel dva meseca Časa, da se sam pripravi na to, kako in v kateri smeri misli potem zapustiti Avstrijo. Za Terezijo Stojsic in Zelene je ta odločitev nesprejemljiva, vendar bodo izrabili Cas in storili vse, kar je možno, da do izgona Salija K. ne bo prišlo.
Vodja Zelenih Peter Pilz je na tiskovni konferenci še dejal, da Lo-
schnakov kompromis očitno ni tako prostovoljne narave: minister je izpustitev mladega albanskega dezerterja iz Kosova ukazal šele, ko je zvezni predsednik Thomas Klestil dan poprej v pogovoru s Pil-zom zagotovil intervencijo pri notranjem ministrstvu.
Tudi Klestil je bil mnenja, da je za problem vojnih dezerterjev treba najti generalno rešitev, izpostavlja Pilz, ki se je izrekel za to, da se naj vsi vojni dezerterji, ki so pobegnili pred vpoklicem v vojsko ZRJ, obravnavajo kot priznani vojni begunci.
NOVICE
Vranifzky bo v petek obiskal Kazahstan
DUNAJ - Zvezni kancler Franz Vranitzky bo 25. in 26. aprila na uradnem obisku v bivši sovjetski republiki Kazahstan. Vranitzkega, ki vraCa obiska kazaškega presednika Nazarbajeva v januarju na Dunaju, bo spremljala obširna delegacija avstrijskih gospodarstvenikov.
EL kritizira avstrijsko stališče v pogajanjih z ES
CELOVEC - Avstrijski predlogi v pogajanjih z Evropsko skupnostjo na področju kmetijstva da ni odgovarjajo predstavam kmetov na južnem Koroškem, je poudaril frakcijski vodja Enotne liste v Dobrli vasi Martin VVastl. Komunalni politiki v izjavi za tisk poudarja, da na primer občini Dobrla vas in Skocijan po avstrijskem predlogu ne spadata pod gorsko področje, kar pomeni v primerji z drugimi občinami na južnem Koroškem zapostavljanje le-teh. VVastl s tem v zvezi navaja primer (avstrijske) južne Štajerske, ki je v avstrijskem pogajalskem predlogu v celotni označena kot gorsko področje, ki je potrebno posebne podpore. Slovenski komunalni politik v svoji kritiki dalje poudarja, naj avstrijski pogajalci v Bruslju tudi upoštevajo, da je v okraju Velikovec skoraj največ brezposelnih v ceh Avstriji.
Spominska svečanost
ŽELEZNA KAPLA - Na kapelskem pokopoliscu se je preteklo nedeljo zbralo nad 400 ljudi na spominski svečanosti, da bi pred spomenikom Franca Pasterka-Lenarta počastili spomin na 183 žrtvam fašizma. Slovesnost je glasbeno oblikoval mešani pevski zbor SPD Zarja pod vodstvom Gabrijela Li-puša, recitatorje domačega društva pa je pripravil Poldej Zunder. Udeležence spominske svečanosti je pozdravil predsednik okrajnega odbora ZKP Peter Kuchar, slavnostni govornik pa je bil predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Marjan Sturm, ki je med ostro zavrnil najnovejšo akcijo koroškega Heimatdiensta, ki je pred nekaj dnevi s poštno pošiljko gospodinjstvom na Koroškem skušal prikazati Slovenijo kot nevarnega sovražnika z ozemeljskimi zahtevami.
Zlata maša patra Tomažiča
DUNAJ - Pater Ivan Tomažič, slovenski klareti-nec in dolgoletni vodja slovenskega Studenskega doma Korotan, te dni obhaja svojo 50.obletnico mašniškega posvečenja. Zlata maša bo v nedeljo, 25.aprila ob 9.30 v cerkvi slovenskega pastoralnega centra v Einsiedlergasse 9-11 v petem dunajskem okraju. Na predvečer (sobota, 24. aprila ob 19.uri) bo ob isti priliki v isti cerkvi koncert mešanega komornega pevskega zbora iz Celja.Tomažič, ki je svoj teološki študij konCal kot redovnik klaretincev v Zafri v južni Španiji, je na Dunaj prišel 1955.leta. Od tedaj naprej je tudi duhovnik za stare ljudi v dunajski bolnišnici Baumgarten. Bil je iniciator za ustanovitev slovenskega Studenskega doma celovške Mohorjeve družbe 'Korotan’ na Dunaju, katerega gradnja je bila v veliki meri omogočena z zbiranjem denarja med Slovenci. Dom je bil otvorjen 1966.leta, pater Ivan Tomažič pa ga je vodil vse do leta 1987.Visokošolski dom ne nudi samo strehe slovenskim (in drugim) študentom, razpolaga tudi s kapelo za nedeljske maše in prostornostmi za kulturno in družabno življenje Slovencev na Dunaju ( v njegovih prostorih ima svoj sedež tudi pred 20 leti ustanovljeno Slovensko kulturno društvo Ivan Cankar). Stroga disciplina, hišni red in avtoritarno vodenje doma so po koncu 60-ih let včasih skrbeli za javne razprave o Korotanu in njegovem upravitelju patru Tomažiču. Ivan Tomažič se danes še naprej posveča dušnemu pastirstvu, vodenja dekliškega študentskega penziona Koper ter svojemu konjičku - venetolo-giji. (I-S.)
Rekordni dobiček Avstrijske nacionalne banke
DUNAJ - Kljub temu, da je bilo leto 1992 iz gospodarskega vidika težko leto, je Avstrijska nacionalna banka zaključila bilančno leto z rekordnim dobičkom treh milijard šilingov. To je na tiskovni konferenci sporočila predsednica državnega inštituta Schaumayerjeva, ki se je ob tej priliki izrekla tudi za to, da se davčna reforma - kot predvideno - izvede s 1. januarjem leta 1994. Schaumayerjeva se je poleg tega odločno izrekla proti vsaki razpravi o devalvaciji avstrijskega šilinga in pri tem poudarila, da bi predvsem avstrijsko gospodarsko pri takem koroku utrpelo veC škode kot koristi. Predsednica Avstrijske nacionalne banke je podprla tudi proračunsko politiko avstrijske zvezne vlade.
PRIREDITVE NA KOROŠKEM
Petek, 23.4.1993
CELOVEC
Mladinski dom SSD, Mikschallee 4, 20.00 -Plesni veCer “Ikarusa" pod geslom “Vsak z vsakim in obratno”, odlomki iz Maričke, prireditelja: Ikarus, SPZ;
SPITTAL OB DRAVI
Grad Porcia, 19.30 -Zaključni koncert ob 1. koroškem kulturnem tednu z zboroma "Valentin Polenšek" in "Jakob Petelin- Gallus”;
TINJE
Dom prosvete, 19.30 -Predavanje - "Človečanske pravice, pravice žena: žene na Filipinih - njihova borba za dostojanstvo”, predava Mary Mananzan, predsednica strešne organizacije filipinskih ženskih gibanj (nem.);
SELE
Gostilna Malle, 14.00 -Koroški program o kulturni krajini, referent Dr. Ortner Heinz, Koroška deželna vlada, prireditelja: KIS, društvo pasnih upravičenčev v Selah;
Sobota, 24.4.1993
CELOVEC
ORF-gledališCe, Spon-heimerstraBe, 15.00 - Po-dijska diskusija "Hrvaški cilji in meje, svoboda in/ali sila? ”, diskutirajo: dr. Heinz Fischer, dr. Heide Schmidt, dr. Chri-stof Zernatto, Susanne Kovari, Peter Mitterer, Siebert Metelko, mag. Cordula Frieser, mag. Melitta Trunk;
GLOBASNICA
Ljudska šola, 15.00 -Nastop mladinskih zborov iz Roža in Pod j ime.
AVSTRIJA / AZILANTI -n
DUNAJ / DRAMATIČNI PROCESNI DAN V AFERI NCjRICUM
Direktor Karitas očita ministrstvu manipulacijo
DUNAJ - Polemika med direktorjem avstrijske Karitas Schiil-lerjem in notranjim ministrom Loschna-kom se nadaljuje. Schiiller je Loschnaku zdaj očital, da so evforična poročila notranjega ministrstva o pozitivni bilanci novega avstrijskega zakona o azilu neustrezna, ker naj bi bila konstruirana. Ministrstvo je poročalo, da Avstrija odobrava 17 odstotkov azilskih prošenj. Na osnovi podatkov notranjega ministrstva pa je Karitas izračunala,
da je število sprejetih azilantov moCno nazadovalo. Od januarja do marca 1992 (pred uveljavitvijo novega zakona) je bilo zastavljenih 6091 azilskih prošenj, 773-im pa je bilo ugodeno. V istem Časovnem obdobju v letu 1993 je od 1273 azilskih prošenj bilo odobrenih samo še 216. To je nazadovanje za dve tretjini.
Karitas to razlaga z odgonom azilantov med azilskim postopkom oziroma v Času v Času priziva zoper odločitve.(I.S.)
Ambasador - žrtev vojne med Iranom in Irakom?
Vdova dvomi o naravni smrti moža-diplomata, ki je prvi opozarjal na ilegalno kupčijo z orožjem
Igor Schellander
DUNAJ - Veliko pozornost je včeraj vzbujala osma zaslišana priča v procesu o oferi Noricum -Marlene Amry, vdova bivšega avstrijsekga ambasadorja v Atenah. Herbert Amry je v juliju leta 1985 štirikrat zapovrstjo v obliki nujnih faksov in depeš nadrobno opozarjal urad zveznega kanclerja, da je v pripravi oz. celo že v teku ilegalna prodaja avstrijskih topov državnega podjetja Noricum vojskojocemu se Iranu.
Amryjeva obvestila so ena izmed glavnih spornih okoliščin, ki jih naj
zdaj pojasni sodnjiska obravnava proti takratnim vodilnim in - tako se glasi očitek v obtožbi -soodgovornim politikom kanclerju Fredu Sino-watzu, zunanjemu ministru Leopoldu Gratzu in notranjemu ministru Karlu Blechi.
So bila obvestila takoj posredovana politikom in kako so jih ocenjevali? To je eno izmed osrednjih vprašanj.
Zadeva je vrhu tega dosegla daljnosežno in misterijozno dimenzijo z
nenadno smrtjo avstrijskega ambasadorja dne 12. julija 1985, samo dober teden potem, ko je zvedel za načrtovano in strogo zaupno kupčijo avstrijske državne industrije. Takratna uradna verzija am-basardojeve smrti: odpovedalo mu je srce.
Vdova Marlene Amry je vCeraj na vprašanje, ali misli, da je njen mož umrl naravne smrti, odvrnila, da njen mož nikoli ni imel težav s srcem. Na koncu zaslišanja pa je izrazila misel, da je
njen mož postal “žrtev vojne med Iranom in Irakom".
Marlene Amry je pred sodnikom zelo izdatno orisala dogodke zadnjih dni pred smrtjo svojega moža. Ko je dobil informacijo o načrtovani prodaji avstrijskega orožja Iranu, je bil ves iz sebe. “To je najveCji avstrijski posel z orožjem po letu 1945“, je Amry dobesedno dejal svoji ženi prvi večer po tem, ko je poslal na Dunaj prva opozorila.
Ko nato iz avstrijskega glavnega mesta ni bilo nikakršnega odziva, tako poroCa vdova, je ambasador reagiral z ogorčeno izjavo “Jim bom že pokazal! “ ter na lastno pest začel zbirati dodatne informacije.
Po vrsti telefonskih pogovorov s svojimi avstrijskimi ambasadorskimi kolegi v drugih državah Bližnjega vzhoda je bil prepričan v tem, da pošiljka avstrijskih spe-cijalnih topov 'in granat ni namenjena domnevnemu kupcu v Libiji, temveč vojskujočemu se Iranu...
KULTURA
Petek, 23. aprila 1993
FILM / RECENZIJA
LITERATURA / POGOVOR S SLOBODANOM P. NOVAKOM
Kako s pogledom predreti jajčno lupino
Do 25. aprila v Dubrovniku poteka 59. svetovni kongres centrov Pen na temo Kraj in usoda
Krvava Marie (Inno-cent Blood), ZDA, 1992. Režija: John Landis. Scenarij: Michadl Wolk. Fotografija: Mac Ahlberg. Glasba: Ira Nevvborn. Glav. vi: Anne Parillaud, Robert Loggia, Anthony LaPaglia, Don Rickles, Angela Bassett. Distribucija: VVarner Bros /Ljubljanski kinematografi
Krvava Marie, ki jo ravnokar gledamo v naših kinodvoranah, je šestnajsti celovečerec Johna Landisa. Ge jo primerjamo s prejšnjimi Landiso-vimi filmi, je Krvava Marie seveda še najbolj podobna prav Ameriškemu volkodlaku v Londonu, saj ne gre za parodijo, temveč za pravo grozljivko s primesmi komedije absurda. Malokateremu režiserju se ta kombinacija posreči tako dobro kot Landisu, saj mu očitno ne manjka občutka za lovljenje ravnotežja med obema skrajnostma. Vse preveč je namreč filmov, v katerih so prizori, ki naj bi bili grozljivi, v resnici smešni.
Anne Parillaud v naslovni vlogi igra vampirko, ki se »hrani« izključno z zlikovci in se izogiba »nedolžni krvi«, ko pa spozna policista Joeja Gannara (Anthony LaPaglia), se z njim zbliža. Vendar vampirstvo v Krvavi Marie ne pomeni »-zla po sebi«, temveč le »prepovedano zlo«, zato
pa »zlo po sebi« predstavljajo gangsterji, zato Marie svojim žrtvam tudi ne dopusti, da bi se spremenile v vampirje in s tem postale zlo v absolutnem pomenu te besede, kar sicer velja za klasične krvosese (»Bili so zli za Časa svojega življenja in zli so ostali tudi po svoji smrti«, nam pove lovec na vampirje v uvodnih sekvencah Vampirjevih ljubimk / The Vampire Lo-vers Roya VVarda Bake-rja).
Bill Krohn v svojem komentarju Generique du fin, objavljenem v Cahi-ers du cinema (št.
Igor Kernel
463/93), govori tudi o simboliki, navzoči v Lan-disovem filmu: Marie, tako kot jo igra Anne Parillaud, je neprikrito francoskega porekla, prihaja torej iz Starega sveta; njene žrtve so gangsterji, ki nastopajo v kriminalkah, te pa so eden od najznačilnejših filmskih žanrov ameriške kinematografije; preden jim Marie izsesa kri, ki jo potrebuje za svoje preživetje, se z njimi ljubi - alegorija na razmerje med ameriškim in evropskim filmom je tu
(po Krohnu) veC kot očitna.
Ge je Dracula F. F. Coppole pri evropskem občinstvu in kritiki uspešnejši kot v Združenih državah Amerike, to drži tudi za Krvavo Marie. Navsezadnje to ni presenetljivo: Četudi je vampi-rizem globalni fenomen, je prav lik kinematografskega vampirja posnet predvsem po podobi, ki jo poznamo iz evropskega izročila, zato je prav presenetljivo, kako Slovenci filme te zvrsti obravnavamo kot nekaj tujega, kot da bi šlo za tematiko, ki bi jo uvozili od drugod.
Slovito Le Fanujevo vampirsko povest Carmilla (1872), ki je doživela celo vrsto ekranizacij, bi pravzaprav morali posneti pri nas, saj se odvija na Štajerskem. Da ne govorimo o »vedavcih«, avtentičnih slovensko-istrskih vampirjih, o katerih piše Valvasor,
In ko se bomo, opremljeni s temi podatki, odpravili gledat Krvavo Marie, se bomo gotovo laže vživeli v najbolj napete prizore. Nikoli se namreč ne ve, Ce ni morda veda-vec ravno kdo izmed gledalcev, ki v zatemnjeni dvorani sedijo okrog nas.
Goran Vezič
Dr. Slobodan Prospero Novak, predsednik hrvaškega centra Pen, je za Republiko govoril na predvečer 59. kongresa svetovnega Pena, ki se je zadel 19. aprila z vkrcavanjem pisateljev iz vsega sveta v Benetkah na ladjo Liburnia, s katero so Cez Hvar prišli do Dubrovnika - po številnih polemikah in prepirih, ali kongres sploh bo v tem mestu, v katerem so se pisatelji pred 60 leti uprli prihajajočemu evropskemu fašizmu. Cas za polemike o tem, ali je Dubrovnik primeren, je minil in kongres Pena se je lahko začel...
V Cern je bil nesporazum?
Pen niso nikakršni literarni Združeni narodi, saj nima nobenih povezav z državami in državnimi sistemi. Centri Pen so organizirani po načelu literature, saj obstajajo tudi države, v katerih je kar nekaj centrov. Geslo našega srečanja bi lahko povzeli v enem stavku: »-Vsi pisatelji, tudi tisti najmanjši, Ce takšni sploh so, imajo možnost, da na naši ladji postanejo veliki pisatelji.«
Tema kongresa je Kraj in usoda; kaj to pomeni v naših okoliščinah?
Globoko smo prepričani, da bodo vsi naši prijatelji in kolegi, ki bodo z nami delili izkušnjo tega potovanja, razumeli, da je
eden najvecjih problemov danes na Balkanu prav karambol med zgodovino in zemljepisom. Zato tudi mislimo, da je usoda Dubrovnika ne samo usoda tega mesta in Hrvaške, ampak usoda sveta. Kot je bilo leta 1933 v Dubrovniku povsem logično, da bo tam kongres, Čeprav je bila takratna Jugoslavija diktatorska država, Čeprav so bile takrat jeCe polne, Čeprav so ljudi ubijali po ulicah, smo takrat vedeli samo o zaprtih komunistih, zdaj vemo tudi o drugih.
A kaj lahko pomeni samo dejstvo, da se bodo svetovni pisatelji zbrali na Hrvaškem?
Veliko pomena pripisujem temu, da se bodo na Hrvaškem naši pisatelji srečevali s svojimi tujimi kolegi. Ne mislim, da bi moralo iti za kakšno spektakularno dejanje kritike, žolčne razprave ali objemanje. Ne, gre preprosto za soočanje.
Ko smo že pri dialogu, kako si razlagate odsotnost nemškega in ameriškega Pena?
Najprej je treba povedati, da ne gre za organizaciji, kakršna je naša, v kateri pa vseeno njuni vodstvi razmišljata podobno. Zelo redke so organizacije, tudi v demokratičnem svetu, v vodstvih
katerih bi bili zastopani vsi številni interesi članstva, ki naj bi jih to zadovoljilo. Naiven bi bil, Ce bi si mislil, da hrvaški Pen zadosti vsem različnim interesom svojih 150 elanov. Nestrpnost pišCanca v jajcu je neprijetna stvar. Vendar bi tisti, ki gledajo jajce od zunaj, morali vedeti, da mi vse gledamo iz jajca, v katerem oni ne vidijo, kaj se dogaja. Naši kolegi iz vodstva nemškega Pena so to po vsej verjetnosti pozabili. Naj jajce pac razbijejo, Ce so že tako nestrpni.
Kako je bilo z vabili za pisatelje iz ZR Jugoslavije, za srbski in Črnogorski Pen?
Kolegov iz srbskega Pena nismo vabili prav nic drugače kot vse druge. Edino javno zagotovilo smo dali pisateljem iz ZR Jugoslavije, da bodo dobili vize, kar je potrdila tudi hrvaška oblast. Tudi za naše kolege iz Črne gore je bil ta kongres nedvomen izziv.
Ali ste sploh dobili kakšen odgovor iz srbskega Pena?
Dve uradni stališči, sporočili, ki sta bili objavljeni, Čeprav ju uradno nismo prejeli. Ena od teh izjav je, po vsem sodec, zelo ostra zasebna izjava Predraga Palavestra, ki
govori o demokraciji na Hrvaškem, o vojni na Hrvaškem, Čeprav je težko reci, kaj je mislil, a izjava je bila do Hrvaške vsekakor grožnja. Druga izjava je bila namenjena mednarodni javnosti, a s Cisto drugačno intonacijo. V njej je pravzaprav povedano samo to, da 59. svetovni kongres Pena v Dubrovniku pravzaprav sploh ni kongres.
Ali tema Kraj in usoda odpira ali zapira vprašanje krvnikov in žrtev?
Pustimo krvnike za boljše Čase. Vsaj meni, ki se ukvarjam s starejšo dramatiko, je znano, da so krvniki najbolj znameniti spreobrnjenci v srednjeveškem teatru. Krvniki grej o prvi v nebesa. Žrtev pa zmeraj ostane žrtev. Ce žrtve ne prepoznajo, pride do nesporazumov. Mogoče je to tudi problem naših kolegov iz vodstva nemškega Pena kakor tudi naših kolegov iz Srbije, ki o žrtvah nočejo govoriti.
Kaj lahko pričakujemo od tega kongresa Pena v zvezi z njegovo temo?
Predvsem pričakujem, da se bomo vsi vrnili zdravi in celi v Benetke 25. aprila, to je na dan sv. Marka. Upam, da bo sv. Marko držal roko nad nami, da bomo lahko sreCno pripluli iz ene prestolnice Jadrana v drugo, od princeske Dubrovnika do kraljice Benetk.
SLIKARSTVO / GLEDALIŠČE / PLES / GLASBA
EVROAGENDA
FILM / KIPARSTVO / ARHITEKTURA / FOTO
LONDON
DUNAJ
STUTTGART DUNAJ
LONDON
Londonski plesni festival
The Plače Theatre, 17 Duke’s Road, London WClH9AB. Vztopnice lahko kupite pri blagajni gledališča od ponedeljka do petka od 12. do 18. ure, ali rezervirate po telefonu: 071 387 0031
Znani londonski promotor novih gledaliških gibanj The Plače Theatre že četrtič organizira plesni festival The Turning VVorld. John Ashford in Oo-nagh Duckvvorth sta selektorja programa v katerem se bo zvrstilo deset plesalcev oz. plesnih skupin iz Evrope, Severne in Južne Amerike, Afrike in Azije.
Festival se začne 27. aprila, ko bo nastopila kanadska skupina O Vertigo Danse s predstavo La Chambre Blanche, demonstracijo »montrealskega stila nevarnega atleticizma« v koreografiji Ginette Laurin. Skupina Compagnie Michele Anne De Mey bo plesala Sonatas 555 30. aprila in 1. maja. Devet plesalk in plesalcev ujetih v »energetski vihar«, eksplozivni gib, hitri ritem - Sonatas 555 je torej koreografija, ki jo stilno lahko uvrstimo v »belgijski val«.
Setsuko Yamada, ki se bo v The Plače Theatru prikazala 3. maja, uporablja klasične gibe zahodnjaškega »contemporary danceja« in ekspesionizem butoh plesa.
Njena koreografija Father je nekakšno »haikuv-sko«(zgoščeno, esencialno) brskanje po osebni zgodovini in spominu na svojega očeta. Naslednjega dne bosta na sporedu še dva solo-projekta. Najpej bo žensko privatnost razkrivala Lina Malenfant v predstavi Des centaines de fois mon coeur, ki jo je koreografirala Lynda Gaudreau. Za njo bo o tem, kako kaj naredimo z letenjem v gledališču poučil londonsko občinstvo naš Iztok KovaC, bolj znan kot »agent slovenskega sna«. Se enkrat torej Kako sem ujel sokola, eden uspešnejših izvoznih izdelkov slovenske gledališke produkcije.
S.O.A.P. Dance Theatre, plesna skupina iz Frankfurta, ki jo inštruira Rui Horta, nekoC direktor lis-bonskega Dance Centra in koreograf Gulbenkian Balleta, bo 6. maja nastopila s predstavo Domestic Arrangements.
V naslednjih dneh, 7. in 8. maja bo spet uprizorila Made to Measure, predstavo, katero je gledališka kritičarka Zenja Leiler po lanskoletnem festivalu Eurodance v Mulhauseu označila za »dramatično, nežno, komično in patetično«.
Criatura in La Fortuna je naslov predstave argentinske skupine El Descueve, ki tematizra socialne, predvsem seksualne, odnose in različne pshološke dvome. Nastopili bodo 10. in 11. maja. Theatre de la danse iz Tunizije bo 12. in 13.maja predstavila omnibus-program Evolution, Le Temps in Nuit Blanche, za katerega je koreograf Imed Jemaa prejel že več nagrad. The Turning VVorld bo zaključila madžarska skupina Tranz Danz 14. in 15. maja s predstavo Temporary Title. Precej diskurzivna, moška in jazzerska predstava, menijo poznavalci. (A. M.)
Dunajski bidermajer
Kunstforum der Bank Austria, razstava Dunajski bidermajer, do 27. junija, odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob sredah do 21. ure.
Dunajski bidemajer, v slikarstvu poimenovan tudi kot Cas zgodnjega realizma, odkriva v delih mojstrov, kot so Ferdinand Georg VValdmiiller, Josef Danhauser, Peter Fendi, Friderich Amerling, Johann Baptist Rei-ter in Johann Michael Neder, Ce naštejemo le nekaj najpomembnejših, nove dimenzije specifičnih, na Cas vezanih tem, ki na samem začetku po Dunajskem kongresu še prikazujejo zadovoljno lice v vsakdan postavljenega novopečenega meščana, vojaka ali delavca iz predmestja; bolj ko pa se bližamo revolucionarnemu letu 1948, slikarji spregovarjajo tudi resnico, ki je revščina, lakota in nezadovoljstvo. Občutek za detajl, razpoloženje in vsakdanjost, ki se skrivajo v vsaki sliki ali akvarelu, prebudijo v gledalcu opazovalca; v »starih, dobrih Časih« pa so želele mojstrovine opozoriti tudi na nepravilnosti in predvsem poučevati. Razstava Dunajski bidermajer je zdaj ena najvecjih te vrste na Dunaju in predstavlja paradoksalno, v nasprotju s takratno strogo sistemsko cenzuro pravzaprav umetniško eno najbogatejših obdobij tako na glasbenem (Beethoven, Schubert, Strauss) kot tudi na dramskem področju (Raimund, Nestroy, Grillparzer in Schifter) v Avstriji. Razstava ponuja na ogled veC kot dvesto del šestnajstih priznanih slikarskih mojstrov. (T. D.)
Premiera
Verdijeve
Traviate
Staatstheater Stuttgart, Oberer Schloss-garten 6, 8. maja ob 19.30:Guiseppe Verdi: La Traviata, premiera, rezervacije in informacije po telefonu: 99 49 711 20 320 alifaxu 99 49 711 203 23 89.
V stuttgarškem Državnem teatru so pripravili novo operno premiero. Tokrat je to La Traviata G. Verdija, melodrama v treh dejanjih, za katero je besedilo napisal Francesco Maria Piave in jo bodo peli in igrali v italijanskem jeziku. Predstavi bo dirigiral Philippe Au-guin, v glavnih vlogah pa nastopajo Carla Basto (Violetta Va-lery), Annette Kuhn (Flora Bervox), Ir-mgard Stadler (An-nina), Martin Thompson (Alfredo), Wolf-gang Schone (Giorgio Germont), Paul Mc-Cann (Gastone), Tero Hannula (Baron), Ka-rl-Heinz Eicher (D' Obigny, Karl-Frie-drich Diirr (zdravnik), Peter Schaufelberger (Giuseppe), Im-Gu Kang in Alois Tremi, stuttgaršemu državnemu orkestru pa bo pomagal tudi zbor državne opere.
Ponovitve Traviate bodo v torek, 11., Četrtek, 13. in sredo, 19. maja. (A. K.)
Kdo bo kupil fotoalbum cesarice Sissy?
Dorotheum, Dorotheergasse 17,5. maja ob 14.30:
Fotoalbum iz zasebne knjižnice cesarice Elizabete je velika redkost, saj so v njem nekoliko bizarne fotografije cesarske družine in avstrijske visoke aristokracije, portretirance namreč kažejo v kostumih, v katerih so uprizarjali »žive slike »in posamezne gledališke prizore. Stare fotografije tako ponujajo enkraten vpogled v družabno življenje visoke aristokracije v Času iztekajočega se 19.stoletja in pričajo o njihovem navdušenju za vse, kar je bilo povezano z maškaradami in preoblačenjem.
Avkcija v Dorotheumu ponuja še nekaj eksponatov, ki so tako ali drugače povezani z avstrijsko cesarsko družino.
Verjetno je ena od najbolj osebnih stvari, ki je na prodajo, molitvenik cesarice Elizabete, v kateri je rokopisna beležka njene hčerke, nadvojvodinje Marie Valerie; ta je v njem pozabila tudi fotografijo svoje matere na mrtvaškem odru.
Izredno umetniško vrednost ima doprsni bronasti kip Elizabetinega moža, cesarja Franca Jožefa, pravo rariteto na avkciji pa predstavlja 10 umivalnih posod, v katerih so si elani cesarske družine umivali noge.
Med drugimi predmeti je vredno omeniti še cesarski krožnik za slavnostne pojedine, prstan z znamenji Časti ogrskega kralja in napisom« Sub auspiciis impe-ratoris«prstan ter stojalo za pipe, iz katerih je kadil Franc Jožef.
DOROTHEUM
Popotovanja po razstavi
Science Museum, Exhibition Road: Superbike -oblikovan za uspeh, odprto do 20. junija od ponedeljka do sobote od 10. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih od 11. do 18. ure
Londonski Science Museum je v sklopu razstave Superbike pripravil še eno zanimivo predavanje, ki bo vse tri dni prvomajskih praznikov. Tako bodo od sobote, 1. maja, do ponedeljka, 3. maja, petkrat na dan (ob 12., 13., 14., 15. in 16. uri) zabavali otroke. Ob dvanajstih, dveh in štirih so predavanja oz. ure znanstvenih zgodb namenjene mlajšim otrokom od treh do šestih let, ob enih in treh pa malo starejšim (od šestih do devetih let). Naslov predavanj je Zgodbe o magičnih potovanjih. Pripovedovalka Linda Cotterill bo otrokom predstavila osupljive zgodbe o potovanjih s kolesom, o letečih konjih in čarobnih letečih preprogah. Ce si torej želite poleteti po muzeju, se jim pridružite. (A. K.)
SuperBike
An cxhibtuon on the OlympK go/d medo/ bicycle
16 March te
16 lune 1993
at the
Science
Museum
Events
KULTURA
Petek, 23. aprila 1993
PUBLICISTIKA / POGOVOR Z LETOŠNJIMA NAGRAJENCEMA AMERIŠKEGA PEN
Svobodo pisanja je treba priznavati tudi sovražnikom
Klasična filologinja in publicistka Svetlana Slapšak ter prevajalec in novinar Zoran Mutič sta prejela »Freedom to Write Award«
Erika Repovz
Letošnjo nagrado ameriškega Pena Freedom to VVrite Award, ki jo organizacija vsako leto podeljuje dvema ali trem pisateljem in publicistom, najbolj zaslužnim v zavzemanju za svobodo pisanja, sta tokrat dobila klasična filologinja in publicistka Svetlana Slapšak ter prevajalec in novinar Zoran Mutič. Oba trenutno živita v Ljubljani.
Vprašali smo ju, zakaj bosta po njunem mnenju prav onadva letos potovala v New York. Predlog je namreč podal predsednik slovenskega Pena Boris A. Novak. Odgovorila sta, da je svoje delo težko ocenjevati, da ne vesta. Odgovora ne bi bilo njunima življenjepisoma, vendar bi bili predolgi, če bi iz njega prepisali vse pomembnejše podatke.
V Ljubljano sta prišla iz Beograda in Sarajeva. Svetlana je pred tem delala na beograjskem Institutu za književnost, kjer se je ukvarjala predvsem s starogrško in klasično književnostjo. Leta 1988, po političnem procesu, ki ga je inscenirala tedanja varnostna služba, je ostala brez dela in brez potnega lista. Kasneje je pre-
davala v Zagrebu in Ljubljani, ves čas objavljala v jugoslovanskih časopisih in aktivno sodelovala v različnih alternativnih in mirovnih gibanjih. Zdaj predava bal-kanologijo, žensko pismo in grški jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti. Se vedno objavlja v beograjskem Vremenu, ker noče izgubiti stika z ljudmi, ki so po njenem mnenju v tem trenutku pomembni za vrnitev zdravega razuma v Srbijo.
Zoran pripada generaciji Bosancev, ki se je,. ko se je bilo treba nacionalno opredeliti, proglasila za Bogomile, Eskime, Papuance ipd. Preden je prišel v Ljubljano, je delal na Radiu Sarajevo in bil prvi novinar, ki je povabil kakšnega lokalnega duhovnika na državni radio. V Ljubljani na Filozofski fakulteti študente prvih letnikov uvaja v grški jezik, sicer pa je urednik novega begunskega časopisa Izi (Izbe-glice za izbeglice). Zanj pravi, da je bila potrebna »hrabrost i ludost«, da so ga postavili na noge. Od absolutne ničle, na kateri so začeli, je pred izidom že druga številka.
Za oba je zelo po-
membno njuno tesno prijateljstvo, za katero se zdi, da je hkrati vzajemna spodbuda, podpora in predanost istim stvarem.
Kako se je pravzaprav začelo to vajino prijateljstvo?
Svetlana: Ce se ne motim, sva se prvič srečala pred sedmimi leti, ko sem recenzirala Zoranov prevod romana Tretji venec. V recenziji sem napisala nekaj pripomb. Zoran se je odzval tako, da mi je poslal zelo dolgo pismo, v katerem je bilo med drugim čutiti tudi nemalo jeznih tonov. Na koncu pisma pa je priložil še neko svojo pesem v grščini. Bila sem navdušena, to je bila grška rebetska pesem. Ta poezija je del grške subkulturne poezije, ki jo oba občudujeva. Zoran je pesem napisal tako mojstrsko, da sem takoj vedela, da imam opravka z verjetno edinim neohelenistom na področju nekdanje Jugoslavije.
Zoran: Ko sem dobil Svetlanino pismo, sem takoj, in kot se je pozneje izkazalo, popolnoma neupravičeno, pomislil, da Svetlana pripada ene-
mu izmed številnih »beograjskih klanov«. Mislil sem, da je to razlog za napad. Osebno mi je bilo sicer vseeno, kot prevajalec pa sem se počutil ogrožen. V tem času so mi namreč preprečili, da bi objavljal v Beogradu. Prvič sva se srečala, ko sem jo s posebno težkim občutkom nelagodnosti povabil na sarajevsko promocijo romana, kar je ona z navdušenjem sprejela. Kasneje, ko sem delal kot novinar na sarajevskem radiu, sem jo večkrat povabil, da je bila gost v programu.
Kaj pa »težki občutki nelagodnosti«, so vaju zdaj že zapustili?
Zoran: Odkar sem lani februarja dva tedna pred prvimi nemiri zapustil Sarajevo, živim pri Sla-pšakovih. V Ljubljano sem prišel, da bi zamenjal Svetlano na fakulteti, ker je bila ona v tistem času v Franciji. Ne vem sicer, kako me prenašajo, vendar doslej teh težkih občutkov še nisem opazil... Smeh.
Svetlana: Vsi skupaj imamo verjetno nekatere značajske lastnosti, ki se ujemajo. Depresivni smo, osamljeni, izrazito smo asocialni, nagnjeni smo k
temu, da se zavlečemo vsak v svoj kot k svojemu delu in radi imamo iste stvari: mačke, grško glasbo in skupne izlete v Grčijo. Ce pomislim, je zadnje najboljše od vsega. Samoironija?
Smeh.
Kako sprejemata to vajino nagrado?
Zoran: Verjetno sva zanimiva, ker v svetu zunaj svojega poskušava ustvarjati in ustvariti nekaj novega.
Svetlana: Ce se to ceni, potem bi bil to lahko dober znak.
Svetlana, kako komentiraš, da si kot Srbkinja v teh časih dobila mednarodno nagrado?
Svetlana: To je verjetno čudno na prostoru nekdanje Jugoslavije. Predvidevam, da za Američane to ni nič nenavadnega; sicer ne vem, kako naj si razložim to njihovo odločitev. Morda je končno nekomu postalo vseeno, kdo je človek, ki ga nagrajujejo, in jih zanima, kaj je ta človek naredil. Sicer pa so Američani svoje čase nagrajevali tudi svoje sovražnike, ki so bili znani borci za mir.
- > - V* 'VT *£**«*'Jju>
Nagrajenca v delovnem kotičku salona Slapšakovih v Ljubljani (Foto: Tomaž Prošek)
LIKOVNA UMETNOST / RAZSTAVA
Bodyart v Londonu
Adela Železnik
Ker je videti, da se dobesedni povezavi umetnost-življenje ne moremo več izogniti, je tovrstni, trend zajel tudi sicer bolj odmaknjeni in v lastno estetiko zazrti angleški otok. Do nedavna precej mirno in dokazano enolično likovno sceno so že lansko jesen vznemirile razstave, kakršna je sicer tradicionalna The Turner Frize 1992 (Tate Gallery), katere izid ni pretirano presenetil. Precej polemik pa je povzročil eden od kandidatov Damien Hirst, ki je namesto tradicionalno estetskih objektov razstavil asemblaže v obliki nekakšnih akvarijev s pravimi ribami v formaldehidu.
Daleč od modernistične estetike je tudi večina razstavljenih del v Saatchi Collection, z naslovom Young Britisch Artists II. Najbolj notorični eksponat je delo Marca Quinna - Jaz (Self), in sicer avtoportretna glava, narejena iz mavca, ki ga uporabljajo zobozdravniki, napolnjena s približno petimi litri umetnikove krvi, ki so mu jo odvzemali v manjših količinah v obdobju petih mesecev. Ker lahko svojo sedanjo podobo ohranja le v zamrznjeni obliki, je obstoj umetniškega dela odvisen izključno od posebnih okoliščin, kar pomeni od specifične temperature hladilne omare, v kateri je razstavljeno. Ce na primer zmanjka elektrike oziroma hladilnik izključimo, tudi »skulptura« izgine v brezoblični rdeči mlaki.
Najpogostejši komentarji obiskovalcev in tiska so bili, da je v dobi aidsa to kar pripravna oblika shranjevanja lastne krvi.
Poleg omenjenega dela, ki nam kljub svoji statičnosti zbuja določene konotacije na dionizične rituale Hermana Nitscha, se vedno glasneje uveljavljajo feministične umetnice, kot na primer Sarah Lucas, ki v okviru iste razstave ua izrabljanje ženskega telesa opozarja s predelavo in povečavo
oglasov v pornografskih časopisih oziroma za svoja dela fetiši-stično uporablja lastne dlake in potrošniške predmete, kot so ponošeni čevlji. Zanimiva je njena povezava ženske seksualne identitete s hrano v obliki dveh ocvrtih jajc in »prekajenega slanika«, ki v bistvu aludira na dvojni pomen slengovske uporabe besede »kipper«. Nasploh prihaja v likovni umetnosti vedno bolj v ospredje konkretna uporaba hrane v povezavi s seksualnostjo ali kot sredstvo za rušenje tabujev. V tem smislu lahko razumemo triptih Mučeništvo sv. Agate Tacite Dean, ki je bil na ogled od srede januarja do konca februarja 1993 v Serpentine Gallery v okviru skupinske razstave Barclays Young Artist Avvard 1993. Na fotografski inscenaciji scene, posnete po znani Tiepolovi sliki, so Agatine odrezane prsi (položene na pladenj kot svetničin atribut), nadomeščene z raznimi kolači, ki po svoji obliki spominjajo na ženske prsi. Ker pa gre za tradicionalne angleške pudinge, s tem aludira tako na značilno angle-škost gledalca kot tudi sporočilnost umetniškega dela.
V isti galeriji bo do 25. aprila odprta za britanski prostor precej izzivalnejša razstava Roberta Go-berja, na »specifičnost« razstavljenega gradiva katere opozarjajo že napisi pred vrati, ki staršem svetujejo, naj otroke raje pustijo zunaj. Ta »specifičnost«, ki pomeni dve sobi s črno oziroma belo prevlečenimi stenami, okrašenimi s povečanimi risbami penisov in vagin, je že povzročila moralne pomisleke, zato so morali sicer prozorne okenske šipe, ki gledajo na park, zakriti z belo tkanino. Vendar pa vse to zatiskanje oči angleškim ljubiteljem umetnosti ne bo pomagalo pred dejstvom, da »new art« prihaja tudi k njim in da se bo treba s tem prej ali slej sprijazniti.
LIKOVNA UMETNOST / RAZSTAVA, KI VZNEMIRJA HRVATE
Siromaštvo
Marina Grzinic
V Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu se je s samostojno, skorajda retrospektivno razstavo z naslovom Moje siromaštvo predstavila kontroverzna zagrebška umetnica in performer-ka Vlasta Delimar.
Pri svojem več kot desetletje dolgem umetniškem ustvarjanju je uporabljala performance, happeninge, prijatelje, ljubimce, partnerje in tudi mimoidoče, v devetdesetih letih pa je s kompleksnimi fotoambi-enti nadgradila in hkrati premestila branje lastnega dela, fenomena nove umetniške prakse, kompleksnega umetniškega gibanja na Hrvaškem in
v okolju nekdanje Jugoslavije sploh, kateremu je pripadala v sedemdesetih in delno v osemdesetih letih.
Njena prvotno intencionalno rudimentarno-konceptualna govorica se je z nenehnimi pospeševanji med življenjem, umetnostjo in zgodovino prelevila v anali-tično-refleksiven in vizualno zavezujoč pogled na svoj lastni jaz, umetnost in medije ter na tisto tako razvpito paradigmo o zenski pisavi v umetnosti.
Seksualnost se kar oprijema ženskega telesa, pravi VVittingova, zakaj naj bi se je potemtakem skušali znebiti. Vla-
sta Delimar pa nam omogoča natanko to, da razumemo telo kot eminenten umetniški objekt in seksualnost kot žensko kodo par exellence. Toda v času aidsa, ko je imidz falusa postavljen pod vprašaj, je prav tako kakor žensko telo tudi moško zlorabljeno. Kot pravita Kroker & Cook, sta žrtvi moški in Zenska, njuni telesi sta napadeni in eksploatirani, tudi zato, ker ne ustrezata več vse bolj razvijajoči se tehnologiji. Zato tudi strategija reprezen-tacije Vlaste Delimar ne temelji na navidezno nasprotujočih si resnicah o ženskah in moških, ampak gre prej za zlitje seksualnih, sanjskih in političnih diskurzov, ki spodbujajo kot negativni in pozitivni hkrati.
Delimarjeva se loteva analize naših predsodkov, stereotipov in seksualnih nagnenj predvsem s pomočjo fotografskega medija. Njen umetniški korpus konstituirajo med drugimi tudi poslikane, doslikane fotografije ter fotomontaže, ki se utemeljujejo v eni sami junakinji - Vlasti Delimar.
Odnos do drugega, do nas gledalcev in sveta, se vzpostavlja kot obsedenost s samo seboj. Rezultat je (žensko) telo, premeščeno in napolnjeno z dvoumnimi metaforami, nekakšen cyborg, ali še natančneje rečeno - v teh postkomunističnih, mračnih časih, ko sta čista kri in plemenska pripadnost eksistencialni paradigmi - ba-stard, mešanec med podobo (ki referira na vse
podobe hkrati) in strojem (tukaj in zdaj še s tistim mehaničnim, tako priročnim fotografskim aparatom).
In prav s to narcistično gesto, vso usmerjeno vase, tako da lahko rečemo, da funkcionira kot »znak in ikona«
hkrati, uprizarja Delimarjeva že ponotranjeno spoznanje ob koncu tega tisočletja, da se zavedamo nenehnega nadzorovanja lastnega jaza ali še natančneje, da živimo tako, kot da nas bodo vsak trenutek fotografirali.
ZNANJE
Petek, 23. aprila 1993
ENERGETIKA - ASTRONAVTIKA / ENERGIJA IZ VESOLJA BO V PRIHODNOSTI KONKURENČNA DRUGIM VIROM
Orbitalne elektrarne kot pomemben vir za zagotavljanje energije
Poznavalci ne dvomijo, da bodo načrte kmalu potegnili iz predalov: vesoljske sončne elektrarne prej ali slej ne bodo le tehnično možne, temveč tudi tehnološko izvedljive
gradnje takšne orbitalne elektrarne (blizu tri milijarde dolarjev) in njena moC (približno polovica električne energije, ki jo porabijo v kot Indija veliki državi).
Potočnikove vizije
Prvi si je elektrarno v tirnici okrog Zemlje zamislil naš znanstvenik Herman Potocnik-Noordung (1892-1929), pionir raketne in vesoljske tehnike. Z znano risbo je Potočnik vizionarsko prikazal vtirjeno vesoljsko postajo, gledano skozi lino raketne ladje. Sestavljena je iz treh enot: okroglega bivalnega dela, astronomskega observatorija in energetske centrale s parabolicnim zrcalom, ki prestreza sončne žarke in jih pretvarja v električno energijo. Potočnikov futuristični prizor današnjega opazovalca preseneti zaradi »sodobnosti«, Čeprav je nastal pred polnimi 70 leti, torej 30 let pred začetkom vesoljske dobe.
Najbolj znano zamisel o orbitalni elektrarni je v 60. letih razvil dr. Peter Gla-ser, podpredsednik korporacije Arthur D. Little iz Massachusettsa. Po njegovih načrtih je ameriška Nacionalna agencija za letalstvo in astronavtiko (Nasa) leta 1974 izdelala prve podrobnejše projekte, dve leti pozneje pa so se v to delo vključili tudi strokovnjaki Uprave za energetske raziskave in razvoj (Erda). Poglavitna zamisel, ki sta jo ti ustanovi obdelali, je bila postavitev mreže
enega kilometra. Tam se spremeni v mikrovalove, ki jih potem oddajajo na površje Zemlje. Mikrovalove na tleh prestreže antena površine 102 kvadratnih kilometrov, imenovana rektena (ker mikrovalove pretvarja spet v enosmerni tok, angl. rectify). Za prenos po standardnem električnem omrežju enosmerni tok spremenijo v izmeničnega, nekaj pa ga uskladiščijo za uporabo v oblačnih dneh.
Orbitalna elektrarna, ki sta jo projektirali Nasa in Erda, naj bi bila moCi 10 tisoč megavatov, to pa ustreza moCi osmih jedrskih central. Upravi sta pripravili celo tri različne naCrte za izdelavo satelitskega energetskega sistema. Po prvem naj bi vsako leto do leta 2005 naredili po eno orbitalno elektrarno. Po drugem pa naj bi v obdobju med leti 2000 do 2050 utirili 50 satelitskih elektrarn.
Energija iz vesolja
Najširše je zastavljen tretji načrt, po katerem naj bi v obdobju 1995 do 2020 v tirnici zgradili 112 sončnih elektrarn. Po letu 2025 bi s temi elektrarnami pridobili 40 odstotkov energetskih potreb ZDA. Območje na Zemlji, kjer bi iz tolikšnega števila orbitalnih elektrarn sprejemali mikrovalove, bi bilo veliko približno kot pol Kalifornije. Načrtovano je, da bi uporabili prostrana nenaseljena ozemlja v ZDA, od tam pa bi energijo razpoši-
Vincent Di Fate: Umetniška ilustracija vesoljske postaje.
vesolju in ustrezne objekte na Zemlji. Med gradnjo enega samega SPS bo potrebnih približno 190 poletov »nosilca za dviganje težkega tovora« (HLV), Id bo iz tretje generacije vesoljskih taksijev. Projekt bo zahteval tudi razvoj sorazmerno tihih mikrovalovnih cevi in fotonapetos-tnih celic velikega izkoristka in majhne mase, pripraviti pa bo treba tudi množično in poceni izdelavo vseh teh elementov. V študiji beremo, da SPS tehnično še niso izvedljivi, paC pa so teoretično možni.
Tudi cena razvoja in gradnje ne bo nic manjša od tehnoloških stroškov. Nasa je izračunala, da bo en sam samcat SPS stal 102 milijardi dolarjev. Ameriški Nacionalni svet
Esad Jakupovič
ljali po omrežju visokonapetostnih daljnovodov.
Pred petnajstimi leti je Nasa v kalifornijskem Goldstoneu pripravila prikaz, ki je bil izjemnega pomena za naCrte o gradnji orbitalnih elektrarn. Njeni strokovnjaki so na razdalji 1, 5 km postavili mikrovalovno anteno premera 25 metrov in sprejemno anteno, sestavljeno iz 270 di-polov. S paraboliCne antene so nato s frekvenco 2, 388 megahertza oddajali proti sprejemni anteni mikrovalovno energijo. Na sprejemnem koncu so dobili enosmerni tok napetosti 170 voltov in z odlično stopnjo izkoristka (82, 5 odstotka).
Nasa in Erda sta ugledni letalsko-astronavtski družbi Boeing in Martin-Marietta najeli za izdelavo podrobnih načrtov, še zlasti z mislijo na optimalne metode za pretvarjanje sonCne energije v električno, določitev položaja prihodnjih elektrarn (Boeing) in razvoj naprav, potrebnih za gradnjo elektrarn (Martin-Marietta). Ti družbi in še nekaj drugih podjetij so zasnovali vrsto načrtov za orbitalne elektrarne, temelječih na dveh različnih konceptih - foto-napetostnem in termoe-lektricnem. Glavni del Bo-eingove fotonapetostne orbitalne elektrarne naj bi bil velikanska pravokotna plošča, velika 25x5 km in načičkana s 14 milijardami fotocelic. Termoelektrarna pa naj bi bila sestavljena iz štirih paraboli-Cnih zrcal premera 5, 5 km, postavljenih na razdalji 25 km. V središču vsakega zrcala bi bil absorber z delovnim plinom. Segreti plin bi poganjal turboge-neratorje, nato bi se v radiatorjih ohladil in se znova vrnil v absorber.
Masa takšnih objektov bi bila približno sto tisoC ton. Takšnega tovora ni mogoče prepeljati v vesolje ne z raketnimi nosilci ne z raketoplanom, kakršen je vesoljski taksi, in sicer niti ne v sklopih, modulih ali delih. Boeing je zato pripravil poseben načrt za transporter nosilnosti 230 ton, ki bi tovor ponesel 500 km visoko. V tej višini bi postajo sestavili, potem pa bi se postopoma dvignila v precej višjo tirnico, v višino 36 tisoC km (morda na ionski pogon, za katerega bi si sama zagotovila energijo).
Prednosti sonca
Gradnja sončnih satelitov bo terjala dolgoročna prizadevanja in razvoj ustrezne visoke tehnologije. V študiji, izdelani leta 1981 za potrebe ameriške kongresne agencije OTA (-Urad za tehnološka vprašanja), piše, da je za SPS potrebna »množična industrijska infrastruktura«, paC za transport, gradnjo v
vo Urada za upravljanje in proračun Bele hiše (OBM) je Oddelek za energijo (-DOE) leta 1977 skupaj z Johnsonovim vesoljskim centrom in Marshallovim centrom za Vesoljske polete pri Nasi prevzel nalogo, da določi in oceni tehnične, družbene, ekološke, institucionalne in gospodarske vidike projekta. Leta 1978 sta ti agenciji objavili poročilo, v katerem je zapisano, da je projekt »tehnično izvedljiv, gospodarsko rentabilen in tržno zanimiv«. Naslednje leto sta agenciji od Nacionalnega raziskovalnega sveta (NCR) zahtevali, naj kritično oceni njuno poročilo.
Oskrba z Meseca
Sele cez tri leta, namreč junija 1981, je bil objavljen odgovor, da je projekt zares »tehnično izvedljiv«, vendar da je vse drugo v njem sporno. Električne energije iz takšnega izvira,
tike, da je poročilo pomanjkljivo.
Te kritike so bile zelo resne. Član ameriške Nacionalne komisije za vesolje David Webb je kot glavno slabost poročila navedel »močno protitehnološko razpoloženje« v Ameriki proti koncu 70. let, ko je Carterjeva administracija zamrznila vse velike vesoljske programe, vštevši SPS. (Člani NCR so kljub vsemu odločno zanikali, da je kdorkoli pritiskal nanje, naj najdejo slabe strani SPS.) Vodilni francoski vesoljski ustanovi CNES in CNRS sta ugotovili, da stopnja mikrovalov na obrobju rektenov ne bi imela omembe vrednega vpliva na ljudi. Pri DOE pa so s simulacijami dokazali, da prenos mikrovalov ne vpliva niti na telekomunikacije. Tudi ugovori, da je na voljo premalo kopenskih površin za rekte-ne, niso bili upravičeni, saj bi bilo navsezadnje te sprejemne antene mogoče namestiti tudi na morju. In nazadnje, po oceni DOE so bili tudi izračunani stroški za prvih petdeset let - tri milijarde dolarjev -pretirani, nekatere previ-dene cene pa »kratko malo smešne«.
Kot že rečeno, bi stroške precej znižali z »oskrbo« s potrebnimi materiali z Lune: na njej bi lahko posta-
Izmed vseh vesoljskih načrtov, ki so jih doslej pretresali na katerikoli ravni, je malo tako veličastnih, kot so »sateliti za sončno energijo« (angl. Solar Power Satellites, SPS), ki naj bi zbirali sončno energijo in jo pošiljali na Zemljo. Čeprav »uradno« ime daje misliti na današnja vesoljska plovila skromnih razsežnosti, je tipičen SPS tisočkrat večji! Temu ustrezni so stroški
solarnih satelitov, vtirje-nih okrog Zemlje. Sleherni »satelit« je konstrukcija, sestavljena iz sončnih ko-lektorjev s fotonapetostni-mi celicami površine 55 kvadratnih kilometrov in vtirjena v višini 36.000 km (v t. i. geostacionarni orbiti). Celice prestreženo svetlobno energijo Sonca neposredno pretvarjajo v enosmerni električni tok, ki ga nato odvajajo do osrednje antene premera
Majhno nočno sonce
V ruski vesoljski postaji Mir sta kozmonavta Genadij Manakov in Aleksander PolešCuk, ki sta v vesolju že od 26. januarja, pred kratkim opravila pomemben poskus za razvoj tehnologije, potrebne za črpanje sonCne energije iz tirnice okoli Zemlje. Najprej sta na transportnem modulu Progres M-15, oddaljenem približno 150 metrov, razprla dežnikast odbojni reflektor premera 20 metrov in s površino, ki je prevlečena s plastično snovjo debeline 5 mikrometrov. Naslednjega dne (5. februarja) sta s tem reflektorjem usmerila snop odbite sonCne svetlobe proti površju Zemlje. Poskus je trajal pet ur in 45 minut, po vrsti pa sta »osvetlila« tale evropska mesta: Lyon, Ženevo, Bern, Stuttgart, Miinchen, Prago, Lodž in Brest ter Gormel v Belorusiji. Zaradi slabega vremena svetlobe niso videli v vseh mestih, kamor je bila usmerjena. Po tem poskusu je avtor projekta profesor Siromjatnikov izjavil, da so možnosti izkoriščanja sončne energije »neskončno velike«. S parabo-licnimi zrcali, vtirjenimi okrog Zemlje, bi lahko poljubno osvefljevali mesta, nad katerimi sonce tedaj ne sije. Med žetvijo bi ponoči lahko osvetljevali obsežne površine, da bi spravilo pridelka Cimprej opravili. Na območjih blizu tečajev bi lahko bilo konec dolgih polarnih noči. Kadar bi kje prišlo do naravne nesreče, bi z reflektorji iz vesolja lahko spremenili noC v dan in tako laže reševali prizadete ljudi.
Megavati z neba: Boeingova orbitalna elektrarna velikosti 25 x 5 km z mikrovalovno anteno v sredini (zgoraj) in stokilometrska sprejemna antena na Zemlji (spodaj).
za raziskave (NCR) pa ocenjuje, da bo za ves sistem treba odšteti tri bilijone dolarjev. To astronomsko ceno je vendarle treba sprejeti s pridržkom, saj celotne tehnologije SPS še niso dovolj podrobno določili. Nasa je z željo, da bi stroške zmanjšala na razumno mero, predlagala, naj bi satelite sestavljali v nizkih tirnicah in jih šele pozneje dvigali v geostaci-nonamo orbito. Kar precej bi prihranili, Ce bi uporabljali materiale z Lune. Stroške bi zmanjšali tudi z zamenjavo mikrovalov z laserji ali »navadnimi« (optičnimi) zrcali, vendar teh načrtov niso podrobneje preučili.
V primeri z drugimi energetskimi izviri imajo sončni sateliti nekaj pomembnih prednosti. Prvič, niso odvisni od dragih in omejenih fosilnih goriv, ne onesnažujejo okolja, sorazmerno poceni pa so tudi obratovalni stroški in servisiranje v vesolju. V nasprotju z zemeljskimi sončnimi izviri delujejo noC in dan, v vedrem in oblačnem vremenu. Ker je pričakovati, da se bo poraba električne energije do leta 2030 povečala morda celo za štirikrat, bodo lastništvo sončnih satelitov in pripravljena strojna oprema, izkušeno osebje in ustrezna industrijska infrastruktura pomenili veliko tehnološko in gospodarsko premoč. Na zahte-
je zapisano v poročilu, Amerika predvsem ne bo potrebovala, »ker ima na voljo cenejše alternativne vire, presežka energije pa ne bo mogla izvažati po konkurenčnih cenah«. Napisali so še to, da bi mikrovalovi utegnili biti »ško-
dljivi za okolje, vključno z ljudmi, lahko pa bi tudi motili satelitske komunikacije«. In nazadnje so še pribili, da na ozemlju ZDA ni prostora za velikanske rektene. Tako so v ZDA program izdelave orbitalnih elektrarn zamrznili, Čeprav je bilo slišati kri-
vili obrate za proizvodnjo solarnih cehe iz lunarnega silicija, konstrukcij iz lunarnega aluminija itd. Da bi to uresničili, bi morali kajpada razviti prefinjeno tehnologijo. Toda pridobivanje silicija, aluminija in drugih materialov z Luni-
nih tal bi bilo sorazmerno preprosto v primerjavi z zelo zahtevnimi in dragimi postopki, ki so potrebni za proizvodnjo solarnih celic z visoko stopnjo izkoristka in prevlečenih s tankim slojem stekla. Sicer pa bi bili že stroški dovoza potrebnega materiala z Lime
Energija z Lune
Ce 'je verjeti Davidu Crisvvellu, direktorju Inštituta za operacije vesoljskih sistemov, ki deluje na houstonski univerzi, in strokovnjaku z oddelka za vesoljske sisteme v korporaciji Rockwell International Robertu VValdronu, je najprimernejši kraj za črpanje velikih količin sončne energije - Luna. Ta strokovnjaka sta predlagala, da bi na Luni zgradili velike sončne obrate s fotoelektričnimi celicami, ki bi sončno svetlobo spreminjale v električni tok, tega pa v mikrovalove. Od deset do sto tisoC reflektorjev, vtirjenih okrog Lune kot nekakšen velikanski prstan, bi mikrovalove usmerjalo proti sprejemnim antenam v tirnici okrog Zemlje, od tam pa bi jih prenašali naprej na Zemljo. S črpanjem sonCne energije na Limi bi rešili nekaj velikih težav, zaradi katerih se na Zemlji česa podobnega skorajda ni moC lotiti. Na Luni ni ne oblakov ne drugih oblik slabega vremena, naprave na njeni površini pa bi bile lahko »tanke kot papir«, saj tam ni ne vetra ne dežja ne zraka, ki bi sicer poškodovali sončne celice. Omenjena znanstvenika trdita, da mikrovalovi ne bi bili nevarni za ljudi. Sodeč po njunih raziskavah, se človeku, ki bi stal recimo ob morju tik pod snopom mikrovalov iz orbitalnega oddajnika, ne bi zgodilo nic hudega.
Vizija orbitalne elektrarne: ilustracija, ki jo je po izvirni risbi Hermana Potočnika narisal znani risar Frank Paul in jo leta 1929 objavil v reviji Science VVonder Stories.
do geostacionarne orbite petdesetkrat manjši, kot Ce bi vse to dovažali z Zemlje.
Drugo Sonce
Nekateri strokovnjaki so že skraja predlagali, da bi se v začetku zadovoljili z veliko skromnejšimi projekti in da sončne svetlobe ne bi pretvarjali v električno energijo, temveč bi jo uporabljali neposredno kot svetlobo. Ameriška družba Rockvvell je naredila projekt, po katerem bi že do konca stoletja v višini 20 tisoč kilometrov postavili dve zrcali površine 30 kvadratnih kilometrov (program so imenovali Lu-neta), ki bi na noCno stran Zemlje odbijali sončno svetlobo, po jakosti približno enako mesečini. S takšno umetno Luno bi prihranili elektriko za razsvetljavo, povečali bi poljedelski pridelek in nasploh pridobivanje hrane. V drugi fazi tega projekta (program Soleta) bi površino zrcal približno desetkrat povečali in tedaj bi tisto območje Zemlje, nad katerim bi bila sončna postaja, dobilo drugo Sonce. Izračunali so, da bi vsako leto prihranili približno pet milijonov ton nafte, Ce bi večji del površine Zemlje osvetljevali s sončno energijo, in ne z električno.
Zamisel o reflektorjih v tirnici - kot skromnejšo in realnejšo - so resneje kot v ZDA preučevali v nekdanji Sovjetski zvezi, podobno pa je bilo tudi v zvezi z načrti za orbitalne elektrarne, pač zaradi različnih energetskih potreb in možnosti. Ko so v ZDA tovrstne projekte zamrznili, se v Sovjetski zvezi niso kaj dosti zmenili za to. Profesor S. A. Sarkisjan z Moskovskega letalskega inštituta je na kongresu Mednarodnega astronavtskega združenja (-IAF) v Stockholmu leta 1985 napovedal, da bodo Sovjeti za naslednje raziskave o uporabi sonCne energije v orbiti namenili 150 do 200 milijard dolarjev! Tedaj so načrtovali štiri razvojne faze:
1.	Do leta 1995 naj bi vtirili nekaj velikih sončnih reflektorjev, izmed katerih bi vsak osvetljeval po eno večje mesto.
2.	V obdobju 1995 do 2000 bi utirili toliko sončnih satelitov, da bi energijo iz Sibirije prenašali v zahodno Rusijo - v obliki mikrovalov do satelitov, od njih pa nazaj na Zemljo do nove namembne postaje na območju Rusije. Izračunali so, da bi bila postavitev takšnega sistema z nekaj sateliti srednje veli-
kosti veliko cenejša kot distribucijsko omrežje od Rusije do Sibirije, kjer je bil tedaj pretežen del energetskih zmogljivosti tedanje Sovjetske zveze.
3.	V letih 1995 do 2010 bi razvili omrežje sončnih satelitov, ki bi v obliki laserskih žarkov prenašali energijo do vesoljskih plovil raznih vrst, predvsem pa orbitalnih postaj.
4.	Po letu 2010 bi se lotili montaže pravih orbitalnih elektrarn. Te bi sončno energijo v obliki mi-
krovalov pošiljale do sprejemnih anten na Zemlji.
Vrnitev sončnih
satelitov
Na razvoj močne nosilne rakete Energija so vsekakor vplivali tudi tako ambiciozni načrti, kot so orbitalne sončne elektrarne. Ruski znanstvenik Leonid Leskov je že leta 1985 v britanski reviji Spa-ce Policy napisal, da bodo »uspešnost in okviri, v kakršnih bo sprejet program sončnih elektrarn, odvisni od projekta nosilnih raket«. Nosilnost Energije je približno sto ton, a slišati je bilo resne napovedi, da bi jo do konca stoletja lahko podvojili in novo različico nosilne rakete izstreljevati dvakrat na teden. Pravi pomen velike nosilnosti najbolje prikaže podatek, da vtirjenje enega kilograma koristnega tovora z ameriškim raketoplanom vrste space shuttle stane približno 1600 dolarjev, z nosilno raketo Energija pa desetkrat manj! Ce bi zasnovali dvakrat zmogljivejše nosilne rakete, bi ceno zmanjšali na vsega
nekaj deset dolarjev za kilogram.
Zaradi razpada Sovjetske zveze in dramatičnega političnega in gospodarskega položaja, v katerem so tako nova Skupnost neodvisnih držav kot njene Članice z Rusijo vred, so veliki načrti o gradnji orbitalnih elektrarn kajpada zastali. Toda ostali so skoraj vsi dragoceni znanstveni potenciali, projekti in izkušnje. Nedavni poskus z majhnim reflektorjem poleg postaje Mir nakazu-
je, da bi v Rusiji še vedno mislijo na orbitalne sonCne elektrarne. Načrtov uradno torej niso pokopali, temveč so jih le odložili. Sicer pa so sporočili, da bodo februarski poskus Cez čas ponovili z veliko večjim reflektorjem.
Mnogi ameriški strokovnjaki za astronavtiko in energetiko menijo, da se bo zanimanje za sonCne satelite tudi v ZDA spet prebudilo, saj ocenjujejo, da bo energija iz vesolja v prihodnje konkurenčna drugim virom, kakršni so klasične jedrske (fisijske) elektrarne in termonukle-arne (fuzijske) elektrarne, ki naj bi jih razvili v prihodnjem stoletju. Upoštevaje, da si takšen energetski vir, kakršno je Sonce, lahko samo želimo - ker je sorazmerno poceni, ekološko Cist in praktično neizčrpen - ameriški poznavalci ne dvomijo, da bodo naCrte kmalu potegnili iz predalov in da vesoljske sončne elektrarne prej ali slej ne bodo le tehnično možne, temveC tudi tehnološko izvedljive.
Slika prikazuje izvirno skico Hermana Potočnika.
TRIBUNA
Petek, 23. aprila 1993
IMPRESIJA
Slovenske Bistri-I lce do Ptuja je cesta
V___J bolj prazna. Nekaj
osebnih avtomobilov hrvaške registracije in težki italijanski vlačilci, ki zasedejo celo cesto, ko zapeljejo v ovinek. Velikanske predpotopne pošasti.
Zastave s križi pri vhodu v mesto. Križarske niso. Vendar plapolajo: v slavo mestu in domovini.
S svojo neponovljivo silhueto obvladuje mesto grajsko poslopje, ki je sprejemalo v svoje okrilje državne veljake in cerkvene dostojanstvenike. Tu je bil zaprt tudi turški aga. Pozornost pleni Peruzzijev portal, poznogotski nagrobnik Friderika Ptujskega, orožarna, rodovnik zadnjih lastnikov Herbersteinov, slikovite tapete -visoka bivalna kultura plemstva.
Spretna restavratorka se v neprimernih prostorih muci s flamsko tapiserijo, kije nekoč razveseljevala oko in srce Prebivalca in obiskovalcev Brionov. Volna je domaCa -srebrne in zlate niti so uvožene. Denarja še za postrgati ni več.
Otroci, reCe učiteljica, kaj je pa to? Kitajska soba - se zaderejo.
Na grajskem kupu so tudi francoske in italijanske tapiserije, mogočni antični kosi, buzdovani za razbijanje glav, mojstrska dela italijanskih arhitektov - same uganke za tuje diplomate v Sloveniji in akademski prepir o tem, kaj je včasih bilo tam, kjer ničesar več ni.
Kdaj bo Ruj spetRunk - Ziegler?
Vojašnica ob Dravi je prenovljena. Bela in mo-dm. Velika. Sole sicer kažejo rebra, toda vojašnica je pomembna. Kar Cez noč lahko izbruhne ka-
kšen hrvaško-slovenski kmečki upor iz leta 1573. Iz Stubic čez Krapino. Zunaj ozemlja mejnih prehodov. Potem bi frčali po zraku portali snacke-ba-rov in Consulting d.o.o. in
d.d.
Vendar se to ne bo zgodilo: žaba, vržena v krop, bi res odskočila. V mrzli vodi nekaj časa plava -kuhajte jo počasi - na koncu gagne. Kvak.
Perutnina iz Perutnine žalosten konec jemlje. (Ne) zaposlene tudi. Ampak kolektivizirane kokoši so za Runk-Ziegler anahronizem. Kdo bo pa golobe (h) mnil?
Vendar se mi je zdelo, da ljudi v tem ekumenskem loncu Slovenije -politika ne zanima preveč. Treba je plavati. Nekateri bodo priplavali. Taki časi so.
Jeruzalem je lepši. Vinogradi. Bogata zemlja, po kateri rijejo majhni traktorji. Grički kot otroške ritke. Prva kukavica in nežen prelet štorkelj.
Križarji - klativitezi so nekoč razsedlali sredi te lepote, ko je zasijala na nebu medla luna in pozabili na ubijanje iz užitka (s Čimer se je tudi tedaj ukvarjala cela Evropa). Nalovili so si ljubic, kajti ni taksne groze in kraja, ki bi bila tuja ljubezni.
Pa imamo tudi v Sloveniji Jeruzalem.
Zdaj bo komu ta čas nekaj vrnil - drugemu vzel. Zaplato zemlje. Vendar se ni bati: vina bo dovolj. Vinarstvo spada med posebno spoštovana in kulturna opravila. Truma duš iz vse Slovenije bo jeseni prišla in odšla. Nalita do roba. Slovenskim stražmojstrom v naročje. Živčno bolna podjetji v sifilitični Ljubljani bodo vino odkupovala. Ali pa
Milan Meden
Stane Jagodič: Art paradoks
Bridget Riley: Energija, opartistična razstava, 1964.
Obiskovalec: »Zahtevam, da mi vrnete denar za galerijsko vstopnico in kasneje poravnate stroške okulista.«
tudi ne. Mi Slovenci vinca ne prodamo! Slovingate. Ciparska monetaristična obrt d.o.o. in d.d. Umazana usta in krmežljave oči.
Kdaj bodo spet nespretne deklice iz severovzhodne Slovenije prišle sluzit v Ljubljano?
Tedaj bo Babilon dopolnjen.
Ljudje iz teh krajev, kjer so glavne violinistke v simfoniji pomladi mile breze, ne bodo nikoli razumeli, zakaj je v Ljubljani, ki ni več prestolnica Slovenije, temveč vse bolj glavno mesto oblasti -dvakrat dva pet?
Zakaj je treba rediti na administrativni način ta zamočvirjeni ljubljanski dolce far niente?
Nadzemsko plahutanje intrig, kjer je vse vnaprej jasno: vtihotapljenje predsedniškega sistema skozi šivankino uho in bliskanje ter grmenje po časopisih in parlamentu, da ne bi šel po zlu promčun za državo.
Piskajoči in ropotajoči hrup strank. Razcep in pripadništvo postajata značilnost moralne močvare, v kateri je Slovenija tičala tudi med dvema vojnama. Raztreščeno zrcalo. Vsi se grizejo in zagrizeno ustvarjajo rešnjo pot: advokati, gospodarstveniki, duhovščina, politiki, trgovci, pesniki, filozofi... Menežerji pa so še zmerom podobni konjskim mešetarjem.
Mizerere.
Optimizem stanuje v Gibini. Ne v Jeruzalemu. Pod Jeruzalemom. Zmven Razkrižja, kjer je skoraj cerkev novih štiftarjev.
Stiftarji so živeli v svobodnih verskih občinah, ki so jim načelovali laiki, včasih tudi ženske. Med seboj so se imenovali »bratje« in »sestre«.
Mati in oče Žabot. Kupček njunih otrok in še cel kup pritepenčkov na neveliki kmetiji. Treba je bilo delati tudi najbolj neumno tlako za najbolj nujni kos kruha. Patos ljubljanske apokalipse se tu sliši kakor bedno in smešno jecljanje. Strankarske ujedljivosti so v Gibini nemarne hudobije. Ampak očetu Žabotu ni treba iz ene v drugo komintemo. Ne bo vitez. Ne bule - še fige ne dobi. A v mestih je pretimvanje v navadi: da najmanjšo vzpetino krstijo za hrib in najmanjšo nižavo za dolino.
Zadaj, za vsem tem zelenjem, stoji mejni prehod, kamor se včasih celo helikopter ne spusti. Oh, la - la - la! Naščuvana železna žival, da bi lajala v sonce.
Na drugi strani meje živijo drugačni ljudje: s paroma rok in nog. Ne tiščijo v Slovenijo (hrvaško župnijsko besedo v Ra-zkrižju bo štiftarski gand-hijevski odpor Razkrižan-cev preklical - in nihče drug).
Mejni prehodi niso mostovi med državami. Podobni so velikanskim koritom. Hrvaški obmejci se kujajo na slovenske, ker naložijo več dobrot za tolarje. To pa je dokaz za slabo politično pedagogiko. Fiziognomija nestrpnosti postaja otipljiva.
Pretehtane besede zlepa ni slišati.
In spet so tu breze, je velikanski hrast in kota-njasta cesta, ki jo tlačijo vlačilci.
Odprem radio: večerna poročila iz Ljubljane so sestavljena iz tisoč živih kač. Velesejem Erinij, vodomcev in volkodlakov.
Koliko se je v tej hiši nabralo groze in koliko se je bo iz nje še izteklo?
POGLED
»Vsega je po njihovem kriva ta uboga partija,« je bil edini argument, s katerim so nas stari udbovci v začetku osemdesetih let hoteli prepričati, da so nasprotniki tedanjega režima »sovražniki« družbe. Med civilno družbo so zaman iskali agente Cie. Recept je bil preprost: udbovcem so vtepli v glavo, da je nekdo agent Cie in potem je bilo treba to trditev dokazati. Postopek dokazovanja je trajal tudi 17 let in vec.
Bolj ko smo dokazovali, da je posameznik produkt te družbe, bolj trmasto so vztrajali pri svojem...
Na oblast so prišli demokrati. Prevzeli so: policijo, vojsko, zunanjo politiko, nadzor nad financami. Ustvarili so Republiko Slovenijo in postavili njene meje. Njihov naj večji problem je bil denar. Edino gospodarstveniki nekako niso hoteli v njihovo stranko. »Mi vas peljemo v Evropo, vi pa ste tako nespo-
sobni, da ne morete postaviti tovarn na lastne noge!« Tako so potem le pridobili dovolj sposobnih direktorjev, ki so začutili, da gre za njihovo kožo. Demokrati so dobili tudi dovolj denarja za predčasne volitve. Račun se jim ni povsem izSel, saj niso dobili mandata za sestavo vlade.
V zadnjih dneh smo priča razgaljanju tudi nji-
hovega sistema vladanja. Kmalu po volitvah so zaceli ugotavljati, kje je največ svežega denarja. Tajna policija je takoj našla »utemeljen sum«, da je v nekem podjetju navzoča tudi italijanska obveščevalna služba. Sodišče je takoj podpisalo nalog za prisluškovanje. Namesto da bi sledilo sojenje agentu tuje obveščevalne službe, je Miha Brejc poldrugo leto zgolj ustno
Boštjan Horvat
odgovorne obveščal o dogajanju v sumljivem podjetju. Dokumentov ni nikjer?! Tudi na SDK se je zgodilo nekaj podobnega. Ali gre za star udbovski vzorec stigmatiziranja nasprotnika, da ga lahko izsiljuješ? Vis jim je prišel neznansko prav, ker so ga na začetku svoje vladavine počistili, prestrašene pa pripravili do neskončne lojalnosti.
Zdaj ponavljajo naskok na oblast s ponovnim pisanjem 57. številke Nove revije. Koga bi vrgli z oblasti? Bi potem sledila tudi srbska številka, ki je prvič nekako niso zmogli? Ali bodo poskusili tudi z novo pisateljsko ustavo?
Usmilite se nas vendar! Udobna poza opozicije Partiji je minila.
Kdo je sodeloval v procesu »mafijizacije«
slovenske družbe, ki smo mu priCa v poodce-pitvenem obdobju?/ Demosov projekt je padel na osnovnošolskem izpitu. Za parlamentarno demokracijo seveda niso dovolj le politične stranke in prevzem oblasti. Nujen je obstoj pravne države. Politične stranke se očitno financirajo tudi na Čudne načine. Apel velja slovenskemu pravosodju: Ali v
Sloveniji obstaja sodnik, ki bo prestopil Rubikon?
Ce hoCe Slovenija postati demokratična, se bomo morali med seboj ločiti na tiste, ki so kradli, in tiste, ki niso. Ločevanje po ideološki pripadnosti je stvar preteklosti. Za obračun ni potrebno drugega kot potegniti Črto pod premoženje, pridobljeno v zadnjih letih. Pravičen zapor za tiste, ki danes spreminjajo Slovenijo v Las veni j o (kot pravi neki krupje iz Portoroža) -
je edina rešitev. Kazensko morajo odgovarjati vsi posamezniki, ki so obdobje »demokracije« zlorabili za krajo družbenega premoženja.
Zuganje Dimitrija Rupla, da vse krivde ne gre pripisovati demokratski stranki, je na moc podobno argumentom, s katerimi so nas stari udbovci prepričevali pred desetimi leti. Ampak posledice sestopa njegove stranke z oblasti so strašnej-še, kot kaže na prvi pogled...
LISTKI
POŠTICA
Praznično čtivo
Djuro Smicberger
t
am sebi se zdim ^^kot šolarcek, ki so LJmu za praznik 27. aprila (prej dan OF, zdaj dan upora proti okupatorju) predpisali v branje dve knjigi. Naj takoj priznam, da imam že od nekdaj navadno hkrati brati dve, tri dela. Eno je na primer kriminalka, drugo psihološki ljubezenski roman, tretje je spominsko. Zato tokratnega predprazničnega branja ne bi smel ocenjevati kot obvezno, od kogarkoli predpisano berilo. Po naključju sta se pac na
noCni omarici znašli dve - lahko bi rekli priložnostni - knjigi.
V prvi berem: »Ce sodim po svojih občutkih in občutkih ljudi, ki sem jih seznanjal s tem velikim dogodkom, lahko rečem, da Slovencev v vsej zgodovini nobeno združevanje ni pretreslo tako globoko kot prav vest o Osvobodilni fronti. Pomenila je, da se bomo z orožjem v rokah zoperstavili vsem okupatorjem in zaceli osvobodilni boj«. (Lado Ambrožic-Novljan, Pol stoletja pozneje, str. 80).
V drugi berem: »Danes si lahko poštenjak, samo Ce si pri njih. Ali komunist ali baraba. Ali partizan ali izdajalec. A po tej logiki moraš pobiti ali utišati večino naroda... Bog se nas usmili, a ta dežela je tako skregana med sabo, da ne vem, kaj nas lahko še poravna.« (Andrej Capuder, Iskanje drugega, str. 164 in 170.)
Pa recimo temu pluralizem sodb in obsodb. V primeru teh dveh knjig ne pridemo na Cisto z dvomi, Ce jih imamo, ali je pomenila OF
za Slovence zgodovinsko združevanje ali usodni razdor. Avtor prve knjige pripoveduje o lastnih doživetjih in nas z njimi prepričuje, da je odporniška organizacija poenotila ljudska stremljenja v boju proti okupatorju.
Drugi avtor (rojen 1942) ne more govoriti o lastnih izkušnjah, ampak se prepusti pisateljski domišljiji, ki se je napajala pri drugih in drugačnih virih. Te vire je močno skalil odpor, a ne zoper tuje zavojevalce, paC pa zoper oefarje
(kakor so v knjigi poimenovani) in zlasti komuniste. Označeni so kot združba narodovih zapeljivcev in zločincev.
Kaj naj storim, ker sem sam sodeloval s to združbo, a se vendarle ne prištevam med zločince? Avtor druge knjige mi ponuja možnost, ki jo je izbral za enega izmed svojih junakov, namreč za tistega, ki je tudi sodeloval s to zločinsko združbo. Pošlje ga v samostan.
Meni ni treba v samostan, da bi se pokoril
za grehe, ki jih nimam. Na voljo imam preprostejšo rešitev. Na noCni omarici imam poleg omenjenih dveh na dosegu še tretjo knjigo.
Pozdravljeni!
Hudo sem prizadeta zaradi vojne v vaši državi. Ne verjamem, da so na svetu kake človekoljubne sile, ki bi jo mogle ustaviti. PaC pa verjamem, da imajo človeška oitja na tej zemlji pravico do obstoja. V tem vesolju smo vsi človeška bitja in Bog želi vsakomur izmed nas mir. Zavedam se, da sama ne morem ustaviti vojne, morda pa bi jo kdo hotel ustaviti zaradi Boga? Bog išCe mir. želi si ga. Me I ugorje je simbol tega miru. Obstaja razlog, zakaj nekje obstaja Me I ugorje. Obstaja nekje sredi spokojnosti, za vse, da bi tistim, ki preživljajo moro, vlivalo navdih, vero in upanje.
Prosim, da objavite
moje pismo, vendar ne bi želela, da bi kdo izrabil moje ime. Sem mlada ameriška pesnica, ki se ji po žilah pretaka slovanska kri in ki jo vojna na vašem koncu sveta močno skrbi in muci. To je človeška tragedija. Srce mi krvavi zaradi vsakogar, ki je umrl in trpel zaradi vojne! Trpljenje, ki ga Človek prenese, ima svoje meje. Človeštvo je pozabilo na soljudi, ki hudo trpijo. Vojna niC ne reši. Vsi smo namreč Človeška bitja. Ne smemo verjeti, da se razlikujemo med sabo: Kot človeška bitja pa imamo pravico izraziti svoje zahteve.
Od bosanskih Srbov vljudno zahtevam, naj
ustavijo vojno. Od OZN
zahtevam več truda, veC človečnosti, namesto da je v vlogi opazovalcev in da prepričevanje bosanskih Srbov pojmuje zgolj kot uradno dolžnost. Zaradi takšnega negativnega odnosa se ne bo nič spremenilo. Se vec bo sovraštva, namesto da bi sklenili mir in poiskali kompromis. Nameravam pisati ZN, naj se drugače lotijo prizadevanju za ustavitev vojne. Mir je potreben zaradi vsega človeštva. Bog vse to vidi in Čutim, da je hudo žalosten zaradi vojne. Zahtevam konec vojne, da ne bo še veC žrtev in še vec trpljenja.
Pozdravlja vas neznana pesnica iz Seattla.
TEČAJI
Petek, 23. aprila 1993
MENJALNIŠKI TEČAJI
22. aprila 1993
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100 ITL)	
menjalnica	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
						
A Banka	67,50	68,30	9,50	9,66	6,98	7,18
Avtohiša Ljubljana*	67,60	68,00	9,40	9,65	6,60	7,00
Atelje 92 Idrija	67,50	68,10	9,50	9,70	6,95	7,05
Ažur	67,50	68,30	9,50	9,70	6,88	7,15
Banka Vipa, Nova Gorica	67,36	67,96	9,47	9,57	6,97	7,04
Bela vrtnica	67,20	68,20	9,50	9,70	6,90	7,20
BTC Terminal Sežana	67,50	68,20	9,50	9,65	6,95	7,10
BTC d.d. Ljubljana*	67,50	68,20	9,50	9,65	6,85	7,05
Burin Moste	67,60	68,25	9,35	9,75	6,95	7,15
Burin Center	67,60	68,10	9,40	9,75	6,95	7,15
						
Come 2 us	67,70	68,20	9,50	9,80	6,85	7,10
						
Dom na trgu	67,95	68,28	9,56	9,67	6,96	7,11
Dom Kaffe*	67,90	68,20	9,64	9,72	7,03	7,17
						
Emona Globtour*	67,15	68,10	9,47	9,72	6,87	7,10
Eros Ljubljana*	67,85	68,20	9,60	9,70	7,00	7,10
Eros Kranj*	67,80	68,10	9,60	9,70	6,90	7,10
Eurotours International*	67,35	68,20	9,35	9,75	7,00	7,20
f						
Feniks Koper*	67,50	68,30	9,48	9,68	6,96	7,16
Feniks Markovec Koper*	67,50	68,30	9,48	9,68	6,96	7,16
Feniks Portorož*	67,50	68,30	9,48	9,68	6,96	7,16
Fiba Koper	67,60	68,28	9,40	9,60	6,96	7,08
Flradas	67,50	68,20	9,45	9,70	6,90	7,05
						
Gallleo Kozina	67,50	67,90	9,30	9,60	6,95	7,05
Golfturist Domžale	67,80	68,10	9,50	9,70	6,90	7,20
						
Hida*	67,95	68,10	9,59	9,64	7,00	7,05
Hipotekarna banka Koper	67,50	68,40	9,45	9,70	6,90	7,30
Hram Rožice Mengeš	67,85	68,10	9,60	9,70	7,00	7,18
Hranilno kreditna služba	67,65	68,25	9,48	9,67	6,90	7,20
						
Idila Sečovlje	67,70	68,20	9,57	9,75	6,95	7,15
Ulrika Ilirska Bistrica	67,51	68,09	9,26	9,61	6,86	7,10
llirika Slovenj Gradec	67,85	68,25	9,51	9,65	6,90	7,12
llirika Postojna	67,52	68,18	9,48	9,61	6,88	7,10
llirika Sežana	67,92	68,21	9,51	9,64	6,99	. 7,10
Italdesign Nova Gorica*	67,60	68,20	9,50	9,65	6,97	7,07
						
Klub Slovenijales	67,80	68,40	9,60	9,80	7,00	7,20
Komercialna banka Triglav d.d	67,40	68,20	9,50	9,67	6,85	7,11
Kompas Hertz Celje*	67,70	68,10	9,55	9,70	6,85	7,10
Kompas Hertz Velenje*	67,60	68,10	9,55	9,70	6,85	7,10
Kompas Hertz Idrija*	67,60	68,10	9,55	9,70	6,85	7,10
Kompas Hertz Tolmin*	67,60	68,10	9,55	9,70	6,85	7,10
Kompas Hertz Novo Mesto*	67,60	68,10	9,55	9,70	6,85	7,10
Kompas Hertz Krško*	67,60	68,10	9,55	9,70	6,85	7,10
Kompas Hertz Bled*	67,60	68,10	9,55	9,70	6,85	7,10
Kompas Holidays	67,90	68,10	9,60	9,65	6,90	7,15
Kompas Fintrade	67,90	68,29	9,55	9,69	7,05	7,19
						
Libertas Koper*	67,65	68,35	9,45	9,65	6,99	7,19
Ljubljanska banka d.d.	66,75	68,50	9,34	9,73	6,87	7,15
LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje	67,00	68,10	9,52	9,68	6,60	7,12
LB Dolenjska banka NM	67,40	68,40	9,45	9,70	6,90	7,15
LB Komercialna banka NG*	66,60	68,70	9,28	9,70	6,65	7,09
LB Kreditna banka MB d.d.*	67,04	68,40	9,45	9,73	6,74	7,18
LB Splošna banka Celje	66,90	68,40	9,35	9,72	6,86	7,14
LB Splošna banka Koper*	67,29	68,30	9,21	9,58	6,65	/, 1 1
						
MA-Vir	67,90	68,30	9,60	9,70	7,00	7,20
Media*	67,60	68,10	9,50	9,65	6,90	7,10
						
Niprom 1*	67,80	68,220	9,55	9,68	-	-
Niprom II*	67,80	68,220	9,55	9,68	-	“
						
Otok Bled	67,67	68,14	9,58	9,67	6,82	7,02
Optimizem Lož*	67,20	68,30	9,45	9,65	6,90	7,10
Optimizem Postojna	67,50	68,10	9,45	9,65	6,85	7,10
Optimizem Ilirska Bistrica	67,50	68,10	9,30	9,60	6,90	7,10
						
Panna	67,70	68,00	9,40	9,65	6,85	7,10
Petrol*	67,95	68,20	9,60	9,70	7,00	7,15
Pigal Solkan*	67,60	68,20	9,55	9,70	6,97	7,00
Pigal Kobarid*	67,60	68,20	9,55	9,70	6,97	7,00
Pigal Obutek*	67,60	68,20	9,55	9,70	6,97	7,00
Pigal Diskont*	67,60	68,20	9,55	9,70	6,97	7,00
Poštna banka Slovenije	67,06	68,10	9,34	9,65	6,51	6,98
Probanka Maribor	67,40	68,40	9,49	9,72	6,90	7,15
Publikum Ljubljana	67,90	68,09	9,59	9,66	6,96	7,15
Publikum Celje	67,90	68,15	9,60	9,68	6,78	6,95
Publikum Dobova	67,50	68,20	9,34	9,56	6,40	7,00
Publikum Kostanjevica	67,50	68,20	9,34	9,56	6,40	7,00
Publikum Krško	67,50	68,20	9,34	9,56	6,40	7,00
Publikum Maribor	68,05	68,29	9,61	9,66	6,75	7,05
Publikum Metlika	6/.5U	68,30	9,40	9,60	6,80	7,00
Publikum Mozirje	67,50	68,29	9,50	9,70	6,82	7,09
Publikum Novo Mesto	67,50	68,30	9,40	9,60	6,80	7,00
Publikum Piran	67,50	68,10	9,49	9,58	6,85	7,09
Publikum Tolmin	67,70	68,09	9,56	9,65	6,95	7,04
Publikum Sevnica	67,60	68,10	9,53	9,67	6,70	6,95
Publikum Šentilj	68,00	68,29	9,60	9,67	6,75	7,05
Publikum Šentjur pri Celju	67,85	68,20	9,57	9,67	6,80	6,98
Publikum Trebnje	67,40	68,25	9,50	9,59	6,70	6,95
Publikum Zagorje	67,80	68,09	9,55	y,65	6,85	7,05
Publikum Žalec	67,90	68,25	9,58	9,68	6,80	6,95
						
Roja	68,00	68,30	9,55	9,67	6,98	7,10
						
Shalaby	67,65	68,35	9,40	9,60	6,96	7,09
Sit-on	67,50	68,15	9,45	9,65	6,50	7,10
SKB d.d. Ljubljana* **	67,55	67,65	9,60	9,61	6,95	7,10
Slovenljaturist Ljubljana	67,80	68,15	9,58	9,65	7,00	7,10
Slovenijaturist Jesenice	67,60	68,20	9,52	9,62	6,95	7,10
Slovenijaturist Zel. p. Ljubljana*	65,95	68,35	9,60	9,80	6,80	6,95
Slovenijaturist žel. p. Maribor*	67,70	68,50	9,55	9,65	6,60	6,80
Slovenska investicijska banka*	67,70	68,00	9,55	9,68	, 6,60	7,10
Sonce	67,90	68,10	9,56	9,68	7,00	7,16
SZKB d.d. Ljubljana	67,65	68,25	9,48	9,67	6,90	7,20
						
Tartarus Postojna	67,38	68,21	9,34	9,59	6,79	7,09
Tentours Domžale	67,80	68,15	9,50	9,70	7,00	7,20
Tori	67,50	68,20	9,50	9,65	6,80	7,20
						
Upimo	67,95	68,00	9,60	9,67	7,10	7,15
Tečaj velja danes: * Zaračunavaj	o provizijo					
MENJALNICA HIDA
Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 78 z dne 22. aprila 1993 — Tečaji veljajo od 23.4.1993 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	036	avstr, dolar	1	74,9389	75,1644	75,3899
Avstrija	040	šiling	100	932,0475	934,8521	937,6567
Belgija	056	frank	100	318,7497	319,7088	320,6679
Kanada	124	dolar	1	83,2815	83,5321	83,7827
Danska	208	krona	100	1710,4918	1715,6387	1720,7856
Finska	246	marka	100	1897,4129	1903,1223	1908,8317
Francija	250	frank	100	1941,6837	1947,5263	1953,3689
Nemčija	280	marka	100	6558,6343	6578,3694	6598,1045
Grčija	300	drahma	100	—	48,4365	48,5818
Irska	372	funt	1	—	160,3806	160,8617
Italija	380	lira	100	6,8636	6,8843	6,9050
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	6,2000	—
Japonska	392	jen	100	95,1985	95,4850	95,7715
Nizozemska	528	gulden	100	5836,2007	5853,7620	5871,3233
Norveška	578	krona	100	1547,8377	1552,4952	1557,1527
Portugalska	620	escudo	100	70,6365	70,8490	71,0615
Švedska	752	krona	100	1419,9443	1424,2170	1428,4897
Švica	756	frank	100	7200,7246	7222,3918	7244,0590
Velika Britanija	826	funt šterling	1	162,3262	162,8146	163,3030
ZDA	840	dolar	1	104,9906	105,3065	105,6224
Evropska Skupnost	955	ECU	1	127,8540	128,2387	128,6234
Španija	995	peseta	100	90,2468	90,5184	90,7900
						
						
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo,
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov
Banke Slovenije na dan 23. APRILA 1993
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni skupaj del
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. JUNIJA 1993:
1,000,000
634,446
651,213
1,285,658
48
126,8891% ' 130,2425% 128,5658%
100,000
63,445
65,212
128,566
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. OKTOBRA 1993:
1,300,000
628,943
638,021
1,266,964
165
96,7604%	98,1571%	97,4588%
130,000
62,894
63,802
126,696
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
22. APRIL 1993	v SLT za 100 HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Hida*	5,80	7,00
Idila Sečovlje*	5,50	6,50
llirika Postojna	5,40	6,90
Italdesign*	5,00	7,00
Libertas Koper*	5,00	7,00
MA Vir	5,00	7,50
Niprom 1 in II*	6,20	7,00
Shalaby	6,00	7,80
Sonce	5,00	7,20
Tentours Domžale	5,00	9,00
Tori	5,00	8,00
Tečaj velja danes:		
		
19. APRILA 1993	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni!
		
ameriški dolar	1515,00	1560,00
nemška marka	943,00	965,00
francoski frank	279,00	286,50
holandski gulden	838,80	862,00
belgijski frank	45,80	47,00
funt šterling	2315,00	2388,00
irski šterling	2300,00	2360,00
danska krona	245,00	252,00
grška drahma	6,75	7,50
kanadski dolar	1210,00	1243,50
japonski jen	13,30	14,00
švicarski frank	1030,00	1052,00
avstrijski šiling	134,00	137,60
norveška krona	222,00	228,50
švedska krona	202,00	209,00
portugalski eskudo	9,80	11,00
španska peseta	12,80	14,00
avstralski dolar	1080,00	1120,00
HUF	10,00	15,00
ECU	-	-
slovenski tolar	14,20	14,70
hrvaški dinar	0,70	1,00
		
22. APRIL 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni!
		
ameriški dolar	11,1000	11,6000
kanadski dolar	8,8000	9,2000
funt šterling	17,1000	17,9000
švicarski frank	756,0000	786,0000
belgijski frank	33,6500	34,9500
francoski frank	204,5000	212,5000
holandski gulden	614,0000	638,0000
nemška marka	689,7000	715,7000
italijanska lira	0,7180	0,7580
danska krona	179,5000	186,5000
norveška krona	162,0000	169,0000
švedska krona	148,0000	155,0000
finska marka	197,5000	207,5000
portugalski escudo	7,4500	7,8500
španska peseta	9,5000	10,0000
japonski jen	9,9000	10,3000
slovenski tolar	10,0000	10,7000
hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu	0,0400 pa za 1 enoto v	0,0700 alute.
KMEČKA BANKA - GORICA
19. APRILA 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni!
		
ameriški dolar	1515,00	1565,00
nemška marka	943,00	963,00
francoski frank	277,00	289,00
holandski gulden	835,00	855,00
belgijski frank	45,50	46,80
funt šterling	2315,00	2370,00
Irski šterling	2285,00	2335,00
danska krona	245,00	255,00
grška drahma	6,60	7,600
kanadski dolar	1205,00	1270,00
japonski jen	13,50	14,20
švicarski frank	1029,00	1050,00
avstrijski šiling	133,50	137,50
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 23. aprila 1993 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
				
Avstrija	šiling	100	969,9008	973,4535
Francija	frank	100	2020,5413	2027,9425
Nemčija	marka	100	6825,000	6850,0000
Italija	lira	100	7,1424	7,1685
V.Britanija	funt	1	168,9188	169,5375
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar i okvirni. Pri tečaje na	1 i konkre trgu de	109,2546 itnih poslih je mo: iviz oz. poseben c	109,6548 mo odstopanje iogovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	68,15	68,40
SKB Banka d.d.	DEM	68,20	68,40
Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje.
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 23. aprila 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
			
Creditanstalt- Nova banka	DEM	68,20	68,50
Bank Austria	DEM	68,05	68,40
UBK banka	DEM	68,05	68,45
SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, UT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM 1F so dolo niči Banke lije poveč Jjajo za o ri večjih pr zavezujen aju in v s e.	68,15 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma Jkup prilivov livih in naku no kupovati <ladu s teks	68,45 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
19. APRILA 1993	v URAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar		HNMH	
ECU Evropska sk.		—	
nemška marka		—	
francoski frank			
šiling		—	
holandski florint		—	
belgijski frank			
španska peseta		—	
danska krona		—	
irska lira		—	
grška drahma		—	
portugalski escudo		—	
kanadski dolar		—	
japonski jen		—	
švicarski frank		—	
avstrijski šiling		—	
norveška krona		RHBH	
švedska krona		—	
finski mark		—	
avstralski dolar			
FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG
22. APRIL 1993	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	-	1,600	-
			
francoski frank	-	29,605	-
			
nizozemski gulden	-	88,985	-
			
belgijski frank	-	4,860	-
			
španska peseta	-	1,376	-
			
danska krona	-	26,080	-
			
kanadski dolar	-	1,269	-
			
japonski jen	-	1,451	-
			
švicarski frank	-	109,790	-
			
avstrijski šiling	-	14,211	-
			
italijanska lira	-	1,046	-
			
švedska krona	-	21,650	-
			
TEČAJ TOLARJA V TUJINI
22. APRIL 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
			
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	11,00
			
Avstrija	Posojilnica železna Kapla	10,30	11,30
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje	10,15	11,20
			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	10,00	12,00
			
Avstrija	Posojilnica Ločilo	10:00	11,00
			
Italija	Kmečka banka Gorica		
			
Italija	Tržaška kreditna banka		
			
DEVIZNI TRG BEOGRAD
22. APRIL 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	4836000	485100	486600
Francija	frank	100	1007800	101800	1013800
Nemčija	marka	100	3403100	3413300	3423500
Italija	lira	100	3556	3567	3578
Švica	frank	100	3730100	3741300	3752500
ZDA	dolar	1	54330	54493	54656
V.Britanija	funt	1	84189	84442	87695
Opomba: povzeto po Reuterju					
					
| 23. APRIL 1993	Z/			k DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	15784,2272	15831,7224	15879,2176
Kanada	dolar	1	1407,6479	1411,8836	1416,1193
Francija	frank	100	32867,1469	32966,0450	33064,9431
Nemčija	marka	100	111065,8000	111400,0000	111734,2000
Italija	lira	100	116,2859	116,6358	116,9857
Japonska	jen	100	1613,2307	1618,0850	1622,9393
Švica	frank	100	121935,9209	122302,8294	122669,7379
Velika Britanija	funt	1	2736,7724	2745,0074	2753,2424
Slovenija	tolar	100		1615,0000	
ZDA Tečaj HRD velja za ot	dolar jračun carir	1 d in staregc	1775,3868 i deviznega varče	1780,7290 ivanja.	1786,0712
					
| 8. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	10774,69	1108,02	1142,34
Kanada	dolar	1	1024,21	1027,32	1030,40
Francija	frank	100	23099,54	23169,14	23238,65
Nemčija	marka	100	78144,93	78380,07	78515,20
Italija	lira	100	84,63	84,88	85,14
Švica	frank	100	84591,88	84846,42	85100,96
R. Hrvaška	dinar	100	—	197,03	—
Jugoslavija	dinar	100	—	25,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	—
ZDA	dolar	1	1291,73	1295,62	1299,50
GOSPODARSTVO
Petek, 23. aprila 1993
EVROPA / SLABI ČASI ZA INDUSTRIJO AVTOMOBILOV
SLOVENIJA-,
EBRD / VODSTVO BANKE BO MORALO UBRANITI SVOJ UGLED
Učinki omejevanja evropske avtomobilske industrije iz leta 1991 so se poznali tudi lani - Precej manj dobička
PARIZ, FRANKFURT -Francoska avtomobilska družba PSA Peugeot Citroen je v torek sporočila, da se je njen dobiček v lanskem letu zmanjšal za 39 odstotkov zaradi manjše prodaje in ostrejše konkurence. Cisti dobiček se je z 1,2 milijarde dolarjev v letu 1991 zmanjšal na 624 milijonov.
Učinki omejevanja evropske avtomobilske industrije so se namreč iz leta 1991 podaljšali v leto 1992. Manjše povpraševanje je pri Peugeotu povzročilo zmanjšanje prodaje za 3,1 odstotka, torej na 2,01 milijona vozil, in zelo skrčilo operativne marže. Njihova vrednost je v letu 1992 znašala 1, 09 milijarde dolarjev, leto prej pa je bila 1, 87 milijarde dolarjev. Prihodek od prodaje, ki so ga objavili februarja, je padel za 3 odstotke in znaša 28, 8 milijarde dolarjev. Produktivnost se je povečala za skoraj 12 odstotkov, saj so v letu 1991 ukinili 6000 delovnih mest, tako da zdaj zaposlujejo 150.800 delavcev.
Tudi število naročil za nemške avtomobile se še naprej zmanjšuje, je v torek sporočilo Združenje nemške avtomobilske industrije (VDA). »Sodeč po naročilih, ki prihajajo, ni mogoče sklepati, da bo kmalu prišlo do povečanja naročil za proizvo-
dnjo avtomobilov, ne doma in ne na tujem,« ugotavlja VDA. »Izraženo v odstotkih in v primerjavi z minulim letom se še vedno gibljemo na dvošte-vilčnem območju. Oboje zadeva tako osebna kot druga vozila,« je še rečeno v poročilu. Najnovejše poročilo VDA o nemški proizvodnji avtomobilov
v mesecu marcu 1993 ugotavlja 13-odstotni padec v primerjavi s prejšnjim letom, kar pomeni 408.100 vozil.
Proizvodnja avtomobilov v letošnjih prvih treh mesecih je bila manjša za 23 odstotkov in se je ustavila pri 1, 01 milijona vozil, medtem ko je bil izvoz za 18 odstotkov
manjši in je obsegal 526.300 vozil. Vključno s tovornimi vozili se je proizvodnja v prvem četrtletju zmanjšala za 24 odstotkov v primerjavi z istim obdobje leto prej, torej na 1,07 milijona vozil, prav tako se je zmanjšal izvoz, in sicer za 19 odstotkov oziroma 556.600 vozil. (Reuter)
Avtomobilski sejem: veliko radovednežev, premalo kupcev
Manjše povpraševanje po vseh vrstah vozil
Nova
članica
Ameriške
banke
LJUBLJANA -Urad slovenske vlade za informiranje je sporočil, da je odbor izvršnih direktorjev Interameriške razvojne banke, ki ima sedež v VVashingtonu, sklenil, da članstvo nekdanje Jugoslavije v tej pomembni mednarodni finančni ustanovi preneha. Hkrati je tudi določil pogoje, ki bodo Republiki Sloveniji in drugim republikam bivše Jugoslavije omogočili nasledstvo članstva. Slovenija naj bi tako nasledila 16,39 odstotka nekdanje Jugoslavije v tej banki, za odločitev o nasledstvu članstva pa ima časa mesec dni, v šestih mesecih pa mora izpolniti tudi vse zakonske in finančne obveznosti do te banke. Ker nekdanja Jugoslavija, ki je bila ne-regionalna članica te banke od leta 1976, v Interameriški razvojni banki nima dolgov in drugih obveznosti, nasledstvo članstva za Slovenijo ne bo pomenilo pomembnejšega finančnega bremena, slovenskim podjetjem pa bo omogočilo, da aktivno sodelujejo na licitacijah, ki jih ta banka pripravlja v državah Latinske Amerike.
Na drugi letni skupščini bodo tudi nove članice
Slovenija bo na drugi redni letni skupščini z EBRD podpisala pogodbo o posojilu za Dravske elektrarne
Margareth McDowell
Od naše dopisnice
LONDON - Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je otrok drugega vala revolucij na vzhodu Evrope, ki je pometel s komunističnimi režimi, hkrati pa je prva velika gesta Zahoda po zatonu obdobja hladne vojne. Da bi pomagali obubožanim vzhodnoevropskim gospodarstvom, je oktobra leta
1989	v Strasbourgu na zasedanju Evropskega parlamenta predlagal francoski predsednik Frangois Mitterrand. V dobrega pol leta so pobudo podprle tudi Združene države Amerike in maja
1990	so finančni ministri držav delničark v Parizu podpisali statut Evropske banke za obnovo in razvoj. Njen pobudnik predsednik Mitterrand je takrat izjavil: »Začeli smo uresničevati zgodovinsko poslanstvo.« '
Toda nastajanje Evropske banke ni bilo tako preprosto in dobronamerno kot pobuda zanjo. Že pred njeno ustanovitvijo se je med Veliko Britanijo in Francijo vnel spor o tem, kdo bo banko vodil in kje bo njen sedež. Sele tik pred podpisom statuta banke sta se državi na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada v VVashingtonu sporazumeli, da bo predsednikovanje pripadlo Franciji in dotedanjemu tesnemu so-
delavcu predsednika Mit-terranda Jacquesu Attali-ju, sedež banke pa bo v Londonu.
Ustanovitvenega zbora v Londonu aprila 1991 se je udeležila vrsta državnikov z Vzhoda in Zahoda, na novi sedež Evropske banke pa se je izjemno številčna birokracija, ki se je raztresla v dveh letih, preselila marca letos. Monumentalna zgradba in očitno preveč zapravljivi predsednik banke Attali v zadnjih dneh zbujata izjemno pozornost svetovnega tiska.
Glavni očitek vodstvu Evropske banke je, da je ta do konca lanskega leta za svoje poslovanje porabila več kot 200 milijonov angleških funtov, za posojila državam Vzhodne Evrope in nekdanje Sovjetske zveze pa je od aprila leta 1991 do konca lanskega leta porabila le dobrih 100 milijonov angleških funtov. To dejstvo v Londonu opravičujejo s trditvami, da nekatere države in podjetja, ki so jim bila posojila odobrena, še niso sposobni tega denarja tudi porabiti.
Največ posojil doslej je bilo odobrenih Poljski (21), Madžarski (13), Rusija pa si jih je zagotovila osem. Odbor banke je julija lani telekomunikacijskemu podjetju iz Varša-
ve na primer odobril posojilo v vrednosti 170 milijonov dolarjev za modernizacijo in razširitev telekomunikacijskega sistema v poljskem glavnem mestu. Program naj bi uresničili do leta 1995 in število telefonov na 100 prebivalcev v Varšavi z 22 povečali na 35.
Evropska banka za obnovo in razvoj 60 odstotkov svojega ustanovnega kapitala (10 milijard ekujev) namenja za neposredna posojila zasebnim podjetjem, zanje pa ne zahteva jamstva države.
Le 40 odstotkov denarja je namenjenega za naložbe v infrastrukturo, zanje pa morajo jamčiti države. Naložbe v infrastrukturo so navadno posojila, ki jih dobi država prvo leto članstva v banki. Zasebna podjetja si denar Evropske banke lahko zagotovijo le, če ta oceni, da pripravljajo komercialno uspešen projekt, da poslujejo z dobičkom in imajo ekološko čisto tehnologijo.
Članica Evropske banke za obnovo in razvoj je bila tudi nekdanja Jugoslavija. Toda konec maja leta 1992 je njen predstavnik Branimir Pajkovič odstopil, ker je presodil, da je država, ki jo je zastopal, nehala obstajati.
Nekdanja Jugoslavija je v Evropski banki imela 1, 28-odstotni delež, kar ji je skupaj z Romunijo omogočalo, da je kandidirala za eno direktorsko mesto.
Že 8. septembra istega leta je adiministrativni odbor banke svetu guvernerjev priporočil, da bo Slovenija postala nova članica Evropske banke. Ko je v začetku januarja letos državni zbor republike Slovenije sprejeli zakon o vpisu in vplačilu delnic v delniški kapital banke, pa je lahko začela tudi uresničevati pravice, ki izhajajo iz članstva. Prvi dve pogodbi bo Slovenija podpisala ravno na drugi letni skupščini v Lopdonu.
Gre za dokument o garanciji za najetje posojila za obnovo dravskih elektrarn, vodstvo elektrarn pa bo podpisalo posojilno pogodbo. Ebrd bo v Sloveniji financirala tudi gradnjo in posodobitev cestne in železniške infrastrukture in modernizacijo telekomunikacijskega omrežja. Poleg infrastrukturnih posojil naj bi Ebrd v Sloveniji letos sofinancirala tudi tri pionirske projekte zasebnih podjetij ali podjetij, v katerih poteka lastninjenje. Sicer pa strokovnjaki EBRD trdijo, da dobrih in komercialno uspešnih projektov v Vzhodni in Srednji Evropi ni lahko najti. ’
______ŠVICA / OCENA GOSPODARSKIH GIBANJ_
Sprostitev denarne politike je zmanjšala vrednost franka
Ekonomisti napovedujejo okoli 2,5-odstotno inflacijo
H AVSTRIJA h
Poročilo o delu dunajske bora
DUNAJ - Delovna skupina, katere naloga je prilagoditi dunajsko borzo mednarodnim standardom, se še vedno ni odločila v zvezi s ključnim vprašanjem tajnosti poslovanja z vrednostnimi papirji. Poročilo, ki obsega sto strani, je plod šestmesečnega dela posebne skupine, ki mora poročati finančnemu ministru Ferdinandu Laci-nu. Ključne ugotovitve zahtevajo varovanje manjšinskih pravic delničarjev, ustanovitev komisije za nadzorovanje borznega poslovanja in takojšnjo uvedbo kazni za zlorabo notranjih poslovnih informacij (zoper »in-siderje«).
Delovna skupina, ki se ukvarja s strateškimi vprašanji, se ni mogla odločiti za odpravo anonimnih evidenc vrednostnih papirjev, prav tako pa tudi ne za redno poročanje o podjetniških rezultatih v skladu z mednarodnimi standardi, H zahtevajo polletno objavo rezultatov in podrobna četrtletna poročila. V poročilu predlagajo, da bi o zajamčeni tajnosti v prihodnje morali sklepati ločeno od evidenc vrednostnih papirjev in hranilnih knjižic, kar je za Avstrijce nadvse občutljivo vprašanje. Delovna skupina se je strinjala z uvedbo pred- in po-borznega poslovanja v naslednjem letu z uvedbo novega elektronskega sistema trgovanja za gotovinsko tržišče. (Reuter)
LAUSANNE - Švicarskemu gospodarstvu se letos sicer obeta stagnacija, toda v letih 1994 in 1995 naj bi doseglo rast za dva ali tri odstotke, ugotavlja univerzitetna študija.
Kot ugotavlja poročilo inštituta za makroekonomske raziskave Crea na univerzi v Lausanni, bo gospodarstvo najbrž začelo okrevati sredi letošnjega leta, vendar se naraščanje števila brezposelnih zaradi tega ne bo ustavilo. Stopnja brezposelnosti naj bi se dvignila na 4,8 odstotka z lanskih treh, v letih 1994 in 1995 pa bo verjetno dosegla v povprečju 5,1 odstotka.
Drug inštitut za ekonomske raziskave, Skupina za raziskovanje poslovnih ciklusov iz Basla, pa
MOSKVA - Rusija je v velikem zagonu privatizacije že odprodala polovico manjših trgovin in podjetij, kot je sporočil vladni minister, odgovoren za prodajo državnega premoženja. Podpredsednik vlade Anatolij Gubaj s je na tiskovni konferenci sporočil, da sta se že dve tretjini od 6000 velikih podjetij, ki naj bi jih prodali v tem letu, spremenili v delniške mešane družbe. »Verjamem v uspeh in dinamiko privatizacije pri preobrazbi lastnine v Rusiji,« je zagotovil. Mešane delniške družbe, kjer vlada
je napovedal, da se bodo gospodarski rezultati v letošnjem letu zmanjšali za 0,5 odstotka, naslednje leto pa le za odstotek povečali. Tudi ta inštitut pričakuje nadaljnjo rast stopnje brezposelnosti, in sicer na 5,3 odstotka letos in 5,9 odstotka naslednje leto. Na inštitutu Crea pravijo, da se je število naložb v Švici izrazito zmanjšalo, zlasti v primerjavi z državami Evropske skupnosti, kot sta Nemčija in Belgija, kjer je realna obrestna mera enako visoka kot v Švici ali še višja. Poleg tega menijo, da je številnim švicarskim poslovnežem vzelo pogum, ali pa jih vsaj prizadelo pri odločanju, dejstvo, da so lani decembra švicarski volilci zavrnili načrt, po katerem bi se
običajno zahteva nadzor nad obratom, so šele prva stopnja v privatizacijskem procesu. Na drugi stopnji bodo delavci lahko prevzeli deleže v svojih podjetjih. To naj bi izvedli z dražbami, na katerih bi javno ponudili možnost trgovanja z državljanskimi delnicami, ki so jih podjetja lani razdelila. Cubajs je povedal, da bo v maju na dražbi 500 podjetij. Decembra je bilo 20 takih dražb, marca 200 in aprila 400. Velika podjetja, ki so namenjena privatizaciji, zagotavljajo 50 odstotkov ruske industrijske proizvodnje in za-
Svica pridružila evropskemu ekonomskemu območju (EEO). Po zamisli EEO se bosta Evropska skupnost in Efta združili v velikansko skupno tržišče z več kot tristo milijoni potrošnikov. Švica pa je edina članica Efte, ki se temu tržišču ne bo pridružila.
Po oceni inštituta Crea naj bi švicarska inflacija, merjena po drobnopro-dajnih cenah, to poletje ali jesen padla na 2 odstotka, na koncu leta pa naj bi dosegla v povprečju približno 2,5 odstotka v primerjavi s 4 odstotki v lanskem letu. Pri tem pa na inštitutu menijo, da se bo stopnja inflacije naslednje leto verjetno znova dvignila na 3 odstotke in v letu 1995 na 3,5 odstotka. Inštitut tudi poro-
poslujejo 20 milijonov ljudi, je povedal. »Našim političnim nasprotnikom je postalo jasno, da se jim vsak dan, vsak teden in vsak mesec vse bolj majejo tla njihove oblasti. Izgubljajo bistvo totalitarnega političnega sistema -proizvajalna sredstva v državni lasti,« je dejal Cubajs.
Uradni podatki dokazujejo, da so konec februarja 1993 privatizirali 58.000 trgovin in podjetij. Privatizacija je ključni dejavnik preobrazbe cen-tralno-planskega gospodarstva v tržni sistem in ie doslej prinesla 328 mi-
ča, da je sprostitev monetarne politike, za katero je odgovorna švicarska nacionalna banka, povzročila znižanje kratkoročne obrestne mere in padec franka za 3,8 odstotka glede na košarico evropskih valut od lanskega oktobra do letošnjega februarja.
Banka bo v prihodnje verjetno postala manj ek-spanzionistična zaradi nevarnosti, da bi to lahko potegnilo za seboj nagel zdrs franka, kar se je že dvakrat zgodilo v začetku letošnjega leta. Poročilo še dodaja: »Ni verjetno, da bi si frank znova pridobil svoj tradicionalni status močne valute, to je valute, ki ima v osnovi tendenco, da se njena vrednost pri menjalnih tečajih povečuje.« (Reuter)
lijonov dolarjev. Vse te reforme bodo Rusi lahko presodili na nedeljskem referendumu. Cubajs je izjavil, da volilcem zaupa, da bodo podprli Jelcina in da se bodo opredelili za nadaljevanje reform. Kritiziral pa je Jelcinovo odločitev v zvezi z imenovanjem Olega bobova, nekdanjega sodelavca Jelcina iz Jekaterinburga, za prvega podpredsednika vlade, zadolženega za gospodarstvo. Lobov bo nadrejen Cubaj-su in podpredsedniku vlade Borisu Fjodorovu, ki je tudi minister za finance. (Reuter)
________RUSIJA / SPOLITIZIRANA PRIVATIZACIJA__________
Država je na začetku lastninjenja prodala polovico manjših trgovin in podjetij, maja pa naj bi jih še 500
HRVAŠKA /TUJI NOVINARJI NA OBISKU V ISTRI
Lani Hrvaške zaradi vojne ni bilo v turističnih katalogih
Predsednik vlade pričakuje od turizma milijardo mark
Marko Waltritsch
POREČ - »Injekcija optimizma«. Tako bi lahko naslovili izjave novega predsednika hrvaške vlade Nikice Valentiča več kot sto novinarjem iz Zahodne Evrope. Valentič je skušal novinarjem, ki so bili v Poreču gostje hrvaške vlade, dopovedati, da v tej državi vlada mir, da so turistične zmogljivosti neokrnjene, da bodo vsi tuji turisti zelo dobrodošli. Se zlasti zato, ker bodo v sestradano in obubožano državo prinesli dragocene devize.
Seveda to ne velja za vso državo, velja pa za Istro in Kvarnerske otoke, za vse otoke vzdolž dalmatinske obale in za nekatere kraje v Srednji Dalmaciji, kot so Split in vsi kraji do Dubrovnika.
Iz vseh teh turističnih krajev nameravajo v zelo kratkem času, tja do začetka turistične sezone, izseliti begunce, ki so v veliko 'primerih doslej domovali tudi v hotelih in počitniških domovih. Da tako preseljevanje ne bo šlo zlahka, Valentič seveda ni povedal. Najbrž tudi ni predvideval, da bodo begunci uprizorili takšne protestne demonstracije, kakršna je bila ob koncu tedna, torej dva dni po njegovem obisku v Poreču, v Boroziji pri Savudriji.
Tiskovne konference v Poreču so se udeležili novinarji iz Italije, Avstrije, Nemčije, Švice, Francije, Belgije, Velike
Britanije, skandinavskih držav in še od kod drugod. Sicer pa je bila sreča, da med tujimi novinarji ni bilo tistih iz Slovenije, ki bi Valentiču najbrž postavili vprašanja o vdiranju v slovenske turistične domove v teh krajih.
Predsednik hrvaške vlade, ki je imel ob sebi ministra za turizem Nika Buliča in še nekaj drugih članov svojega kabineta, je povedal, da je prejšnja Jugoslavija letno pridobila uradnih 2,5 milijarde dolarjev tujega turističnega priliva in da je šlo še najmanj enkrat toliko deviz v žepe zasebnikov. Na Hrvaškem je bilo ustvarjenih celih 80 od-
stotkov tega deviznega priliva. Valentič upa, da bo letos Hrvaška ustvarila 1 milijardo nemških mark takšnega priliva; optimisti upajo, da bo ta vsota višja, namreč 1 milijardo dolarjev.
Hrvati delajo reklamo za svoj turizem v raznih krajih Evrope. V Italiji naj bi hrvaški turizem do sezone reklamirali - poleg februarja v Milanu -še na šestih drugih sejmih. Povedati je sicer treba, da so lani denar v državo prinesli predvsem Italijani, čeprav le julija in avgusta. Iz severnih držav je bilo bolj malo gostov, še zlasti zato, ker se ti odločajo za počitnikovanje že na jesen. Lani pa Hrvaške ni bilo v katalogih velikih potovalnih agencij.
Nekdaj je hrvaško morje vabilo samo, danes se ga tujci še izogibajo (Foto. Srdan 2ivulovič/TRIO)

GLEDALIŠČA
RAZSTAVE-
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
NE DAJ SE... (danes, 23. 4. ob 20. uri, Štihova dvorana). Večer z Radetom SERBEDZIJO, Juretom Ivanušičem za klavirjem in s skrivnostnim gostom.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE VELIKI ODER
Alfred Jarry: UBU ROI (danes, 23. 4. ob 20. uri. PREMIERA). Za izven.
Študentska gledališka skupina z ljubljanske Filozofske fakultete (oddelek za francoski jezik), prvič v Sloveniji predstavlja eno od prelomnih del francoskega gledališča s konca 19. stoletja. Predstava bo v izvirniku, nastopili pa bodo: Boštjan ZupanCiC, Nada Prodan, Primož Vitez, Urša Rigler, Tone Smolej, Gregor Perko, Marko Pravst, Mojca Medvedšek, Helena Biffio, Spela Mihelač, Nataša Sterle, Manica Janežič, Vesna Mahere in Vladimir Pogačnik.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
F. Levstik - D. Jovanovič - T. Partljič: MARTIN KRPAN (sobota, 24. 4. ob 19.30. uri). Gostovanje na Javorniku pri Jesenicah.
Ne daj se... (Foto: S. Zivulovič/TRIO)
LETICIJA IN LUŠTREK (sobota, 24. 4. ob 20. uri, Štihova dvorana), režija: Dušan Jovanovič, igrajo: Milena ZupanCiC, Polona Vetrih in Iztok Valič.
DRAMA SNG (tel. 061/221-511)
CABAres, CABArei (danes, 23. aprila ob 20.30. uri) Monodramski nastop ZIJAHA SOKOLOVICA.
J. B. P. Moliere: SVATBA PO SILI (sobota, 24. aprila ob 19.30. uri). Za izven (konto).
MALA DRAMA
A. Nicolaj: PRVA KLASA (danes, 23. 4. ob 20. uri). Za izven (konto).
M. Gad: SAMO IGRA JE IN NE BOLI (sobota, 24. 4. ob 20. uri). Za izven (konto).
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852)
M. Frayn: HRUP ZA ODROM (danes, 23.4. ob 20. uri, 50-ta ponovitev). Za izven in konto.
J. B. P. Moliere: AMFITRION (sobota, 24.4. ob 19.30. uri). Za izven in konto.
SNG OPERA (061/331-945)
NETOPIR (sobota, 24.4. ob 19. uri). Dirigent: Marko Gašperšič, pojejo: Jeric, Reja, Jerasa, Lebaric, Kores, Trček, Hočevar, Vezonik, MoraCa, N. Radovan, Gorenc. Za izven in konto. RAZPRODANO!
MARIBOR
DRAMA SNG
LA DIVINA COMMEDIA - pesnika Danteja Alighierija, dramatika Nenada Prokiča in režiserja TOMAŽA PANDURJA (danes, 23. 4. ob 19.30. uri; v soboto, 24. in v nedeljo, 25. aprila ob 19.30. uri). Danes za red Premierski, jutri za red Drama in izven in v nedeljo za red Repriza in izven.
MALI ODER
KABARET XX. STOLETJA - ISADORA (sobota, 24. 4. in nedelja, 25. 4. ob 17. uri). V soboto za red U in izven, v nedeljo je predstava odkupljena.
F. Milčinski: NE SMEJTE SE, UMRL JE KLOVN (nedelja, 25. 4. ob 17. uri). Avtorski projekt Vite Mavric Ruič.
CELJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
P. Corneille: ODRSKA UTVARA (sobota, 24. 4. ob 19.30). Režija: Bojan Jablanovec. Za iz-
NOVA GORICA
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
R. Conney: ZBEZI OD ŽENE (danes, 23.4. ob 20.30 uri v Solkanu). Gostovanje PG iz Kranja. Za red Petek in izven.
R. Conney: ZBEZI OD ŽENE (sobota, 24. 4. ob 20.uri v Solkanu). Gostovanje PG iz Kranja. Za ZKO Idrija in izven.
ii §
j* S'*
’■ L. •**
Odrska utvara (foto: Jani Štravs)
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
KULTURNI DOM
JUTRI: ob 20:30 (red F) - Milan KleC: Vsega je kriva Marjana Deržaj v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča. Krstna uprizoritev. Režija D. Mlakar. Igrajo A. Svete, L. Počkaj, V. Jurc, M. BlagoviC, G. Lešnjak. Ponovitve v nedeljo ob 16. uri (red G), v sredo 28. in nedeljo 29. t. m., ob 20.30 (red D in E).
DVORANA TRIPCOVICH Operna sezona in Baleti 1992/93
JUTRI: ob 17. uri (red S) peta ponovitev- A. Bibalos »La signorina Julie«. Režija F. Giral-di. Direktor F. Cramer. Šesta ponovitev v torek, ob 20. uri (red E).
Prodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Trip-covich: 9-12, 16-19, ob predstavah 9-12, 18-21 (zaprto ob ponedeljkih).
GLEDALIŠČE ROSSETTI
DANES: ob 20.30 - G.E. Lessing »Nathan il saggio«. Režija G De Monticelli. Predstava v abonmaju: odrezek St. 10. Predprodaja vsto-
pnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063) in v gledališču Ros-setti (tel. 54331).
GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA
DANES: ob 20.30 - Noel Covvard »Spirito al-legro«. Režija F. Pero. Nastopajo U. Pagliai, P. Gassman in B. Boccoli. Ponovitev jutri ob 20.30.
GLEDALIŠČE MIELA
DANES: ob 21. uri niz gledaliških predstav Alettrico blu - »Non lo so!«. Režiser in avtor Angelo Mammetti. Jutri, ob 21. uri »Armi-da«, režija Fabrizio Perrone.
VIDEM
AVDITORIJ MENOSSI Ul. S. Pietro - S. Osvaldo
DANES: ob 21. uri - niz Contatto comico: Anatoli Balasz »II grande pop-corn«. Režija Claudio Bisio.
KOROŠKA
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 19.30 - rockopera Andrevv Lloyd
ZA NAJMLAJŠE
VVebberja »Jesus Christ Superstar«. Ponovitev v nedeljo ob 15.30..
DANES: ob 19.30 »Kabale und Liebe», drama F. Schillerja.
SLOVENIJA
LJUBLJANA
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
Svetlana Makarovič: SAPRAMISKA (sobota, 24. 4., ob 11. in 17. uri).
KD ŠPANSKI BORCI (061/448-920)
Sobotno popoldne za otroke (sobota, 24. 4., ob 16. uri) Popoldanske Čarovnije, nastopa MIRAN CANAK.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
DANES: ob 17.30 film »L’Ultima Salomfe« Ken Russell.
GORICA
DVORANA POKRAJINSKEGA MUZEJA NA GRADU
DANES: ob 18.30 predstavitev knjige »Slovenske pridige« K.M.Attemsa, ki jo je izdalo ZTT.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM (061/222-815)
GARDEROBER/ THE DRESSER (danes, 23. 4. ob 20. uri, Kosovelova dvorana), scenarij: Rolald Harvvood , režija: Peter Yates.
KUD FRANCE PREŠEREN (061/332-288)
NIZOZEMSKA VRAGA UDAREC II. (danes, 23. 4., ob 19.30 uri). Prireditev bo ot-vorilo gledališče Ane Monro, sledila bo predstavitev gostov iz Nizozemske.
Življenje je kabaret
Dolgo pričakovani koncert slovenske pevke Darje Švajger
Danes, 23., in jutri, 24. aprila, bo v Viteški dvorani Festivala Ljubljana v Križankah živahno in prijetno.
Darja Švajger, rojena v Mariboru, končuje študij petja v Grazu na Visoki Soli za glasbo in upodabljajočo umetnost - klasiko in jazz.
Koncertirala je že v večini srednjeevropskih držav z različnimi zasedbami. Ob klavirju jo bo spremljal Peter Wegele iz Nemčije, prav tako Študent graške univerze.
Darja nam bo zapela pesmi, kot so Misty, Maybe This Time, If You Go Away, Lili Marlen, My Heart Belongs to Daddy, Memory, Blue Velvet, Caba-ret...
Preživite ob prijetnih zvokih razkošen pomladni večer!
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM (061/222-815)
NE DAJ SE... (danes, 23. 4. ob 20. uri, Štihova dvorana), veCer z Radetom SERBEDZIJO, Juretom Ivanušičem za klavirjem in s skrivnostnim gostom.
KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE (danes, 23. 4. ob 19.30. uri, Gallusova dvorana). Dirigent: Kazushi Ono, solistka: Jasminka StanCul, klavir. Program:
P. I. Čajkovski - Romeo iq Julija, fantazija-uvertura; W. A. Mozart: Koncert za klavir in orkester št. 23 v A-duru K488; B. Bartok:	,
Koncert za orkester. Za modri abonma II.
MIA ŽNIDARIČ and Co.- jazz standardi (danes, 23. 4., ob 21.30 uei, Klub CD).
KRIŽANKE, VITEŠKA DVORANA
ŽIVLJENJE JE KABARET! (danes, 23. in jutri, 24. 4., ob 20. uri). Darja Švajger, vokal in Peter VVegele, klavir.
ŽIVLJENJE JE KABARET! (petek, 23. in sobota, 24. 4. ob 20. uri), Darja Švajger, vokal in Peter VVegele, klavir.
ŠTUDENTSKO NASELJE
KONCERT kanadskih hardcore legend D.O.A. (danes, 23. 4. ob 20.30. uri v menzi).
FURN\NIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
V	PRIHODNJIH DNEH: v petek, 14. maja, ob 21. uri niz koncertov »Zattere alla deriva«. Nastopil bo Jin Hi Kim.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	PRIHODNJIH DNEH: v četrtek, 29. in v petek, 30. aprila koncert-predstava Giorgia Gaberja (na sliki).
Izven abonmaja. Za abonente popust.
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek. 26. aprila, ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Uto Ughi.
GLEDALIŠČE CRISTALLO
V	PRIHODNJIH DNEH: od 27. do 30. t.m. bo v okviru Gledališča za mladino bo gledališče Verdi uprizorilo baletno predstavo La botte-ga fantastica. Glasba: Respighi in Rossini. Predstave so namenjene šolam, začetek ob 11. uri.
Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (tel. 366636).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
RAZSTAVE
SLOVENIJA
CELJE
O. Š. FRANA KRANJCA
VeCer pesmi in besede: S PESMIJO PO SLOVENSKIH POKRAJINAH (danes, 23. 4., ob 20. uri, avla O. S.). V izvedbi uCencev O. S. Frana Kranjca Polule, p. v. Tamare GrziniC ter moškega pevskega zbora DPD Svoboda
kI&MNIiE' ^ V ^atjaža Železnika.
KINO DOM
Zaključni koncert prvega slovenskega pevskega društva LIRA (danes, 23. 4., ob 20. uri, Velika dvorana kina Dom). Pevski zbor vas vabi v 111. letu svojega delovanja in po tridesetletnem obdobju pod vodstvom Sama Vremšaka.
NOVA GORICA
GRAD DOBROVO
VECER RUSKIH SAMOSPEVOV Korsakova, Čajkovskega in Rahmaninova (danes, 23. 4. ob 20. uri, Galerija Zorana Mušica). Sopranistka Natalija Vorobjova, pianist Janko Šetinc
PORTOROŽ
AVDITORIJ
KONCERT- KOMORNI ORKESTER IN SOLISTI - Nagrajenci tekmovanja mladih violinistov Alpe Jadran Gorica (danes, 23. 4. ob 19.30. uri)
LJUBLJANA
NARODNA GALERIJA (061/219-740)
EVROPSKI SLIKARJI IZ SLOVENSKIH ZBIRK (od 14. aprila do 4. julija), avtorja razstave in kataloga: prof. Federico Zeri, Rim in dr. Ksenija Rozman, kustos NG v Ljubljani.
CEKINOV GRAD (Muzej novejše zgodovine, 061/323-968)
Na ogled je razstava MENJAVE DENARJA
V	20. STOLETJU V SLOVENIJI.
KNJIŽNICA ZALOG
Na ogled je razstava umetniških fotografij DUŠANA JEZA. Razstava bo odprta do 15. maja.
V	knjižnici si do 15. maja lahko ogledate tudi razstavo domače in tuje strokovne literature o železnici iz zasebne zbirke slikarja FRANCIJA LESJAKA.
FOYER MGL
Na ogled je razstava slikarja ANDREJA GI-RANDONA.
GALERIJA KOMPAS
Na ogled je razstava slik akademskega slikarja TOMANA VELJKA , ciklus slik z naslovom Praznovanje pomladi.
GALERIJA EQURNA
Razstava slik IZTOKA OSOJNIKA in fotografij DUŠANA PIRMA-HUPA.
VODNIKOVA DOMAČIJA
Do 27. aprila bo odprta razstava akademskega slikarja JANEZA ŠIBILE.
SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ (061/213-024)
Na ogled je razstava risb, slik, grafik in del s področja oblikovanja in kiparstva Študentov 4. letnika za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. Razstava je na ogled med 9. in 13. uro.
MARIBOR
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ
Na ogled je razstava del elanov Društva likovnih umetnikov Maribor. Na razstavi sodeluje 36 elanov s skupno 78 likovnimi deli v različnih tehnikah.
SODNI STOLP NA LENTU
Na ogled je razstava Človek MATJAŽA TOMAŠIČA, dijaka in neakademskega slikarja. Razstava bo na ogled do 1. maja.
MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE (062/211-671)
Do konca meseca maja je na ogled razstava
PRAZNIKI NA VOŠČILNICAH IN PREDMETIH.
ILIRSKA BISTRICA
HODNIKOV MLIN
Prodajna razstava grafik in slik akademskega slikarja CRTOMIRA FRELIHA bo odprta do 7. maja.
KANAL
GALERIJA RIKA DEBENJAKA
Na ogled je razstava LOVRO INKRET - mala plastika. Galerija je odprta v torek in sredo od 9. do 12. ure, petek od 15. do 18. ure. Razstava bo na ogled do 8. maja.
KRANJ
GALERIJA MESTNE HIŠE
Na ogled je razstava slik akademske slikarke MAJE DOLORES ŠUBIC iz Škofje Loke.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
Danes, 23. 4., ob 20. uri otvoritev razstave DRAGOTINE KAPITELJSKE CERKVE V NOVEM MESTU. Govoril bo predsednik vlade R. Slovenije dr. Janez Drnovšek, razstavo bo odprl ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. V programu bo sodeloval Slovenski kvintet trobil.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2 (066/73-753)
Na ogled je razstava male plastike akademskega kiparja ZMAGA POSEGA.
SEŽANA
MALA GALERIJA
Do 30. aprila so na ogled akvareli SLAVKE KRANJEC (od 15. do 18. ure)
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA
Otvoritev razstave arhitekta FEDORJA ŽIGONA (danes, 23. 4. ob 19. uri) na loškem gradu.
TRŽIČ
GOSTIŠČE SMUK
Danes, ob 18. uri otvoritev SMUKOV A SLOVENSKA SLIKARSKA DELAVNICA . Razstavo bo o tvoril Jože Hudeček. Sodelujejo: KLEMENTINA GOLIJA (Gorenjska), MARIJAN TRŠAR (Dolenjska), ZDENKO HUSJAN (Prekmurje), KLAVDIJ TUTTA (Primorska) in DUŠAN KIRBIŠ (Štajerska).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
TK GALERIJA
Na ogled je razstava olj G. Roccaglija.
MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Umik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure.
MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej
Stalna razstava »Načrti za Miramar*.
ART LIGHT HALL
Se danes bo na ogled razstava skulptur Piera Marcuccija. Urnik: od 18.00 do 20.00.
MUZEJ REVOLTELLA
Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviščar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepših neoklasiCnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti.
GALERIJA RETTORI TRIBBIO
Se danes je na ogled tretja razstava malega formata Pomlad 93. Urnik: 10.30-12.30, 17.30-19.30.
STUDIO TOMMASEO
Do 6. maja razstavlja svoja dela Lorenzo Mattotti.
RAZSTAVNA DVORANA BIVŠE PIVOVARNE DREHER TRGOVSKI CENTER GIULIA
Na ogled je razstava o Morski biologiji v Trstu od leta 1800 do danes, ki so jo pripravili člani vodstva Miramarskega morskega parka, ki spada pod sklad WWF in Deželna služba za okolje Furlanije-Julijske krajine. Razstavo si lahko ogledate vsak dan (razen ob nedeljah) od 9. do 19. ure. Za vodene obiske lahko pokličete na tel. St. 040/224147.
JULIET
Do 25. maja razstavlja Enrico De Par. Na ogled samo ob torkih od 18. do 21. ure.
GLEDALIŠČE MIELA
V ponedeljek, 26. t.m., ob 19. uri bodo predstavili grafike Gianfranca Pagliara.
ART GALLERV
Se danes je na ogled razstava Piera Marcuccija. Urnik: od 18. do 20. ure.
GALERIJA MALCANTON
Do 29. t. m. je na ogled antološka razstava 1970-1992 slikarke Silve Fonda. Urnik: ob delavnikih od 17.00 do 19.30 in od
MILJE
OBČINSKA GALERIJA
Do 4. maja razstavljata svoja dela Alberto. Allegri in Marco Grassi Grama. Urnik: 10-12, 17-19, ob praznikih 10-12.
RONKE
ART GALLERV - (Kavama Trieste)
Odprta je fotografska razstava Martina Rau-chenvvalda, Maurizia Frullanija in Rajka Bizjaka. Na ogled vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 22. ure.
GORICA
GORIŠKI GRAD
Do 16. maja bo na ogled razstava »Beneški odtenki« goriškega slikarja Vanja Franka.
VIDEM
GALERIJA ARTESEGNO
Do 25. t. m. je na ogled razstava slikarjev Barbaro, Dinetto in Zotti. Urnik: ob petkih, sobotah in ponedeljkih od 17. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ure.
PALAČA SAVORGNAN
Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«.
KOROŠKA
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
DANES: ob 17.30 film »L’Ultima Salome« Ken Russell.
GORICA
DVORANA POKRAJINSKEGA MUZEJA NA GRADU
CELOVEC
KOROŠKA DEŽ.GALERIJA Burgg. 8
Do 25. t.m. je na ogled razstava »Vor der Wand» - Bernsteiner, Fian, Gyrko, Heinrich, Hollauf, Leutner, Molacek, Reichmann, Schellander, Trattner.
EVROPSKA HIŠA Reitschulgasse 4 Se danes je na ogled razstava »50 let Stalingrad* - slike in dokumenti.
HIŠA UMETNIKOV (Goethepark 1)
Do 30. t.m. je na ogled razstava Giinterja Brusa.
KAVARNA UMETNIKOV Goethepark 1
Do 2. maja 1993 razstavlja Franz Brandl »Soli u. Haben-Zeichnungen».
Fktmfdigt<K^	CA^FilA Alt?r?L 30
ske pridige« dalo ZTT.
Do 30. avgusta 1993 Hansa Staudacherja.
je na ogled razstava
ARS TEMPORIS Herreng 14
Do 4. maja je na ogled razstava »4ever glass« - Pala, Opršal, Balgary, Palova in Ch-melova.
CAFE LENDHAFEN Villacher str. 18
Do 5. maja 1993 razstavlja Božin Kuzman.
BELJAK
GALERIJA HOLZER VVidmanng. 7
Do 30. t.m. je na ogled razstava Johanna Ju-liana Taupeja.
GALERIJA OB MESTNEM ZIDU VVidmanng. 30
Do 24. t. m. razstavlja VVillibald Lassenber-ger.

SLOVENSKI PROGRAM
e
RAI 1
§8 RETE 4
8 Koper
IT SLOVENIJA 1
Tedenski izbor
NajlepSe pravljice sveta, 9. zadnji del Videošpon
Umetniški večer
Od kneippa do kofeta s smetanco in nayaj, [tudijski film Amira Muratoviča, VPS 1125 Komu zvoni, filmski esej, 1220
Icht, plesni video po koreografiji Matjaža Fariča, VPS
1235
Poročila
Poslovna borza, ponovitev
Filmsko popoldne
On in ona, ponovitev 6/13 dela am. naniz., VPS 1535 Izdajalska igra, ponovitev 3., zadnjega dela angleške nadaljevanke, VPS 1600 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, 7/26 del koprodukcijske nadaljevanke Oscar Junior: Časopis pod drevesom Regionalni studio Koper Besede, besede, besede, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Forum
Neizprosno, ameriški film, VPS 2030 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215; šport Moški, ženske (do 23.50)
	Jutranji spored		Addamsovi, serija	
	Igrani film		Bradfordovi, serija	
	Vso srečo, žrebanje lo-		Jeffersonov!, sereija	
	ta		Splošna bolnišnica,	
	Poročila		serija	
	Gospa v rumenem, se-		Marilena, serija	
	rija		Tajnica Ines, serija	
	Zgode in nezgode		Amandma zgodba, se-	
	Italijanske kronike		rija	
	Šolska televizija		Celeste, serija	
	Modro drevo, program		Kosilo je na mizi, vodi	
	za najmlajše		Davide Mengacci	
	Big!, otroška oddaja		Steze, serija	
	Poročila		Grčija, serija	
	Aktualno: Italija, na-		Ona, on in še nekdo,	
	vodila za uporabo		vodi Marco Balestri	
	Kvarkov svet		TG 4 vesti	
	Vreme		Tako sva se ljubila,	
	Dnevnik in šport		vodi Luca Barbareschi	
	Tednik, vodi Gino Ne-		Gospa v rdečem, serija	
	biolo		Mihaela, serija	
	Dnevi otroštva, 5. del		Igrani film	
	Poročila		Tatovi koles, it. film	
	Boks Nočni TVD			
				
	Rubrika opolnoči			
	Igrani film	m Ul —i < z < O V		
	Poročila	1—		
	Igrani film			
				
			Na prvi strani	
SLOVENIJA 2
# RAI 2
Video strani Tedenski izbor Ze veste
Gospodarska oddaja: Evropa 2000 C.A.Cueni: Iskanje Salome, 5/6 del švicarske nadaljevanke Poročila
Osmi dan, ponovitev Alpe-Donava-Jadran
Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Znanje za znanje, učite se z nami TV nocoj
TV dnevnik 2, vreme Šport
Studio City TV jutri
Sova
Popolna tujca, 26/28 del ameriške humoristične nanizanke
Tassilo, primer zase, 1/6 del nemške nanizanke Strel ni bil izbrisan, ameriški film Video strani
A KANALA
	Risanke in nanizanke
	Furija, serija
	Rubrika o vrtnarstvu
	Igrani film
	Kratke vesti Vaše zadeve, vodi F. Frizzi
	Kadar se ljubi,serija
	Santa Barbara, serija
	Med nami povedano
	Življenjski pogum
	Športne vesti
	Beautiful, nadaljevanka
	Dnevnik in šport
	Vaše zadeve, zabavna oddaja
	Referendumska tribuna
	Nočni dnevnik
	Filmske novosti
	Pegaz
	Igrani film
	Ulice San Francisca, serija
	Videocomic
RIS, risanke in spoti Astrološka napoved
Drugačen svet, ponovitev 144. dela am. nadaljevanke
Napoved sporeda in vreme
Rock starine, ponovitev 10. oddaje o starem rocku
Risanka
Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 145. del ameriške nadaljevanke Dan po jutrišnjem, 16. del ameriške poljudnoznanstvene serije
Moja instruktorka, ameriška komedija Rock starine, 11. oddaja
Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Live & Kickin', ponovitev 8. brcanja v živo Video strani
RAI 3
KOPER
Studio 2
Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Dnevnik ob 12-ih Avtomobilizem F1 Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dok.: Sicilija Športno popoldne Športna rubrika Derby Kulturni tednik On-off Pregled tujega tiska Dok.: Geo, nato nan. Šport, vreme, dnevnik Deželne vesti BlobCartoon, Blob in Una Cartolina Kviz: Porca miseria ^ Dnevnik ob 22.30 Milano, Italija 22 Dok.: Cacciatori nelle tenebre
Dnevnik in vreme
TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.30
Neizprosno Clint Eash/vood
Inšpektor Harry Callahon ponovno obračunava z nepridipravi San Francisca
Tretji film o Umazanem | Harryju - inšpektorju Callahanu, z naslovom The Enforcer je bil na slovenski televiziji predvajan že pred šestimi leti. Gre za enega najboljših iz serije petih filmov o Harryju Callahanu.
S pomočjo izvrstnih scenaristov Stirlinga Silli-phanta in Deana Riesnerja bo Clint Eastwood v vlogi Harryja Callahana ponovno nadvse prepričljivo obračunaval z nepridipravi v San Franciscu.
Callahan se spopade s skupino izsiljevalskih teroristov pod vodstvom pohlepnega »revolucionarja«. Pravo težo filmu pa daje Prikaz pokvarjenosti in sprenevedanja lokalne politične oligarihije, s katero
ima Callahan ostre obračune, če hoče uspešno in do konca opraviti z zlikovci.
Tudi ta film ni celota z enim samim pri-m e r o m , temveč mozaik ukrepanj in akcije.
Pri delu mu pomaga »vsiljena« pomočnica - policistka, ki se je dotlej spopadala predvsem s papirji. Zdaj pa dobi priložnost za napredovanje na položaj, ki je rezerviran le za moške...
V filmu, ki ga je leta
1976 režiral James Fargo, igrajo Clint Eastvvood (letošnji dobitnik oskarjev za režijo in najboljši film- Neo-proščeno), Tayne Daly, Harry Guardino, Bradford Dillmar, John Mitcbum in drugi.
Show Maurizia Co-stanza, ponovitev Opoldne, vodi Jerry Scotti
Dnevnik TG 5 Vsakodnevne nerodnosti, vodi V. Sgarbi Forum, vodi Rita dalla Chiesa
Zenitna posredovalnica
Ljubim te
Najlepši prizori iz zakonskega življenja Otroška oddaja z risankami Dnevnik TG 5 Guma in perje, serija Show M. Costanza To je novica
ITALIA 1
	Ciao, Ciao, risanke
	Nanizanke: Moj očka, serija Supervicky, serija Hoganovi, serija Nevaren poklic, serija
	A-Team, serija
	Otroški variete
	Na očetov ukaz, serija
	To ni raj, vodi Gianni Boncompagni
	21 Jumpstreet, serija
	Twin Clips, vodi Fe-derica Panicucci
	Tarzan: Rudnik urana
	Z veseljem, vodijo: Gig, Andrea in Wendy
	Igrani film
	Preiskava (vodi G. Ferrara)
	Nočni spored
# TELE 4
Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi
Mannix, ameriška tv
nanizanka
Juke Box, ponovitev
Novice
Čarobna svetilka Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija
Vohuna, ameriška nanizanka
Meridiani, ponovitev Studio 2
Primorska kronika TV dnevnik Mannix; ameriška tv nanizanka
Nočni sodnik, ameriška nanizanka Drugo evropsko tekmovanje mladih orglavcev TV dnevnik V labirintu uma: Hipnoza, druga oddaja Zadnji paradiž, italijanska dokumentarna oddaja
EMP Avstrija 1
Cas v sliki Aleksander Veliki,
Hrvaška 1	
	TV koledar
	Poročila Zgodbe iz Monticella, 112. del
	Poročila
	TV šola
	Hrvaške zgodbe in novele
	Poročila Ko se svet vrti, 111. del ameriške nadaljevanke
	Monofon
	Poročila
	Načrti in želje, ponovitev 6., zadnjega dela angleške nadaljevanke
	Spored za Unprofor
	Poročila
	Otrok, šola, dom, šolski spored
	Velike dogodivščine: V 80 dneh pkoli sveta
	Poročila
	Izziv duha
	Santa Barbara, 384. del ameriške nad.
	Dnevnik 1
	Film-Video-Film
	Oblečena za umor, ameriški barvni film
	Dnevnik 2
	Slika na sliko
	Poročila v nemščini
	Poročila
	Sanje brez meja
	novitev am. filma Sinha Moča, 140. del	D?	0 Hrvaška 2
	Magnum: Prevaran		
	Jaz in ti, otroški spored		Tenis: ATP turnir
	Heidi, risana serija		Monte Carla, četrtfina-
	Paradižniki proti vam-		le, M
	pirjem		Košarka: 3. tekma fi-
	Cas v sliki		nala prvenstva Hrva-
	Kopališki mojstri iz		ške
	Malibuja: Gusarski		Dnevnik 1
	otok		Kako čas leti, 4. del
	Stari: Konec preiskave		humoristične nanizan-
	Raje ima romantiko,		ke
	ameriški film		Nočna izmena
	Neusmiljeno predlo-		Lovejoy, 6/2 del
	žen račun, nemška kri-		Družina Addams, 5/16
	minalka		del
	Manekenka in vohljač:		Hiša opic, 2/3 del na-
	Ni vse denar, kar se		nizanke
	sveti		Ubijaj, it./fr./šp./nem-
	Poročila/Tisoč mojstrovin		ški film
raMP Avstrija 2
Tisoč mojstrovin Mrzlo mleko in vroče pesti, am. komedija Češki gradovi in dvorci, 3. del
Harry in Hendersono-vi: Strah	pred
Harryjem Milijonsko kolo SP v hokeju, Avstrija-Svica, iz Miinchna Smith in Jones, 2. del oddaje angleških komikov
X-large Nightime: Deep purple Rockhistory Poročila
Tisoč mojstrovin
@ Madžarska
Cez dan
Peklenski raj, serija Dallas, 122. del Igra
Naravno zdravilstvo Pregled dogodkov dneva
Za otroke, risanke Northwood, 13. del kanadske serije Risanke
Vprašanja kristjanov Zabavni magazin Dnevnik
Dallas, ponovitev 122. dela
Filmi Ingmarja Bergmana
Improvizacija, igra Pege Quartet Dnevnik
N
^@aBS^i^^l,,llBHIIIIBIIIIillBH>IMMBMBMWHaMB
TV SLOVENIJA 2
22.45
TASSILO, PRIMER ZASE, nemška nanizanka
SAT 1

20.15
V Sovini nanizanki Bruno Ganz igra »nezaposlenega« zasebnega detektiva, ki si delo išče tako, da bogatim meščanom pošilja anonimna pisma.
Bogataši organizirajo svoj odbor, vendar bolj kot na detektiva računajo na policijo.
Tassilo vztraja in ne izbira sredstev, da prepriča bogataše o nasprotnem

KDO JE HARRV CRUMB? ameriški film
Na starem londonskem pokopališču ropota in hrešči. Sherlock Holmes se obrača v grobu. Razlog za njegovo posmrtno grozo sedi ob koncu osemdesetih let v ZDA: debel, neumen zasebni detektiv Harry Crumb, ki se ima za največjega londonskega zasebnega det ektiva. Tisti, ki so ugrabili milijonarjevo hčerko Jennifer, imajo vražjo idejo: debeli in nerodni Crumb mora raziskati primer.
Film je kriminalna komedija iz leta 1988.
Igrajo: John Candy, Jeffrey Jones, Annie Potts.
RA SLOVENIJA 3
RADIJSKA IGRA, premiera
22.05
PRO 7
ODDALJENI BOBNI, ameriški film
20.15
Slišali boste prvo izvedbo radijske igre z naslovom Misija avtorja Toneta Perčiča, ki je za to besedilo na lanskoletnem javnem natečaju za radijsko igro prejel prvo nagrado. Misija se odlikuje kot lucidna vizija prihodnjega sveta. Kriza postindustrijske civilizacije skupaj z neustrezno razporeditvijo političnega vpliva in moči spodbuja posameznika k pozitivni akciji. Vendar pa sredi popolnoma »pokvarjene« in »izprijene« družbe deluje smešno in naivno. Njegovo poslanstvo se iz prvotnega idealizma sprevrže v razočaranje in gnev, posledica pa je precej mračna slika prihodnosti.
Kapetan Wayatt vodi manjšo odpravo proti taboru v floridskih močvirjih, kjer imajo svojo utrdbo uporniški Indijanci in preprodajalci orožja. Njihov napad uspe in Wayatt osvobodi nekaj ujetnikov. Ob vrnitvi pa nastopi težava: barka, s katero so prišli, je neuporabna. Po dvesto milj dolgem pohodu se preživeli končno vrnejo v glavni štab, ki pa so ga medtem Indijanci uničili...
Oddaljeni bobni je eden redkih filmov, ki se navdihuje z vojno proti indijanskemu plemenu Seminole, ki so ga belci popolnoma uničili. Igrajo: 6ary Cooper, Mary Aldon, Arthur Hun-nicut.
RADIO

Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
4.30	Jutranji program; 5.50 Jutranja gimnastika; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05
-Radio plus: 10.00 Program A-l; 10.30 Pregled tiska
11.05	Petkovo srečanje 12.15 Na današnji dan
12.30	Kmetijski nasveti
13.00	Danes do 13-ih
13.45	Iz tujega-tiska; 14.05 Poslovne informacije;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Za in proti;
17.05	Studio ob 17-ih;
18.30	Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake;
20.30	Slovencem po svetu;
23.05	Literarni nokturno - Lisa Harvey: Izguba identitete; 23.15 Nočni program.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9:97,7; 98,9; 99,9; MHz)
5.30	Val 202 - jutro; 8.00 Val 202 - dopoldan; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba: 13.00 Val 202 - popoldan; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Stop pops in novosti;«
21.45	Kratka radijska igra: Igor Likar: Namigujoči prst spomenika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Radio študent na našem valu
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00	Poročila; 10.00 Poročila; 11.00 10.25 Vodomet melodij; 11.05 Reprize: Ar-tes acusticae; 12.05 Igramo in pojemo... 13.05 Pesmice različnih avtorjev v izvedbi kvateta Diverti-mento Vocale iz Berlina; 13.49 Iz glasbene tradicije;
14.00	Poročila; 14.05 Gymnasium; 17.00 Solistični koncerti; 18.00 Poročila; 18.05 Ti in opera - Milena Trost; 19.30 Sedmi koncert modrega abonmaja SF, prenos iz Cankarjevega doma; 22.00 Poročila;
22.05	Radijska igra - Tone Perčič: Misija; 23.55 Lirični utrinek; 0.00 vključite v v nočni spored Radia Slovenija
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz)
6.00	Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.30 Jutranjik, cestne informacije; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergre-en; 8.00 Modri val; 9.00 Pesem tedna; ll.OOHIa-
dno-Toplo-Vroče; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik ; 18.00 Glasbena oddaja; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Pozdrav, almanah; 6.20 drobci; 7.00 Dober dan otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Na valu RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva;
11.00	Politika in aktualnosti; 12.00 Glasbeni desert,
13.00	Glasba po željah
14.45	Diskoteka Sound
16.00	Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 16,50 Zgodovinske plošče; 17.20 Single tedna 17.50 Priredbe uspešnic
18.00	Souvenir d'ltaly
18.45	Folk studio; 20.00 Nočni program.
Radio Trst A
19.00	Dnevnik; 17,00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Okno na Arbat; 8.40 Soft mušic; 9.00 Literarni utrinek (J. Renko); 9.10 Orkestri; 9.30 Potpuri;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11,30 Odprta knjiga: Podobe iz sanj (I. Cankar, pripoveduje Mira Sardoč); 11.45 New Age;
12.00	Alpe-Jadran; 12.20 Slov. glasba; 12.40 Primorska poje; 13.30 Iz preteklosti v sedanjost; 13.40 Potpuri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček;
14.30	Od Milj do Devina;
15.00	Made in ltaly; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: poklon Kogoju ob stoletnici rojstva; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Rock zvezde; 19.20 Napovednik.
f A
IZBOR IZ SATELITOV

MUSIČ TELEVISION
10.00	Video, vodi Paul King;
13.00	Video, vodi Simone En-gelen; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola Report, vodi Kristiane Backer;
17.15	MTV v kinu, vodi Pip Dann; 17.30 Poročila; 18.00 The Soul of MTV; 23.15 MTV v kinu, vodi Pip Dann; 1.30 Video; 2.00 Chill out Zone; 3.00 Nočni video
SKY ONE
7.00	The DJ Kat Show; 9.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 11.00 Strike it Rich; 12.00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 13.30 E Street; 14.00 Drugačen svet; 14,45 Santa Barbara; 18.00 Star Trek; 20.30 Družinske vezi; 23.00 Code 3; 23.30 Star Trek: The Next Ge-neration; 0.00 Studs
MOVIE CHANNEL
9.00	The Dragon That Almost Wasn't; 11.00 The Mystery of Edwin Drood; 13.00 The Premise; 15.00 Istanbul, zadnjič;
19.00	Teenage Mutant Ninja Turtles 2; 21.00 The Keys; 23.25 Writer's Block, premiera; 1.00 The Lightning Incident; 4.05 Run
PRO 7
5.05 Serije; 9.35 Chubasco, pon. ameriškega filma, 13.00 Perry Mason: Živo truplo; 13.50 Matlock: Umor, pon. am. tv kriminalke; 16.19 Risanke; 18.35 Show Billa Cosbyja, 138. del; 19.05 Booker, 15. del;
20.15	Oddaljeni bobni, am. pustolovski film; 22.20 Mike Hammer; 23.20 Phantom Rai-ders - Smrt črnega škorpijona.
am./hongk. akcijski film; 1.50 Umor v Via Veneto, pon. am. kriminalke; 3.50 Perry Mason, pon.; 4,40 Smejte se, burleska
PREMIERE
14.15	Srce Amazonke - svobodni in divji, am. pust. film; 15.45 Nobenih skrivnosti, am. film; 17.15 Oscar, am. komedija; 20.15 V zadevi Henry, am. film; 22.10 Doc Hollywood, am. komedija;
23.50	Angel poželenja, am. erotični film; 1.15 Barton Fink, am. film; 20.15 Čisto vsakdanja obletnica poroke, am. komedija
EUROSPORT
8.30	Aerobika; 10.00 Londonski maraton, pon.; 13.00 Formula 1 za VN San Marina, prenos; 14.00 Nogomet: evropski pokali; 15.30 Hokej na ledu: NHL; 17.00 Motociklizem; 17.30 Mednarodni mo-tošport; 19.30 Športne novice;
20.00	SP v hokeju na ledu, prenos; 1.30 Športne novice
3SAT
22.50	Pot v nebesa, meh.i film
SAT 1
20.15	Kdo je Harry Crumb, am. krim. komedija; 23.00 Marilyn, šv./fr. er. film; 2.25 Mr. Flxit, am. kratki film
RIL
1.30	Mladi in brezvestni, am. film; 4.30 To je mornarska ljubezen, av. komedija; 5.50 Risanka
SUPER CHANNEL
23.00	Outpost in Morocco, ameriški vojni film
NOVICE
Nogomet - disciopniski ukrepi
Deželna nogometna zveza je objavila disciplinske ukrepe, ki zadevajo diskvalifikacije nogometašev v promocijski, prvi in drugi amaterski ligi. Med kaznovanimi so tokrat Franco Cecotti (Juventina), ki ne bo smel igrati ene tekme zaradi 4. opomina, eno kolo bo zaradi 3. opomina počival Andrea Petean (Primorec), za tri tekme pa je bil diskvalificiran Gianfranco Milani (Primorje), ker je med prekinitvijo igre udaril nasprotnikovega igralca in po izključitvi tudi žalil stranskega sodnika.
Začetniki
KOŠARKARSKE NAPOVEDI / D LIGA IN PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Za Kontovel in Breg res zadnja priložnost...
Banova ekipa v gosteh s Sgt Brežani pri Scogliettu
ODBOJKA / 1. MOŠKA DIVIZIJA NA GORIŠKEM
V	finalni fazi našim šesterkam ne gre
V	2. ženski diviziji so sočanke proti Torriani že vodile z 2:0, noto pa izgubile v 5. setu
Zarja Adriaimpex A - Altura Muggesana 1:0 (0:0)
ZARJA ADRIAIMPEX A: Hrovatin, Tolentino, Cemjava, Batič, Umari, Stokelj, GrgiC, Zomada, Jan Pahor, Longo, 13. Zucca, 14. Carli.
Strelec za Zarja Adriaimpex A: Jan Pahor
V	zaostati tekmi so Zarjani tesno premagati Tržačane z edinim golom Jana Pahorja proti koncu srečanja, ko je vse kazalo, da se bo tekma končala brez golov. Tekma je bila vseskozi izenačena, tako da velikih priložnosti za gol nismo videti ne na eni ne na drugi strani. Nasi pa so lepo izkoristiti napako obrambe gostov, Jan Pahor se je polastil žoge izven kazenskega prostora in ugnal obrambo z vratarjem vred. Vsekakor bi bil neodločen izid pravičnejši. (d.gr.)
Cicibani
Pieris - Mladost 0:2 (0:1)
STRELCA: Zulian in FerletiC.
MLADOST: Spacal, Zulian, Semolič, Terpin, FerletiC, lavrencic, Ferlet (Gagliussi, Peric, Francescotto, Attolini).
Doberdobska Mladost je na zaostalem srečanju v Pierisu zasluženo in zanesljivo premagala domače moštvo. Doberdobci so povedli z Zutianom, ki je izvedel prosti strel skoraj s sredine igrišča in presenetil nasprotnega vratarja.
V	nadaljevanju so naši nogometaši v glavnem »nadzorovati« igro in biti predvsem nevarni v protinapadih. In v enem od le-teh so tudi dosegli drugi zadetek s FerletiCem.
Košarka
Elitna skupina - propaganda
Poggi Basket - Jadran: 138:57 (68:27)
Strelci za Jadran: Stefančič 21 (5:8), Mura, Kocjančič 4, Hrovatin 15 (3:3), Bogateč 2, Zobin 15 (3:4), MilojeviC,
Sodnik Gorji, 5 osebnih napak nihče.
Visok poraz mladih Jadranovcev proti drugouvrščeni ekipi Poggi Basket. Komentar tekme je skop, saj so biti Tržačani boljši v vseh elementih igre. Kljub temu, da so modri nastopiti v okrnjeni postavi zaradi Šolskih izletov, si vsi zaslužijo pohvalo, predvsem trije »novinci« Marko MilojeviC, Borut Bogateč in Vasilij KocjanCiC. (A.V.)
Obvestilo
SK KRAS
Upravni svet sklicuje v ponedeljek, 26. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v športno-kulturnem centru v Zgoniku 29. REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev delovnega predsedstva in komisij, poročila upravnega sveta, pozdravi in razprava, odobritev poročil in finančnih dokumentov ter razno.
SD GRMADA
vabi člane in prijatelje na 6. redni občni zbor, ki bo danes , 23. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih na trgu v Mavhinjah.
SK BRDINA
sklicuje 29. t. m. H. redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Domu Br-dina na Opčinah. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev delovnega predsedstva, izvolitev volilne komisije, poročila predsednika, blagajnika in tehničnega vodje, poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu odboru, pozdravi gostov, razno ter volitve novega odbora.
TPK SIRENA
nudi možnost otrokom in odraslim, da odkrijejo lepote jadralnega športa. Tečaji bodo v naslednjih izmenah: jadranje - otroci od 8. do 14. leta: prva izmena od 14. do 25. junija, druga izmena od 19. do 30. julija; jadranje - odrasli: od 5. do 10. julija, surf - odrasli: od 12. do 17. julija. Prijave in informacije na pomorskem sedežu v Barko vij ah - tel. 422696 v popoldanskih urah (razen ob torkih).
Po izredno uspešni lanski sezoni, ko smo se ob koncu raznih košarkarskih prvenstev veselili tega ali onega napredovanja (beri Jadran, Bor Radenska in Polet), ali predčasnih in zanesljivih obstankov v ligi (glej Kontovel), je letošnja bera neprimerno skromnejša, nekaj kol pred koncem pa je še nekaj upanj, da ne bo za dve naši postavi dobesedno klavrna, saj po nazadovanju Jadrana preti ista usoda tudi Kontove-lu v D ligi in Bregu, ki si že dalj Časa koplje jamo v prvo divizijo.
O morebitnih razlogih in analizah zakaj in kako je prišlo do tega, se bomo ukvarjali v prihodnjih tednih, zaenkrat pa si oglejmo, kakšen je spored zadnjih tekem naših dveh peterk in pa seveda ekip, ki so ravno tako vpletene v tem morečem in seveda nehvaležnem boju.
D liga - Tri kola pred koncem je matematično izpadel le Jesolo, dejansko brez možnosti za obstanek je tudi Udinese Basket, zahtevno in komplicirano pot pa ima pred seboj Kontovel, Cigar obstanek pa je močno vezan tudi na izide drugih konkurentov. Za Banovo peterko je bistvene važnosti zmaga na derbiju z Ginnastico, teden kasneje pa bi z novim (in tudi morebitnim) uspehom lahko ujeli prav Sgt in pa prehiteli še Staranzano, ki ima vsaj na papirju najtežji spored. S takim razpletom, ki je po našem mnenju tudi uresničljiv, bi se Kontovelci znašli kolo pred koncem celo na 12. mestu, kar pomeni obstanek v ligi, saj bi imeli za sabo tri ekipe, nazadovala pa bi še Sgt, ki bi imela negativen obračun v medsebojnih spopadih s Kontovelom. V zadnjem kolu bodo Kontovelci gostovali pri Don Boscu, kjer so možnosti za zmago minimalne, predvsem Ce bodo Salezijanci še potrebovali točki za napredovanje, Sgt bo na domačih tleh merila moCi s peterko San Daniele (v polnem teku za napredovanje), Staranzano pa bo gostil Martignacco.
Vsaka druga varianta bi bila za Kontovelce neizogibno slabša in obenem usodna, saj imajo Grilanc, Civardi in ostali negativen obračun domala z vsemi ostalimi tekmeci, kar stopi v veljavo, Ce dve ali več ekip končajo sezono z enakim številom točk: -3 z Limeno (1:1 v zmagah),
Konjske dirke
piše: Giorgio Plettersech
V Trstu glavni favorit za zmago Nuccio Najbolj negotovo tokrat v Bologni
1.	dirka (Milan): kasaC Top Love (skupina X) je najresnejši kandidat za zmago, paziti pa bo moral na večkratnega zmagovalca Omska (1) in Babama Clie (2);
2.	dirka (Bologna): napoved je zelo težka, po našem mnenju pa imajo največ možnosti Leopard Blue (X). Fezzano Gi (1) in Melchior (2);
3.	dirka (Padova): Nais del Ronco (1) bo skušal ponoviti nedavno zmago, račune pa mu bosta skušala prekrižati Nalbert Casone (X) in Numess (2);
4.	dirka (Taranto): Inob (X) ima tudi tokrat lepe možnosti za zmago, glav-
na konkurenta pa bo imel v Luegu (1) in Neante bel-lu (2);
5.	dirka (Trst): kasaC Nuccio (2) bi moral biti boljši od Gianni Giusa (X), v zelo dobri formi pa je Metallo KS (1);
6.	dirka (Rim): Owen S alt (2) bo skušal zmagati, med protagonisti pa bosta lahko še Thine (X) in Gol-den Symbol (1),
Dirka tris
NASI FAVORITI: 10) Snow carpet, 6) Imco Black, 3)Timiram.
DODATEK ZA SISTE-MISTE:	16) Imperial
King, 15) Strange Knight, 19) Summer Sting.
	
1. — prvi	X
drugi	12
2. — prvi	X2
drugi	1
3. — prvi	XI
drugi	2
4,— prvi	X
drugi	12
5. — prvi	2
drugi	IX
6. — prvi	2
drugi	IX
Vanja Jogan
-8 z Artejem (1:1), -8 s Staranzanom (1:1), -2 z Udinesejem (1:1), +4 s Sgt (1:0). Ce bi ob koncu sezone vec ekip osvojilo enako število točk (recimo Sgt, Arte, Staranzano in Kontovel 20 točk), bi nazadovali ekipi, ki bi se slabše odrezale v skupnem seštevku medsebojnih spopadov, možnosti pa je skoraj nešteto, saj so na programu še nekateri direktni spopadi.
Promocijska liga - V
nižjo ligo bosta izpadli le dve ekipi, dve koli pred zaključkom pa je slika izredno zapletena, saj je kar pet ekip še vedno na prepihu. Med temi je žal tudi Breg, ki je trenutno na zadnjem mestu, usoda Cancianijeve ekipe pa je skoraj 100% vezana izključno na nedeljsko tekmo s Scogliettom, saj je to edina ekipa (ob Legi), ki ima doslej slabši mesebojni izkupiček z Brežani. V primeru zmage bi Korošec in ostali ujeli prav Scoglietto in najbrž tudi Lego, v zadnjem kolu pa bi si z zmago proti Sokolu skoraj zanesljivo priborili obstanek. V primeru poraza pa bi se z zmago v zadnjem kolu najbrž vse odločalo na tekmi Lega -Fiamma. Z zmago prvih bi nazadovala Breg in
Fiamma, z zmago gostov pa bi odločal skupni seštevek medsebojnih spopadov med tremi kandidati (Ce bi vsa tri moštva imela 14 točk). Brežani imajo slabši obračun tako z Libertasom (0:2 v zmagah in -22 v točkah) ter s Fiammo (0:2 in -42). V prednosti so z Lego (2:0 in +25) ter začasno s Scogliettom (1:0 +25).
TEKME LN NAPOVEDI
Argenta - Jadran Tkb -14
Virtus Ud - Bor Radenska +7
Sgt - Kontovel +5
Fincantieri - Cicibona Plaster +12
Sokol Warm - Santos
+8
Scoglietto - Breg +1
Dom Simek - Pom -10
Se bo Ban le nasmejal?
1. MOŠKA DIVIZIJA
Play off
V minulem kolu je bil Valprapor Espego prost, že sinoči pa je bil na sporedu slovenski derbi, vendar zaradi pozne ure rezultata s te tekme nismo prejeli.
Libertas Tumam - Naš prapor 3:0 (15:13, 15:10, 15:13)
NAS PRAPOR: BevCar, Mikluš, Sošol, Boškin, Koršič, Gulin, Paulin, Ju-retic.
Naš prapor ni igral slabo, a je tudi proti igralcem iz Turjaka ostal praznih rok. V kvalifikacijskem delu sezone je Naš prapor dvakrat premagal tega nasprotnika, a tokrat je zlasti prišla do izraza različna motiviranost moštev. Lib. Turriaco je namreč še nepremagan, Naš prapor pa je v tem play-offu že brez možnosti. Pozna se tudi odsotnost standardnega igralca Legiše, ki zaradi poškodbe v tem play offu še ni stopil na igrišče. Igralci Našega praporja bi lahko vsekakor dosegli precej boljši rezultat, saj so vodili v vseh treh nizih, v prvem pa celo z 9:0 in 13:6. Zal so v končnicah naredili preveč napak.
OSTALI IZID 3. KOLA: Fincantieri - San Lui-gi neodigrana, Valprapor Espego ni igral.
VRSTNI RED: Fincantieri in Libertas Turriaco 4, San Luigi 2, Naš pra-
por in Valprapor Espego
0.
Tolažilna skupina
01ympia - Corridoni 2:3 (10:15, 15:9, 1:15, 15:6,13:15)
OLVMPIA:	Hlede,
Bensa, Lutman, Seni, Breganti, Mitja Cavdek.
01ympia je tudi proti Corridoniju (4. kolo), kakor v prejšnjem kolu proti Torriani, izgubila precej po nepotrebnem, saj tekmec nikakor ni bil boljši. Pozna se padec motiviranosti pri igralcih, sicer pa so tokrat iz raznih razlogov nastopili samo v šestih. Vsekakor bi lahko zmagali vsaj po tie breaku, saj so v tem setu že vodili z 11:8, a jih je nato Corridoni dohitel pri 12. točki in tudi osvojil set predvsem zaradi napak Goričanov.
IZIDA 3. KOLA: Tor-riana - 01ympia 3:1, Soča Valprapor Pos. Sovodnje - Mossa neod., Corridoni ni igral.
VRSTNI RED: Soča Valprapor in Corridoni 4, Mossa Candolini in Torti ana 2, 01ympia 0.
1. ZENSKA DIVIZIJA
Tekma med 01ympio in Pierisom je bila odložena.
IZIDI 13. KOLA: Libertas Villesse - Acli Ronchi 3:2, Corridoni - Lib. Gor-mons 3:0, Lib. Gorizia -Azzurra 3:0, Morarese -Farra 1:3, 01ympia - Pieris neod.
VRSTNI RED: Lib. Go-
rizia 24, 01ympia in Acli Ronchi 18, farra, Villesse in Corridoni 14, Morarese, Azzurra in Libertas Cormons 8, Pieris 2. (01ympia in Pieris imata tekmo manj)
2. ZENSKA DIVIZIJA V minulem kolu je od naših dveh šesterk nastopila le SoCa, ker je bila tekma med Domom Imsa in Gradom odložena, ker ni bilo sodnikov.
SoCa Gostilna Devetak - Torriana 2:3 (15:12, 15:12, 3:15,12:15,10:15) SOCA: Tuniz, Pinello, Pellegrin, K. K. in V. Devetak, V. in M. Cemic.
Socankam se je za las izmuznila prestižna zmaga proti drugouvrščeni ekipi iz Gradišča. V prvih dveh setih so Sovodenjke zaigrale zelo angažirano, nato pa zal popustile. Spet so zaigrale dobro v Četrtem setu, a nato so izkušene nasprotnice le prevladale, osvojile pa so tudi tie break. Čeprav so soCanke po 95 minutah lepe igre izgubile, lahko rečemo, da so v tem nastopu pokazale viden napredek. (S.P.)
OSTALI IZIDI 9. KOLA: Intrepida - Lib. Cormons 3:0, Staranzano -San Luigi neod.; Dom Imsa - Grado neod.
VRSTNI RED: Staranzano in Torriana 16, San Luigi 12, Dom Imsa in Grado 8, SoCa Gostilna Devetak 6, Intrepida 4, Libertas Cormons 0.
Tako v boju za obstanek		
D LIGA Limena	20 Arte	Portogruaro	Virtus Ud
SGT	20 Kontovel Conegliano	SSaniele
Arte	20 Limena	tntcrmuggia	Bor
Corridoni	18 D. Bosco Martignacco Gnnegtiano	
Kontovel	16 Sgt	Virtus Ud	Don Bosco
Udinese B.	14 Portogruaro Pcaria	Jesolo
Jesolo	10 Gonegliano S.Daniele	Udinese B.
Opomba: izpadejo 4 ekipe		
PROMOCIJSKA LIGA		
Libertas	16	Ferroviario	Santos
Lega N.	14	Inter 1904	Fiamma B.
Scoglietto	14	Breg	Cicibona
Breg	12	Scoglietto	Sokol
Fiamma	12	St. Azzurra	Lega N.
Opomba: izpadeta 2 ekipi Domače tekme so v mastnem tisku		
		
NAMIZNI TENIS / PRI MLADINCIH	ODBOJKA / MED NARAŠČAJNIKI NA GORIŠKEM
Borovcema uvrstitev na DP žal ni uspela
Pred Časom so bile v Gorici deželne kvalifikacije za državno prvenstvo v kategoriji mladincev. Med šestimi nastopajočimi ekipami je sodeloval tudi Bor Cunja, Cigar barve sta branila Mitja in Marko Petelin. Cilj plavih je bil prvo mesto, kajti samo to omogoča nastop na absolutnem državnem prvenstvu. Zal borovcema to ni uspelo, a sta kljub temu dosegla izvrstno drugo mesto.
Borovca sta odigrala prvo tekmo mirno in krepko premagala ekipo Fincantieri iz Tržiča s 3:0. Druga tekma je bila že odločilna, saj sta imela kot nasprotnike ekipo Rangers iz Vidma, ki je bila njihov edini tekmec za prvo mesto. Tekmovanje se je za borovca
začelo slabo, ker je Rangers takoj povedel z 2:0. Nato sta brata Petelin zmagala v dvojicah z rezultatom 21:7 in 21:18. V končni tekmi pa sta morala kloniti, a ne brez odpora, tako pa so šle po vodi tudi možnosti Bora Cunje za kvalifikacijo. Rangers je zmagal s 3:1.
Kljub porazu pa borovca nista vrgla puške v koruzo. Naslednje tekme sta z lahkoto zmagala in sicer najprej proti ekipi S. Mar-co iz Pordenona z rezultatom 2:0, nato proti Az-zurri iz Gorice s 3:0 in končno proti goriški Legi Nazionale s 3:1.
Ne glede na nedoseženi zastavljeni cilj zasluzita brata Petelin vso pohvalo za veliko zagrizenost in osvojeno zelo dobro drugo mesto.
Danes igra za vas Totocalcio
Atalanta - Sampdoria X Foggia - Torino	12
Genoa - Brescia	1
Inter - Ancona	1
Juventus - Fiorentina 1X2 Lazio - Pescara	1
Napoli - Cagliari	IX
Parma - Roma	X2
Udinese - Milan 1X2 Spal - Reggiana X Ternana - Padova X2 Palazzolo - Vicenza X Chieti - Catania X
Pavel Gregorič (letnik 63) je že kot dvanajstletnik brcal žogo pri Esperii, kjer je igral pet let, preden ga je Triestina povabila pod svoje okrilje. Pri tržaškem društvu je igral v mladinskih ligah, nekajkrat pa je okrepil tudi člansko vrsto v C1 ligi. Kasneje se je opredelil za igranje izven Trsta in odšel v Conegliano. Kasneje je večkrat zamenjal dres (Pordenone, Udinese - A liga, Trento, Nocerina in Casale), letos pa se je vrnil v Trst in igra pri Zarji. Prejšnjič je Peter Fonda zadel 9 izidov.
Pavel
Gregorič
Bolkovi fantje že prvaki! Domovke zmagale v A skupini
V Ronkoh prvi poraz »deklic« Soče v tolažilni skupini
Naraščajniki Valpraporja Soče Pos. Sovodnje so že osvojili naslov (S. reportage)
DEKLICE
Tolažilna skupina (9,-14. mesto)
Acli Ronchi - Soča 3:0 (15:11,15:8,15:12)
SOČA: Erika, Martina in Vanja Černič, Devetak, Florenin, Pellegrin.
To je bil prvi poraz socank v tej skupini. Proti solidnemu nasprotniku, ki je s svojo igro v bistvu presenetil, so zaigrale daleč pod svojimi sposobnostmi in brez potrebne agresivnosti.
VRSTNI RED: SoCa 8 in Acli Ronchi 8, Šanson 4, Volley club Monfalco-ne 2, Libertas Cormons 0.
NARAŠČAJNIKI
Valprapor SoCa Kmečka banka - Fincantieri 3:0 (15:4, 15:4, 15:2)
VALPRAPOR SOCA: Gregor in Robert Lutman, Mucci, Pellegrin, Braione, Černič, Devetak, Lukež.
Valpraporovi naraščajniki so si po tej zmagi tudi matematično zagotovili naslov prvakov, ki sicer ni bil sporen praktično že od samega začetka prvenstva. Vse ostale šesterke so za razred slabše, predvsem pa dosti bolj neizkušene, medtem ko ima sesterka Valpraporja Soče za sabo tudi že nastop v prvenstvu »dečkov«. Varovanci trenerja Dušana Bolka tako zdaj pričakujejo nastop na deželni fazi, kjer naj bi bila konkurenca predvidoma nekoliko bolj moCna.
01ympia - Fincantieri 3:0 (15:3,15:3,15:0)
OLVMPIA:	Mania,
Mikluš, Dornik, Pipan, Komjanc, Klanjšček, Ma-
rini.
Proti šibkim Tržica-nom so Goričani včeraj popoldne zlahka prišli do nove zmage. Tri Četrtine točk so dosegli že na servisu, posebno uspešen je bil v tem elementu kapetan Loris Mania.
Fantje 01ympie so stalno skušali graditi igro, medtem ko je bil cilj Tržicanov le ta, da Cimprej pošljejo žogo na drugo stran mreže, kar pa seveda ne more obroditi uspeha. Skratka, razlika v tehničnem znanju med ekipama je bila prevelika, da bi lahko bila tekma zanimiva.
VRSTNI RED: Valprapor SoCa Kmečka banka 24, Torriana 12, 01ym-pia 10, Fincantieri -2.
NARASCAJNICE
Fincantieri - Dom Imsa 0:3 (8:15,4:15,4:15)
DOM IMSA: Pavio, Kovic, Humar, Tomšič, UršiC, KocjanCiC, Zucca-rino, Batistič, Mužina.
Domovke so si s pričakovano in gladko zmago v zadnjem kolu proti Fincantieriju zagotovile končno prvo mesto v svoji skupini in se skupaj z drugouvrščenim Gradom uvrstile v finalno fazo. Ta se bo pričela že sredi prihodnjega tedna, Domov nasprotnik v polfinalu pa bo Sesterka Pro Romans, ki je v B skupini zasedla drugo mesto za Azzurro. Prva tekma bo v ponedeljek, 26. ob 18.00 v Kulturnem domu, povratna pa v Četrtek 29. v Romansu.
Za domovke je uvrstitev v sklepni del prvenstva seveda lepo zadoščenje. »Zaradi številnih odsotnosti smo v prvem delu izgubili kar se-
dem setov, v povratnem, ko je Sesterka končno nastopila popolna, pa v devetih tekmah le enega v Starancanu.
Dekleta so se tekmovanja lotila zelo resno in njihov trud je bil poplačan z uspehom. Skoda le, da smo zaradi preštevilnih tekem premalo trenirali. To je vprašanje, ki ga bo treba v bodoče bolje rešiti,« nam je povedal trener domovk Joško Prinčič.
OSTALI IZIDI 18. KOLA: Acli Ronchi - Farra neod., Grado - Sagrado 3:0, Pizz. Italia - Staranzano neod., Mossa - Libertas Gorizia 1:2.
NEPOPOLNI KONČNI VRSTNI RED: Dom Imsa 45, Grado 44, Farra 41, Staranzano 38, Sagrado 25, Pizzeria Italia 20, Libertas Gorizia 17, Fincantieri 12, Mossa 9, Acli Ronchi 2.
ŠPORT
Petek, 23. aprila 1993
NOGOMET / PROSLAVLJALI NAVIJAČI IN HULIGANI
HOKEJ / SP SKUPINE A
NOVICE
Vroča noč v Marseilleu po zmagi Olympiquea
V PARIZU
Juventus z Baggiom v finalu pokala UEFA
PARIZ - V finalu pokala UEFA se bo dortumundski Bo-russia pomeril z Ju-ventusom. Turinča-ni so sinoči v povratni polfinalni tekmi proti Parisu Saint Germainu zmagali z 1:0. Zadetek je v 77. min. dosegel Roberto Bag-gio. Francozi so večji del tekme igrali v napadu, sodnik pa je malo pred golomspregle-dal očiten prekršek nad VVeahom v kazenskem prostoru.
V	finalu Parma
in Antvverpen
V	finalu pokala pokalnih zmagovalcev bosta igrala Antwerpen in Parma. Belgijci so s 3:1 premagali moskovski Spartak (1. tekma 0:1), Parma pa je proti Atleticu izgubila »le« z 1:0.
MARSEILLE - Po zmagi proti Brugesom v • zadnjem kolu polfinalne faze nogometnega pokala prvakov je bila noC v Marseilleu Vsestransko vroCa. Navijači so z bučnimi mestnimi sprevodi proslavljali drugo uvrstitev moštva v veliki finale v zadnjih treh letih, a mednje se je vrinila tolpa kakih šestdeset huliganov, ki so na osrednji ulici La Canebiere povzročili pravo razdejanje z razbijanjem izložb in krajo oblek, čevljev in hi-fi naprav.
V taboru 01ympiquea so že nekaj ur po zmagoviti tekmi proti Belgijcem.glasno razmišljali o miinchenškem finalu z Milanom. »Milan je res izredno moštvo, mi pa želimo izbrisati iz spomina poraz v Bariju pred dvema letoma proti Cr-veni zvezdi, zato je vse mogoCe. Moti se, kdor misli, da nismo brez možnosti,« je dejal predsednik francoskega kluba Bernard Tapie. Podobno razmišlja tudi Abedi Pele: »Milan je favorit, toda proti nam mu nikoli ni bilo lahko. Ne smemo dvakrat zapored zamuditi priložnosti«, meni mladi as ganske reprezentance, o katerem se šušlja, da bo v prihodnji sezoni igral v Italiji, najverjetneje v dresu Sampdorie, razen če ne bo genovski klub
Marco Simone je v sredo dal oba gola za Milan
najel Juventusovega Angleža Davida Platta. Nobena skrivnost ni, da se za kapetana angleške reprezentance zanima tudi Tapie, ki bi hotel Torinu iztrgati tudi belgijskega asa Enza Scifa.
»Ce pogledam seznam Milanovih igralcev me spreleti srh, upam pa, da bomo vseeno zmagali«, pravi veteran 01ympi-quea Basile Boli. Posebno motiviran bo menda nemški napadalec Rudi Voller, ki so ga v Italiji imeli za v staro šaro. »Na klubski ravni sem v pokalnem finalu izgubil tako v dresu VVerderja
Po končani tekmi z Brugesom je bilo veselje igralcev Olympiquea razumljivo izredno veliko (Telefoto AP)
kakor Rome, zdaj je napočil Cas zmage, Čeprav proti Milanu ne bo lahko«, je dejal.
Trener Gothals pa je po zmagi pel slavo predsedniku Tapieju: »To kar je naredil, je res edinstveno. Prevzel je klub na robu izginotja in ga spremenil v enega najboljših v Evropi. Za tak podvig bi kdorkoli potreboval trideset let, njemu je uspelo v nekaj letih.«
Napetost narašča tudi v Milanu, kjer še niso pozabili na predlansko polfinalno tekmo v Marseilleu, ko so milanovci zapustili igrišče pet mi-
nut pred koncem in bili zaradi tega kaznovani s prepovedjo igranja na evropski sceni za eno leto. Nepremagljivi Milančani so v domačem prvenstvu doživeli nekaj zastojev, moštvo pa pestijo številne poškodbe. Razveseljiva vest za trenerja Capella je ta, da je Van Basten na včerajšnji tekmi za trening odigral 45 minut. Na njega Ca-pello seveda še kako računa, saj se je v srečanju proti Eindhov-nu težje poškodoval še Simone, tako da je napadalna vrsta ta Cas res zdesetkana.
Po pričakovanju Rusi in Čehi že v četrtfinalu
ZDA nadigrale Francijo
MUNCHEN - Na začetku svetovnega prvenstva v hokeju na ledu skupine A smo bili priča izredno tesnim in nizkim, malodane nogometnim izidom. Favoriti so imeli z ekipami, slabšimi na papirju, veliko preglavic. Italijani so presenetljivo vzeli točko vedno boljšim Rusom, prav tako pa so Avstrijci minimalno izgubili tekmi z dvema velesilama, Švedsko in Rusijo. Vendar se zdaj stvari počasi že postavljajo na svoje mesto. Favoriti pričakovano triumfirajo, na svoj račun pa prihajajo tudi gledalci, saj nekatere ekipe svojim nasprotnikom »nasujejo« tudi po pol ducata zadetkov.
Tako je bilo tudi na včerajšnjih popoldanskih tekmah. Hokejisti Rusije so namreč kar s 6:0 premagali Švicarje, ki so bili na zadnjem SP v Pragi presenetljivo četrti, (strelci Jašin in Bjakin 2, Homutov in Sorokin po enega) in si s tem že zagotovili nastop v Četrtfinalu.
Podobno je bilo v Dortmundu, kjer se je kombinirana ekipa univerzitetnih igralcev in pozno prispelih profesionalcev iz NHL znesla nad ekipo Francije, ki se pod vodstvom švedskega trenerja Larssona pripravlja na olimpijske igre.
Kljub temu, da so Američani s pripravami začeli komaj pretekli vikend, so se zvezdniki na čelu z vratarjem Richterjem (NY Rangers) in napadalcem Mo-danom (Minnesota) že dobro vklopili v mlado olimpijsko ekipo. Francozi so v peti minuti po samostojni akciji Richerja sicer povedli, a je nato odlični vratar Richter (imeni sta si zelo podobni) zaprl vse poti do svojih vrat. Takrat so se razigrali tudi Američani in z zadetki Burta (2), Gadreaua (2), Lazara ter Podeina v zelo športnem srečanju brez številčnih izključitev napolnili mrežo ponovno solidnega vratarja Francozov Ylonena.
Rezultat sredine tekme - skupina B: Češka - Norveška 2:0 (1:0, 0:0, 1:0).
Rezultata včerajšnjih tekem - skupina A (Miin-chen): Rusija - Švica 6:0 (2:0, 1:0, 3:0); skupina B (Dortmund): ZDA - Francija 6:1 (3:1, 1:0, 2:0).
Vrstni red - skupina A: Rusija 5 točk (3 tekme), Kanada 4 (2), Švedska 4 (3), Italija 3 (3), Avstrija 0 (2), Švica 0 (3);
skupina B: Češka 5 točk (3 tekme), ZDA 4 (3), Nemčija 4 (3), Finska 3 (2), Francija 0 (3), Norveška 0 (2).
Današnji spored - skupina A: Švica - Avstrija (20); skupina B: Nemčija - Finska (20). (P. B.)
TENIS / TURNIR V MONTE CARLU
AVTOMOBILIZEM / PRED DIRKO V IMOLI
»Čiščenje« nosilcev
se še nadaljuje
Senna se še poigrava z živci Rona Dennisa
Za en dan odložil odhod iz Brazilije
MONTE CARLO - Ce-dric Pioline je sin Francoza Mauriceja in Romunke Adriane, ki sta se pred 24 leti spoznala na odbojkarski tekmi ženskih ekip Francije in Romunije.
Ion Tiriac, ki je Romun, je prepričan, da je gene za Cedricov teniški talent prispevala mama, oCe Francoz pa mu je podaril le višino. Pioline je eden redkih tenisacev, ki sledi naravnemu razvoju in gre proti vrhu ATP lestvice (trenutno je na 29. mestu) brez evforije.
Njegov tenis je vsak mesec boljši in atraktivnejši; v njegovi fizični pripravljenosti ni lukenj, ki bi jih občasno krpal. Cedericovo pristno Čvrstost je včeraj občutil 3. nosilec, Petr Korda, ki od rezultata 3:5 v prvem nizu sploh ni več osvojil igre.
Ivan Lendl v 80. letih skoraj ni vedel, kaj pomeni izgubiti na peščenem igrišču. Se manj je vedel, kaj pomeni delati neforsirane napake '-predvsem s »forehan-dom« - in nasprotniku poklanjati točke, za katere na igrišču ni trdo garal.
Toda Lendl se je z leti spremenil, prav tako kot se je spremenil način igre na pesku, v katerem so se pojavili novi fantje. Proti Brugueri je Lendl »odigral najslabši dvoboj v zadnjih desetih letih«; napravil je 31 neforsira-nih napak. »Forehande« s sredine igrišča, ki so njegovo najmočnejše
Jaka Lugu
orožje in ki jih na treningu igra odločno, je zabijal v dno mreže in točke dobival le, kadar mu je žogo uspelo pasivno držati v igri. V točkah, v katerih je poskušal napadati, je bil premalo zbran, motil ga je tudi veter, v hitrih izmenjavah žog levo-de-sno je bil velikokrat za korak prepočasen.
Ker se Ivanu Lendlu -če ni v vrhunski formi -podobne stvari na pesku dogajajo vse pogosteje, tudi Bruguera po zmagi ni bil presenečen: »Lendlove napake me niso preveC presenetile, bil sem jih zelo vesel, ker mi je bilo treba po igrišču tekati manj kot ponavadi.« Toda Lendl je še vedno prepričan, da v sebi skriva Grand Siam zmago.
Kvalifikant Alex Cor-retja, še eden izmed številnih španskih peščenih specialistov je poslal na tribune Marca Rosse-ta. Švicar, ki je v 2. kolu premagal Beckerja, je imel v 3. nizu pri rezultatu 5:4 tri zaključne žoge na servis Spanca, a je tri relativno preproste »forehande« zabil v mrežo, kar je bilo odločilno za končni izid. Mladi Corretja je zdržal je vse pritiske Rosseto-vega forehanda in servisa ter v »tie-breaku« izkoristil že prvo zaključno žogo.
Pravi tekaški test bo Corretja preživljal danes, ko se bo pomeril z Mu-sterjem, ki je v treh nizih premagal Larssona.
Tudi Carlos Costa je v
Monte Carlu v vrhunski formi, saj je v treh nastopih izgubil le sedem iger, v Četrtfinalu pa bosta z Bruguero odločila, kdo je trenutno najboljši španski tenisač. Včeraj je Costa Cerkasovu prepustil vsega eno igro v dveh nizih.
Rezultati:3. kolo: Svensson (Sve) - Sten-lund (Sve) 6:0, 6:1, Muster (Av, 8) - Larsson (Sve) 6:2, 3:6, 6:0, Pioline (Fra) - Korda (Češ, 3) 6:3, 6:0, Svensson (Sve) -Stenlund (Sve) 6:0, 6:1, Bruguera (Špan) - Lendl (ZDA, 5) 6:1, 6:2, Costa (Spa, 14) - Cerkasov (Rus) 6:1, 6:0, Corretja (špa) - Rosset (Svi) 4:6, 6:3, 7:6.
S
r NOGOMET / ŠVED JOHANSSON IZGUBIL BITKO n
»Superlige« UEFA ne bo
V pokalu prvakov bo prihodnje leto navzkrižni polfinale
BERN - Predsednik evropske nogometne zveze UEFA Šved Len-nart Johansson se je odpovedal naCrtu o »super-ligi«, to je združitvi nogometnega pokala prvakov in pokala UEFA, še naprej pa se odločno zavzema za prestrukturiranje evropskih nogometnih pokalov.
»Zavedam se, da je moj načrt naletel na velik odpor, saj so mnogi nasprotovali tekmovanju, v katerem bi nacionalni prvaki igrali skupaj z drugimi moštvi. Ko sem ugotovil, da sta močni zvezi Nemčije in Italije v opoziciji, sem se
odločil, da načrta preprosto niti ne dam na glasovanje«, je ob koncu dvodnevnega zasedanja izvršnega komiteja UEFA dejal Johansson.
Kaže, da je med Johanssonom in predsednikom italijanske nogometne zveze Matarre-sejem prišlo do pravega spora. Johansson je Ma-tarreseju očital, da je proti njegovemu predlogu že pred razpravo sprožil pravo gonjo. Šved si je baje celo privoščil malce neokusno šalo, češ, naj Italijani raje molčijo, saj zaradi razvrednotenja lire pri sofinanciranju UEFA že zao-
stajajo za Nemci in Angleži. Včeraj pa sta se Lennart in Matarrese pobotala.
UEFA je vsekakor imenovala komisijo, ki naj bi preučila morebitne spremembe. 2e v prihodnji sezoni bodo v pokalu prvakov uvedli navzkrižni polfinalni tekmi, ki bosta na igrišču zmagovalcev A in B skupin, ni pa še jasno, ali bodo v pokalu UEFA povečali število kol v predtekmovanju s sprejemanjem ekip novih zvez, ali pa bodo počakali na splošno reformo tega pokala, do katere naj bi prišlo v sezoni 94/95.
SAO PAOLO - Ayrton Senna se spet poigrava z živci Mclarnovega vodstva. 2e v sredo bi namreč moral iz Sao Paola odpotovati proti Imoli, kjer bo v nedeljo Velika nagrada San Marina v formuli ena. Toda odločil se je, da še en dan ostane v Braziliji in kot poročajo brazilska sredstva javnega obveščanja, naj bi Senna (na sliki AP) dal tudi razumeti, da je njegov nastop v Imoli pod vprašajem.
Ena največjih brazilskih tiskovnih agencij »Agencia Estado« trdi, da želi s tem Senna tudi »pritisniti« na McLaren in Ford, da čim prej skleneta dogovor o dobavi novega lordovega motorja V8 angleški ekipi.
Po drugi strani pa je malo verjetno, da bi se brazilski as odpovedal nastopu v Imoli. Dogovor z Mclarnovim šefom Ro-nom Denisom naj bi že podpisal, vendar gre tudi tokrat izključno za nastop za dirko v Imoli, medtem ko bodo za ostale dirke potrebna nova dogovarjanja.
V Imoli pa bodo danes in jutri na sporedu uradne poskusne vožnje, ki jih bo obakrat neposredno prenašala tudi RAI 3 (od 12.55 do 14). Start Velike nagrade San Marina bo v nedeljo ob 14. uri. Vozniki bodo prevozili 60 krogov po 5.040 m.
Po treh dirkah vodi v tekmovanju za SP med vozniki Brazilec Ayrton Senna (mclaren) s 26 točkami, pred favoriziranim Francozom Proštom 14 in Damonom Hillom 12 (oba williams)
V nedeljo paralelni slalom naGran Sassu
L‘AQUILA - Letošnji svetovni pokal v smučanju je že skoraj šel v pozabo, na Gran Sassu pa bo v nedeljo zanimivo tekmovanje v paralelnem slalomu, na katerem bodo nastopili zmagovalci svetovnega pokala, olimpijski zmagovalci, italijanski reprezentanti in navadni amaterji. Gre za tekmo Gran Sas-so d’Italia, ki bo letos Ze tretjič na sporedu, po trditvah organizatorjev pa so svoj nastop doslej zagotovili zmagovalec lanskega svetovnega pokala, Švicar Paul Accola, olimpijski prvak v slalomu iz Albertvilla, Norvežan Finn Jagge (prisotni bodo Se njegovi rojaki Thorsen, Stiansen in Nilsen), po zadnjih vesteh pa naj bi nastopil tudi zmagovalec letošnjega svetovnega pokala v slalomu, Šved Thomas Fogdoe.
Poleg njih bodo nastopili tudi italijanski reprezentanti Kurt Ladstaet-ter, Carlo Gerosa in Sergio ter Norman Bergamelli. Tekma bo na nadmorski višini 2.100 metrov na progi Scindarel-la, v boj za zmago pa se bo spustilo 32 smučarjev. Lani je zmagal Švicar Urs Kaelin, ki bo nastopil tudi letos.
V	prvi polfinalni tekmi uspešna Knorr in Benetton
V	sinočnjih prvih tekmah polfinale končnice italijanskega košarkarskega prvenstva ni prišlo do presenečenj. Bolonjski Knorr je s 84:77 premagal cantujski Clear, v Trevisu pa je Skansijev Benetton z 89:81 odpravil moštvo Scavolinija iz Pesara.
Povratni tekmi bosta v nedeljo v Cantuju in Pesaru, morebitni tretji pa v sredo, 28. aprila.
Caniggia ne bo smel igrati 13 mesecev
MILAN - Nogometaša Rome, Argentinca Claudia Caniggio, je disciplinska komisija italinajske nogometne A lige zaradi uživanja kokaina kaznovala s prepovedjo nastopanja do 8. maja prihodnjega leta. Istočasno je komisija kaznovala tudi Romo z denarno kaznijo 100 milijonov lir zaradi posredne odgovornosti.
Vodita Milan in Parma
TREVISO - Po tretjih polfinalnih tekmah konCnice italijanskega odbojkarskega prvenstva z 2:1 vodita Milan in Parma. V sredo je Misura v Trevisu s 3:1 (15:9, 15:9, 14:16, 15:6) prepričljivo premagala Si-sley, Maxicono pa je doma Se bolj gladko s 3:0 (15:13, 15:11,15:7) odpravil moštvo Messaggero iz Ravenne, ki pa je nastopilo brez diskvalificiranega podajaca Vulla. Četrti tekmi bosta v nedeljo, pred uvrstitvijo v finale pa so predvsem Milančani, ki bodo tkemo s Sisleyjem odigrali na domačih tleh.
Klub ni plačal najemnine, nogometašu grozi izselitev
BOLOGNA - Švicarskemu nogometašu Kubilayu Turkyilmazu, ki igra za Bologno, grozi izselitev iz stanovanja, ker njegov klub že 14 mesecev ni plačal najemnine za stanovanje, v katerem Turkyilmaz živi. Odvetnik lastnika stanovanja je Ze vložil tožbo za izpraznitev stanovanja, obravnava pa bo 28. aprila. Lastnik stanovanja se je s klubom skušal sicer dogovoriti, toda po njegovih trditvah pri Bologni niso kazali nobene pripravljenosti, da bi poravnali dolžno stanarino. Povedal ješe, da mu Bologna dolguje stanarino še za nekatera druga stanovanja, v katerih živijo igralci tega kluba.
Maradona in mafija
SEVILLA - Argentinskemu »ultra« zvezdniku Diegu Armandu Maradoni, ki igra pri španskemu prvoligašu Sevilli, grozi kazen v višini 100.000 dolarjev, potem ko je nogometno oiganizacijo Španije primerjal z mafijo. »Mislil sem, da mafija obstaja le v Italiji,« je izjavil sloviti Maradona. Nepremišljene besede je izrekel, ko je slišal, da so mu kazen prepovedi nastopanja na dveh tekmah znižali le na eno.
Palaciu so odvzeli naslov
LA PAZ - Rubenu Palaciu, kolumbijskemu boksarju, so zaradi pozitivnega testa - ugotovili so okužbo z virusom aidsa - odvzeli naslov svetovnega prvaka v peresno lahki kategoriji (verzija WBO). Zmagovalec je tako valižanski boksar Steve Robinson.
Slovo De Castelle
LONDON - Na zadnjem londonskem maratonu se je od tekmovanja poslovil Rob De Castella, eden najboljših maratoncev osemdesetih let in edini, ki je pretekel kar štiri olimpijske maratone. 36-letni Avstralec je v svoji športni karieri zmagal na devetih velikih maratonih.
Domači zmagi za uvod
SOFIJA - V Sofiji se je začelo 72. evropsko prvenstvo v dviganju uteži. V obeh uvodnih tekmovanjih sta zmagala domača tekmovalca. V kategoriji do 54 kg je bil najboljši olimpijski zmagovalec Ivan Ivanov, v kategoriji do 59 kg pa Nikolaj Pešalov. Rezultati - do 54 kg: 1. Ivanov 272, 5 kg, 2. MinCev (oba Bol) 272, 5, 3. Petukov (Rus) 240, 4. Scaranti-no (Ita) 235, 5. Landesman (Mad) 225; do 59 kg: 1. Pešalov (Bol) 295 kg, 2. Suleimanoglu (Tur) 290, 3. Nasibulin (Ukr) 282, 5, 4. Torockoi (Rom) 280, 5. Haritončik (Bls) 280.
Cipollini v sprintu
SCHOTEN - Italijanski kolesar Mario Cipollini je zmagovalec Velike nagrade Escauta v Schotenu v Belgiji. V ciljnem sprintu dirke, dolge 208 kilometrov, je premagal Belgijca VVilfrieda Nelissena. Ci-polliniju so do zmage veliko pomagali tudi njegovi kolegi iz ekipe, ki so kontrolirali potek dirke v zadnjih kilometrih.
Dirka je bila odločena v zadnjih 30 metrih, ko so Nelissenu posle moči. Za najboljšima dvema so v cilj pripeljati Citterio (Ita), Kirsipuu (Est) in Zanoli (Niz).
Škoti oslabljeni proti Portugalski
GLASGOVV - Branilec škotske nogometne reprezentance Alex McLeish ne bo igral na kvalifikacijski tekmi Škotske proti Portugalski, ki bo prihodnjo sredo v Lizboni. McLeish se je poškodoval v torek na tekmi Škotskega prvenstva. Prav tako zaradi poškodbe v reprezentanci ne bo tudi vratarja Nickyja VValkerja.
lan Wright poškodovan
LONDON - Napadalec Arsenala lan VVright si je na prvenstveni tekmi proti Nottingham Forestu zlomil prst na nogi, zato prihodnjo sredo ne bo nastopil v angleški reprezentanci za kvalifikacijsko tekmo proti Nizozemski.
Ker angleški selektor ne more računati tudi na Alana Shearerja in Davida Hirsta, bo napad vodil igralec Tottenhama Teddy Sheringham ali Les Ferdinand, elan QPR.
Zaradi slabe telesne pripravljenosti je vprašljiv tudi nastop branilca Nigela VVinterburna. Njegovo mesto bo zavzel David Burrovvs (Liverpool) ali Martin Keown (Arsenal).
Petek, 23. aprila 1993
KRONIKA - RUBRIKE
ČRNA KRONIKA
Mimo spanje?
PTUJ - Nesoglasja v zakonu so v sredo zjutraj v Slovenji vasi spravila 38-letno Mileno Z. k dejanju iz obupa: nad spečega moža se je namreč spravila s sekiro in ga večkrat udarila po glavi in zgornjem delu telesa. 41-letni Marjan je kljub poškodbam razjarjeni ženi vzel sekiro in poklical na pomoč - Milena pa je medtem spila približno 2 decilitra sredstva za čiščenje in dezinfekcijo. Oba so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je Milena kljub vsem prizadevanjem zdravnikov, da bi jo rešili, umrla.
S pištolo nad očeta
LJUBLJANA - Precej bučno jutro so imeli v sredo na Redelonghijevi. 33-letni Dejan S. se je spravil nad svojega 65-letnega očeta. Potem ko ga je kar nekaj časa obdeloval s pestmi, se je starcu le posrečilo pobegniti iz stanovanja svojega nasikrega »otroka«; sin pa je zatem pograbil pištolo kalibra 9 milimetrov in jo izpraznil v očetov avtomobil, ki je stal na dvorišču. Mislil je namreč, da se je oče v njem skril. Tako jo je oče k sreči odnesel le z lažjimi poškodbami, ki jih je dobil od sinovih udarcev, kako jo bo odnesel »mali«, pa bo odločilo sodišče.
Težko ukrotljivi »žrebci«
ZAGORJE - V lokalu Hors so se v torek proti večem stepli vse povprek, pri tem pa so v glavnem sodelovali že znani lokalni razgrajači. Pretep pa le ni bil tako nedolžen, saj je 37-letni Jože V. s kuhinjskim nožem v prsi zabodel 26-letnega SaSa K. Večera pa s tem še ni bilo konec; Jože se je po dejanju zatekel k nekemu prijatelju v stanovanje, kjer pa sta ga Jutro odkrila laže ranjeni Sašo in njegov prijatelj in mu jih pošteno naložila. Vsi skupaj so se spet srečah v zagorskem zdravstvenem domu - Sašo, da ga pokrpajo, Jože pa, da mu naravnajo zlomljeni nos. Policisti pišejo kazensko ovadbo.
Včeraj na ljubljanski Prešernovi cesti...
ČRNE GRADNJE / NEODLOČNI INŠPEKTORJI
URAD ZA NAJDENE PREDMETE
Kdo je bolj trniasl
Gostilna že leto dni posluje na črno, občina pa nič - Gostilničar pa se smeje in širi parkirišče na sosedovo njivo
Dražba
»izgubljenih« koles
V soboto lahko poceni kupite (tudi svoje) kolo
CELJE - Čeprav je zanimanje javnosti po sprejemu moratorija za rušenje črnih gradenj v Sloveniji nekoliko uplahnilo, so posamezni primeri nedovoljenih posegov v prostor tipični za državo, v kateri bivamo. Primer Malega Vrhka je le navidez povzročil povečano zanimanje inšpekcijskih služb za črne gradnje. Tudi najbolj razvpita črna gradnja v Celju, ki bi jo lahko občina že večkrat porušila, lepo priča o nedoslednosti urbanističnih služb in občinskih inšpektorjev.
Pred več kot letom dni je celjska občina ugotovila, da je zasebnik Drago Klukej v Travniški ulici na Golovcu z dovoljenjem za izvedbo manjših gradbenih del v zaščitenem zelenem pasu iz svoje lesene barabe zgradil hišo, v kateri je odprl gostilno. Ko so to ugotovili obcin-1 ski inšpektorji, so od Klukej a zahtevali, da pridobi ustrezna dovoljenja. Klukej je poskušal prav vse, da bi za svojo gostilno dobil ustrezne papirje. Čeprav so nekateri občinski uslužbenci vedeli povedati, da jim je Klukej celo grozil, za legalizacijo njegove črne gradnje pa se je zavzel tudi znanec njegove matere, pomemben občinski politik, se mu to ni
porečilo. Že lanskega julija je končno občinska skupščina zavrnila predlog spremembe zazidalnega načrta za območje Golovca, s katerim bi Klukej evo gostilno legalizirali. To se je zgodilo tudi pod pritiskom prizadetih. Proti spremembi zazidalnega načrta so bili namreč v krajevni skupnosti Nova vaš, posebne proteste je napisalo trinajst Klukeje-vih sosedov in celo bližnja osnovna Sola, piko na i pa so dodali poštarji, ki so občino obvestili, da južni del Klukej e ve črne gradnje stoji prav na njihovem telefonskem ka-
blu. Toda podjetni gostilničar se ni dal. Gostilno je že lani spomladi odprl, kasneje pa ob njej zgradil še parkirišče, delno celo na sosedovi njivi, v zadnjih nekaj tednih pa okoli nje postavil še dva metra visoko leseno ograjo. Mir bližnjih prebivalcev in varnost Solarjev OS Franca Roša tako vse bolj motijo veseli gostje gostilne, ki si je nadela ime Klukec. Zakaj občina vse doslej še ni ukrepala? Dosedanja občinska urbanistična inšpektorica Melita Ambrož zatrjuje, da gostilne ni bilo mogoče porušiti, ker Klukeju ne mo-
rejo dokazati prekoračitve dovoljenih gradbenih del. Dejstva, da stoji krčma v zelenem pasu in na telefonskem kablu, ne komentira. Malce odločnejši je tržni inšpetor Ivan Gaberšek, ki je že lani junija Klukeju prepovedal poslovanje brez dovoljenja za opravljanje dejavnosti in ga nekaj dni kasneje prijavil celjskemu tožilstvu zaradi gospodarskega prestopka. Toda Klukej je točil pijačo in stregel jedačo še naprej. Gaberšek pravi, da bodo zdaj Klukeju zasegli pijačo in gostilniško opremo.
Brane Piano
LJUBLJANA - Kolesarska sezona je pred vrati in marsikdo bi se zaradi tega ali onega razloga v službo (ali pa mprda le za rekreacijo) raje peljal s kolesom kot pa z natlačenimi in poleti zadušljivimi mestnimi avtobusi, za katere je treba Se zaradi »žeton- ■ ske vojne« med Ljubljanskim potniškim prometom in Delovimi kioski, ki naj bi jih prodajali, letati naokoli in iskati žetone. Novo kolo pa je za marsikoga predrago. Kako torej uskladiti žep s svojimi potrebami, kako do kolesa?
Ena rešitev, ki nam je na voljo vse leto, je prodaja biciklov »iz druge roke« na dvorišču Rogove tovarne koles, kamor pridemo iz Rozmanove ulice. Tam dobimo solidno kolo že od tri do šest tisočakov.
Enkrat letno pa se nam ponuja priložnost, da kupimo tako ali drugače
ofrranjeno kolo na dražbi najdenih koles. Glavni »dobavitelj« takih koles Uradu za najdene predmete na Celovški 59 v Šiški (pri trgovini Imas-Imam) so policijske postaje ljubljanskih občin. Vse leto namreč pridno zbirajo kolesa brez lastnikov, tudi tista, ki so bila ukradena, pa se njihovi lastniki niso oglasili. (Z dokazom, da je določeno ukradeno in najdeno kolo, ki ga odkrijete na tem Uradu vsak ponedeljek in petek med 10. in 12. uro ali sredah med 8. in 17. uro, vaše, ga laiiko dobite nazaj). Sicer pa lahko pred začetkom kolesarske sezone , tako kolo brez lastnika kupite na vsakoletni dražbi; letošnja, na kateri bo naprodaj približno 160 koles (in koles z motorji), bo jutri, 24. aprila ob 8. uri zjutraj na dvorišču Celovške 59.
(V.K., Foto: A.P./TRIO)
Gostilna Klukec na Golovcu že leto dni posluje brez dovoljenj ( Foto: B.P.)
JUTRI
24. aprila
Henri Philippe Omer Joseph Petain, francoski maršal, vojak in politik, je bil rojen 24. aprila 1856 v Chauchy-a-la-Tour v pokrajini Pas-de-Calais.
Petain se je šolal na znameniti vojaški akademiji Saint Cyr in na Eco-le de Guerre. Do izbruha prve svetovne vojne je služboval v različnih krajih v Franciji in - zanimivo - nikoli v kolonijah/ prav tako pa se ni udeležil operativnega vojaškega delovanja. Ko se je začela vojna, je bil star že 58 let. kljub temu pa dosegel izjemne uspehe na fronti. Posebej se je izkazal pri obrambi Verduna in z obrambno doktrino, ki jo je utemeljeval skupaj z artilerijsko podporo pehoti.
Po končani prvi vojni se je uveljavil na visokih položajih v vojnem svetu, bil je vojni minister in diplomat. Njegova konservativna vojaška doktrina je našla odsev tudi v njegovih političnih stališčih: odkrito je kazal antipatijo do socialističnih idej in privrženost diktatorskemu načinu vladanja.
Ni bilo naključje, da so v splošnem razsulu leta 1939 mnogi iskali možnost preživetja Francije prav pri njem. Že tri-inosemdesetleten je zabredel v kolaboracijo in po zmagi zaveznikov doživel sramotno degradacijo in smrtno obsodbo, ki mu jo je njegov nekdanji polkovnik, potem pa zmagoviti general De Gaulle milostno spremenil v dosmrtno ječo.
Nekje visoko na Gorjancih...
Gozdnati masiv med Krko in Kolpo je še vedno poln skrivnostnih pripovedi, čeprav novi časi spet poudarjajo njegovo mejno lego ne samo med alpskim in dinarskim svetom
V gozdovih pod vrhom Gorjancev
Gorjanci imajo nenavadno usodo. Pred petnajstimi leti so občine ob hribovju na obeh straneh meje oblikovale spominsko območje Žumberak-Gorjanci, ki naj bi na osnovi sodelovanja obmejnega prebivalstva v preteklosti še bolj povezalo ljudi. Kljub temu je značilna dvojnost imen: Gorjanci ali Žumberačka gora, Trdinov vrh ali Ge-ra. Se ruševini cerkvic na vrhu simbolizirata stik in ne vedno strinjanje dveh strani. Zaradi komaj minulih dogodkov je meja spet postala pomembna, vendar lahko vseeno upamo, da se ne bodo vrnili časi pretepov na vrhu Gorjancev, o kate-
rih govorijo stare zgodbe.
Sicer mirni gozdovi so bili že velikokrat priča najrazličnejšim dogodkom ob meji, ki se je med Kranjsko in Hrvaško v tem hribovitem predelu ustalila na začetku 13. stoletja. Pomemben mejnik je prva polovica 16. stoletja, ko so se v tem strateško pomembnem območju naselili prebivalci oziroma begunci iz notranjosti Balkanskega polotoka, ki je bil takrat pod Turki. To so bili tako imenovani Uskoki, ki so s seboj prinesli tudi pravoslavno vero. Naselili so se pretežno v Zum-berku na hrvaški strani Gorjancev. Predstavljali so pomemben člen v
obrambi Hrvaške in Kranjske pred Turki, vendar so se le stežka stapljali z avtohtonim prebivalstvom. V tem času je bilo območje najbolj živo in naseljeno, z razpustitvijo Vojne krajine leta 1871 pa se je tudi v Žumberku začelo odseljevanje iz hribovskih vasi, ki se ni ustavilo do danes.
Vasi na naši strani se niso tako izpraznile, ker so se namestile nižje na valovitem Pogorju, ki nudi lepe možnosti predvsem za vinogradništvo. Prav mimo vinogradov ob vasi Gabrje, ki je središče Podgorja, drži ena izmed Številnih označenih poti na Gorjance. Vse so vrisane v izletniški karti
Žumberak-Gorjanci
(1:50.000).
Položen vzpon, lepi zeleneči bukovi gozdovi in travniki so zagotovilo za prijetno pomladansko hojo do Gospodične. Okolica izvira ni več tako romantična kot v Trdinovi bajki. Po njej je čudežna voda izvira pomladila grajsko gospo Mihovskega gradu in tako je izvir dobil svoje ime. Saj mogoče lahko poskusimo, vendar je zagotovo boljši rezultat malo nad izvirom, kjer na 822 metrih stoji planinski dom pri Gospodični. Odprt je ob vikendih, poleti tudi med tednom. Štruklji, divjačinski golaž in podobne jedi sicer ne pomlajajo, so pa dobre. To vedo predvsem domačini, ki »gredo na Gorjance« predvsem do Gospodične in pri tem izkoristijo cesto, po kateri se lahko pripeljejo do doma. Nedaleč stran je tudi lepa razgledna točka na Novo mesto, Podgorje, Krško polje in vzpetine Zasavja.
Ge je okolica izvira mladosti včasih bolj živahna, pa v gozdovih nad njimi med dobro uro hoje do najvisjega dela Gorjancev srečujemo predvsem postavne bukve. Prav pod vrh res pripelje makadamska cesta, ki ji pretežno sledijo tudi markacije, vendar je ves vršni del s svojimi posebnostmi nekoliko osamljen. Najvišjo točko označuje geodetski stolp, vendar je veliko bolj opazen nje-
gov skoraj stometerski telekomunikacijski sosed.
Nekoč povsem porasli vrh Gorjancev so konec prejšnjega stoletja na predlog Johannesa Frischaufa izsekali in razširili razglede. Znani gornik iz Gradca, ki je deloval predvsem v Ka-mniško-Savinjskih Alpah, je bil tudi pobudnik planinstva na Gorjancih. Poleg njega je te kraje obiskal hrvaški naravoslovec Dragutin Hirc, z naše strani pa predvsem pisatelj Janez Trdina. Njemu v spomin so 1178 metrov visoki Gera (po cerkvici sv. Jera) leta 1923 preimenovali v Trdinov vrh.
Gorjanci Se posebej s svojim vrhom danes predstavljajo posebno simboliko. Po smeri sle-menitve zahod-vzhod imajo alpski značaj, po zgradbi pa dinarski. So prehodno območje med Alpami in Dinaridi, ki se je dvignilo prav s trenjem obeh sistemov. Z nekdanjimi tektonskimi premiki so povezane tudi Dolenjske, Šmarješke in Cateške Toplice ob vznožju.
Na vrhu stojita le petnajst metrov vsaksebi ruševini dveh cerkvic. Na nekdanji kranjski planoti je sv. Jera, na hrvaški delno obnovljena sv. Ilija. Prva je bila rimskokatoliška z obredi v latinščini, druga gr-škokatoliska (Uskoki so v Žumberku zgradili več kot 30 cerkva) s staroslovanskim jezikom
obredov. Razlika je bila dovolj velika, da so se prebivalci, ki so prihajali v cerkvi z obeh strani, med seboj večkrat sprli in si tudi skočili v lase. Svoje so dodali Se spori za okoliške pašnike in zaradi vseh razprtij so cerkveno službo na vrhu Gorjancev opustili. V duhu nadaljevanja tradicije so razprtije na vrhu pred kratkim oživele; tokrat je šlo za vojaško postojanko na hrvaški strani.
Toda bukve se ne menijo za to, na kateri strani so. Se posebej zanimiv je bukov pragozd, skozi katerega se z vrha spusti pot proti cesti, ki drži proti Gospodični.
Drevesa v pragozdu ne rastejo na gosto in hoja je izredno prijetna. S ceste lahko naredimo ovinek mimo sv. Miklavža, cerkve iz 16. stoletja. Odprejo se prostrani ravni travniki in v tej pomirjajoči okolici stoji ob cerkvi počitniški dom odprtega tipa. Nekoč je bila tu majhna vas, danes so vidni le ostanki temeljev ob cerkvi. Kdor je navdušen nad okolico, lahko ostane, ker je dom stalno odprt. Sicer pa je do Gospodične manj kot uro cestne hoje. Za spust v Gabrje sta na voljo dve označeni stezi in s tem seveda možnost, da se ne vračamo po isti poti.
Na hitro obnovljena cerkvica sv. Ulje na Trdinovem vrhu (Obe foto: D. Cortese)
JEDILNIK
Slavko Adamlje
kumarice z gorčično omako pikantni gobov golaž rezanci
mandljeva krema
Kumarice z gorčično omako
SESTAVINE:
200 g tekoče sladke smetane, 2 rumenjaka, sol, poper, 1-2 žlici gorčice (bolj pikantne), Šopek koprca (sveti ali posušeni), srednje velika kumara za solato, 60 g prekajene slanine C AS PRIPRAVE: 20 minut
Za omako zmešamo 3 žlice smetane z rumenjaki. Preostalo smetano segrejemo in začinimo s soljo, poprom in gorčico. Nekoliko ohladimo in dodamo rumenjake, zmešane s smetano. Koprc nasekljamo (ali dodamo sušenega), po potrebi še dosolimo in popramo ter ne kuhamo veC. Kumare olupimo, narežemo na kolobarje in v slanem kropu 2 minuti blanširamo. Odcedimo.
Slanino drobno narežemo in jo v ponvi rumeno prepražimo. Kumare naložimo na krožnike, polijemo z omako in potresemo s koščki slanine. Dekoriramo z vejico svežega kopra.
VEGETARIJANSKI JEDILNIK
Neva Miklavčič Predan
ocvrti bezgovi cvetovi zelena solata z redkvicami
Ocvrti bezgovi cvetovi
SESTAVINE:
8 velikih bezgovih cvetov, olje za cvrenje Testo I: 130 g nebeljene bele moke, žlica sojine moke, sol, 3 dl mleka (lahko sojinega), 2 noževi konici sode Testo II: 150 g nebeljene bele moke, 2 jajci, 2,5 dl mleka, sol
Natrgamo osem bezgovih cvetov, ki naj ne bodo preveč razcveteni. Pripravimo malo gostejše tekoče testo kot za palačinke. V ponvi segrejemo olje, posamezne cvetove pomočimo v testo, jih podržimo za pecelj in malo odcedimo. Ocvremo jih v globokem vročem olju, ki pa se ne sme kaditi. Cvetovi so pečeni, ko zadišijo in porumenijo. Ponudimo jih za prilogo ali z zeleno solato kot samostojno jed za večerjo.
Na isti način lahko pripravimo tudi bučne in akacijeve cvetove.
LJUDJE IN DOGODKI
Petek, 23. aprila 1993
NEMČIJA / PO PETDESETIH LETIH
Vojna zločinca na zatožni klopi
Pobila sta 15 žensk in otrok
Gaetano Stellaci / Ansa
BONN - Minilo je petdeset let od tistega 13. oktobra 1943 leta, ko so vojaki Whrmachta na hribu Carminiano pri Caiazzu (Caserta) pobili 15 žensk in otrok, in Sele sedaj bo morda zadoščeno prav-ci. Sodstvo v nemškem Koblenzu je včeraj formalno obtožilo naklepnega umora 70-letnega arhitekta VVolfganga Lehnigka Emdna in 78-letnega upokojenca Kurta Schusterja. Državni pravdnik Nor-bert Weise je včeraj poudaril, da obtožba o naklepnem umoru 15 nedolžnih italijanskih civilistov ni nikoli zapadla.
VVolfgang Lehnigt Emden je Se vedno v koblenškem zaporu, medem ko je Schuster na začasni prostosti od letošnjega februarja. Proces proti dvojici obtoženih se bo zaCel Cez tri ali Štiri mesece. Da bi zbrali gradivo, bo v nedeljo odpotoval v Italijo koblenški sodnik Peter Schigler, ki je pred Časom že bil v ZDA, kjer je skrbno proučil arhive in poslušal razne priče. V Italiji bo ostal dober teden in bo v tem Času posluSal pričevanje ljudi z območja med Caiazzom in Capuo Ve-
tere.
Vodu 29. oklepnega regimenta VVehrmahta je tistega 13. oktobra 1943, ko je Italija napovedala vojno Nemčiji, poveljeval poročnik VVolfgang Lehnigt Emden. Vod se je utaboril na pobočjih hriba Carminiano, nad neko kmetijo. V mraku so vojaki imeli občutek, da nekdo iz kmetije pošilja svetlobne signale. Poročnik Emden, narednik Schuster in še neki podoficir, ki je kasneje umrl, so vdrli v kmetijo, kjer so bili v glavnem begunci, ženske in otroci ter tudi nekaj mož. Trojica se je vrnila v tabor s tremi možmi in štirimi ženskami, ki jih je takoj postrelil eksekucijski vod, češ da so pošiljali signale prodirajočim ameriškim enotam. Kasneje je nekdo, kdo je to bil, bodo morali ugotoviti na procesu, sklenil, da je treba pobiti tudi ostale begunce iz kmetije. Trojica se je vrnila in z ročnimi bombami in bajoneti pobila devet otrok od štirih do štirinajstih let ter šest žensk.
Tu se konca rekonstrukcija koblenških sodnikov. Vsa zadeva bi bržkone bila le ena izmed tolikih krutih in
nečloveških dejanj v drugi svetovni vojni, Ce ne bi po pokolu območje zasedli ameriški vojaki, ki so odkrili trupla in zaslišali vse vpletene. O tem dogodku je madžarski Zid Hans Habe, ki se je boril z ameriško vojsko, napisal knjigo. Prav Habe je prvi zaslišal VVolfganga Lehnigta Emdena. Po zaslugi te knjige in po odprtju ameriških vojaških arhivov je ameriški Italijan Joseph Agnone, ki se diletantsko ukvarja z zgodovino, sprožil celoten postopek najprej v Italiji in šele nato v Nemčiji.
Emden in Schuster bosta odgovarjala le za drugi umor, ko sta z bombami in bajoneti poklala ženske in otroke na »sumljivi« kmetiji. Za prvi umor, ko so usmrtili »domnevne vohune«, ne bosta odgovarjala, ker je po mnenju nemških sodnikov šlo za nenamerni umor, ki je Sel v preskripcijo. Vsekakor pa bo tudi tak okrnjeni proces pozitiven, Ce bo obsodba pravična in ne bodo sodniki slepomišili, saj je v tem primeru precej jasno, da je trojica posegla na lastno pest brez ukazov nadrejenih.
____PO KONCU HLADNE VOJNE / OBOROŽEVANJE_
Japonska bojna zastava na krmah raketnih rušilcev že skrbi sosednje države


:: :: :: m*

e™
tmgtg '■	lirt-n, J.

1.
Stili
H



9
tfff
tfP!
F L 1

s*
% '' V;" 5
■ m
* «
Si*j|§IWl



Formacija japonskih raketnih rušilcev med manevri v Sagamskem zalivu južno od Tokia. Po koncu hladne vojne Japonska išče novo vlogo na Daljnem vzhodu, bojna zastava vzhajajočega sonca pa že skrbi sosede (Telefoto AP)
NOVICE
Pretep in upor zapornikov v newtownski kaznilnici
NEVVTOVVN - Ob nekrvavi predaji upornikov kaznilnice v Lucasvilleu pa so v ZDA zabeležili nov primer pretepa in upora zapornikov. Tokrat se je to pripetilo v connecticutskem Newtownu, kjer je prišlo do strahovitega pretepa, ko so se zaporniki po rekreaciji vračali v svoje celice. 15 zapornikov in 3 pazniki so bili ranjeni, kakih 90 zapornikov pa se je zabarikadiralo v rekreacijskih prostorih. Oblasti bodo po vsemu sodec zlahko kos upom, ker zapornikom ni uspelo zadržati kakega paznika za talca.
Ribiči v Zalivu ulovili Monskega morskega psa
TEHERAN - Iranski ribici so v zalivskih vodah pri otoku Forur ulovili orjaškega morskega psa, ki je tehtal kar 6 ton. Po pisanju teheranskega tiska je bil morski pes dolg sedem metrov, odprtina gobca je znašala en meter, jetra pa so tehtala kar 300 kilogramov.
Kitajska s težko roko proti morskim razbojnikom
PEKING - Sodne oblasti v Fujianu so na smrt obsodile 18 morskih razbojnikov, 7 so smrtno obsodbo preložili za dve leti, 7 pa so obsodili na dosmrtno ječo. Pirati so napadali manjše trgovske ladje, jih oropali in nato razstrelili, posadko pa pobih. Oblasti so v dveh letih očistile obalo Fujiana, tako stroge kazni pa so sprejeli, da bi preprečili nove piratske pobude.
Vulkanski pepel prekril del severne Argentine
BUENOS AIRES - Izbruh Čilskega ognjenika Lascar je povzročil težave tudi v Argentini, saj je tri dni neprekinjeno padal pepel na raznih območjih severne Argentine. V raznih krajih so prekinili pouk, veter in dež pa sta pepel raznesla na še širše območje, tako da so pepel zaznali celo v Buenos Aie-resu, Montevideu, v dobršen delu Paragvaja in južne Brazilije. Tu pa vulkanski pepel ni povzročil večjih težav, med drugim ni strupen, tako da bo zemljo le pognojil, pošteno se bodo natmdile le gospodinje, saj je to mokast pepel, ki prodira povsod.
Namesto stavke večja strogost
MADRID - Kakih sto mestnih redarjev madridske soseščine Leganes se pri svojem sindikalnem boju za zvišanje plač poslužuje neobičajnega sindikalnega boja. Namesto stavke so začeli stakanovistično a pošteno deliti globe za vsak tudi najmanjši prekršek, tako da si sedaj noben avtomobilist ne upa v to mestno Četrt, trgovci pa kronometrsko odpirajo in zapirajo svoje trgovine.
OB DNEVU ZEMLJE / MANIFESTACIJE
AVSTRALIJA / ZDRU2ENI NARODI NA ZATP2NI KLOPI
Tisoči naravovarstvenikov so v Manili z maskami in transparenti zahtevali boljše pogoje za našo Zemljo (Telefoto AP)
Avstralski domorodci ostro kriliziajo OZN in jo obtožujejo genocidne politike
V Avstraliji živi še približno 300.000 domorodcev, to je J ,8 odstotka prebivalsiva
Michael Perry, Reuter
SYDNEY - Eden izmed vodilnih aktivistov za pravice avstralskih domorodcev je v torek kritiziral Združene Narode in druge človekoljubne organizacije, ceš da se ne menijo za pravice domorodcev, mnogim od katerih preti genocid.
Domorodci se širom sveta neprestano trudijo, da bi priznali lijihove pravice. “To je prastara bitka”, je naglasil Sol Bellear, predsednik komisije za pravice avstralskih domorodcev (Aborigi-nal and Torres Strait Islander Commission). “Zahtevamo takojšnje ukrepe, ki bi ustavili politične strategije, ki ponekod vodijo k iz-
trebljenju naših ljudi, ” je povedal Bellear v Sydneyu na prvi azij-sko-pacifiški konferenci Združenih Narodov o rasizmu.
Tu je še izjavil, da mora svet razumeti, da domorodci ne bodo veC sedeli križem rok in dopuščali, da bi kdo njihove pravice preziral, zlorabljal ali spodkopaval pa naj bodo to vlade, korporacije ali posamezniki. Računajo, da okrog 300 milijonov domorodcev živi v ne veC kot 70 državah od severnega tečaja do Amazonke pa od Sahare do Avstralije.
Bellear je zahteval,
naj se ustanovi novo telo podobno Amnesty International, ki bi nadzorovalo in se zavzemalo za pravice domorodcev. “Upajmo, da bo tudi prišlo do večjega pritiska pri mednarodnih organizacijah, pristojnih oblasteh Združenih Narodov in pri nedržavnih ustanovah, da bi zagotovili nepri-stranost pri obravnavanju pravic domorodcev. Naše pravice so bile v preteklosti tako malo pomemeb-ne, da nas večkrat sploh niso obravnavali.” Bellear je tudi predlagal, naj se ustanovi mednarodni sk-
lad za pridobitev zemljišč pod pokroviteljstvom OZN, ki bi odškodoval domorodce za izgubo njihovih tradicionalnih zemljišč. Bellear je naglasil, da Ce bi bila Avstralija ,iskreno trdila, da hoče izkoreniniti rasizem, bi domorodce odškodovala za izgubo njihovega ozemlja. “V tej deželi se še vedno soočamo z vznemirljivo visoko stopnjo rasizma in rasne diskriminacije proti domorodcem” je še dodal.
“Pravična porazdelitev zemljišč naj bo merilo naše trdne volje, da osvobodimo
narodno zavest rasizma.”
Leta 1992 je neko avstralsko visoko sodišče napisalo konec povesti, da je Avstralija “terra nullius”, to se pravi, da ni pripadala nikomur, ko so se tu naselili belci leta 1788 in je določilo, da je takrat pripadala domorodcem. Ko so leta 1975 avstralski domorodci končno dobili državljanstvo, so jih pravno usvrstili na raven živalstva in rastlinstva.
Danes je v Avstraliji približno 300.000 domorodcev, okrog 1, 8 odstotka prebivalstva od 750.000 do 2 milijonov, ki jih je najbrž živelo tu pred naseli-tivjo belcev leta 1788.

1	2	3		4	5	6	7	
8			9					10
11				•	12			
13				•	14			
15				16	•	17		
			18		19			
20	21	22						
23			•	24		25	26	27
28			29	•	30			
31				•	32			
33				34				
	35					36		
Vodoravno:
1. jadranski otok med Premudo in Mola-tom, 4. nekdanji ameriški filmski idol (James), 8. ameriška zvezna država ob Atlantskem oceanu z glavnim mestom Trenton, 11. kocka (latinsko), 12. desni pritok reke Sene pri kraju Confans v Franciji, 13. holandski slikar krajinar iz 17. stoletja (Aert van der), 14. vinorodna rastlina, 15. ime ameriške filmske igralke MacDovvell, 17. prosti strel z vogala igrišča pri nogometu, 18. mesto ob reki Loari v srednji Franciji, 20. ime nekdanje ameriške alpske smučarke McKin-ney, 23. ime nekdanje ruske balerine Pavlove, 24. mejni pas med kopnim in morjem, 28. briga, 30. mineral z Urala, .31. nekdanja ameriška filmska igralka (Sharon), 32. staroslovanska boginja lepote in ljubezni, vročega poletja in žetve, 33. grški filozof v Atenah, Platonov učenec, učitelj Aleksandra Velikega, 35. Sokratov tožnik, 36. naplačilo, nadav.
Navpično:
1. sumerska boginja plodnosti, sestra boga Anuja, 2. nekovina z oznako Se, 3. mejna reka med Škotsko in Anglijo, 4. avtomobilska oznaka Delnic v Gorskem Kotarju na Hrvaškem, 5. spremljevalec grškega boga ljubezni Erosa, 6. prebivalke antične države na Bližnjem vzhodu, 7. grški mitološki kralj v Pilosu, najstarejši Grk pred Trojo, po katerem se imenuje starosta v kakšni družbi, 9. zgodnje žito, 10. irsko angleški pesnik in dramatik, Nobelov nagrajenec leta 1923 (Wil-liam Butler, Deirdre), 16. ime finskega arhitekta Saarinena, 19. invitacija, 20. klavirska tipka, 21. glavno mesto Turčije, 22. ime ameriškega filmskega režiserja Scorseseja, 25. italijanski filmski snemalec (Ubaldo), 26. strankarski voditelj, 27. roman francoskega književnika Chateaubrianda, 29. roman ruskega pisatelja Dostojevskega,' 34. začetnici ameriške temnopolte popevkarice Turner.
■bjb Trav T9i°)suv Tpei ‘aiej, 'pn ‘qjqs ‘Bjeqo ‘Buy ‘bi -buibj, ‘SI8A9M Toq ‘aipuy 'epp ‘raajq ‘asio ‘eajB ‘Aasraf Ma{q 'ueaQ TH :ouABiopoyX
AaiisaH
b	E »Hit?	
I	1 t	
6	"< # 1./	
b 4	$ i £	
3	1 £	
i		
1	■ m a®	
	d d c n e t g n	
4 Naloga 117 Naloga 1181
£ i
Šahovska naloga st.: 117 VVeltmander - Polugajevski / Soči 1958
Črne figure na šahovnici na prvi pogled delujejo nekoliko nepovezano. Na e liniji je napaden Črni skakač, ki edini ogroža belega kralja. Toda po izsiljenem umiku se na šahovnici pojavi zanimiva pozicija, ki omogoči Črnemu - ta je na potezi, da zaradi prostega kmeta zmaga. Analiza ne bo dolga, vendar zanimiva!
Šahovska naloga St.: 118 Boey - Filip / Schilde 1972
Prostega belega kmeta na d liniji blokira Črni kralj, vendar aktivnejše bele figure izsilijo prodor še enega belega kmeta. Beli, ki je na potezi, že s prvo -nenavadno - potezo napove zmagovito pot, na kateri se ponovno potrdi pravilo o
presenetljivi moči oddaljenega prostega kmeta.
Rešitev naloge St.: 115
Motiv belega so matne slike na sedmi vrsti, ki jih pogojujeta obe beli trdnjavi ob pomoči skakača. l.Sdž z grožnjo 2.Sf6+ in črni kralj se umika l...Kh8 in po 2.Sf6 Tgf8 3.Tg7:i Za uspeSen napad Aljehin žrtvuje skakača. 3...Tf6: 4.Ke5! Na sceno prihaja Se beli kralj, ki odloči partijo. Črni se vda!
Rešitev naloge St.: 116
Kako »očistiti« polje f6 za črno-poljnega lovca belega in uresničiti matno sliko, se je pred odločilnim posegom spraševal beli. Napad na črno damo s potezo l.Tb7:! je požel prvi dispeh. Po l...Db7: se črna dama umika z obrambe lovca e5 in posredno polja f6. 2De5:+! ZrteV dame za ceno mata po 2...Se5: 3.Lf6 mat!
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
24
Petek, 23. aprila 1993
EVROPA /NA ZAHODU DEŽ, DRUGJE SONCE	ALPE JADRAN /SONČIMO IN TOPLO
DANES
C *>X*
Nad jugovzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Frontalni val se zadržuje nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad nase kraje topel in suh zrak.
topla	hladna	okluzija
fronta	fronta
C A
središče središče ciklona anticiklona
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG ■ DANES mm na dan
O SALZBURG
4 *
pod 10% pod 5
44 **
10-30%	5-10
*** ***
30-50%	10-30
********
30-60
50-80%
O
nad 80%
*** *** *** ***
nad 60
VETER 1 NEVIHTE
5-10 m/s
nad 10 m/s
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 8. in ob 14. uri
LJUBLJANA....
TRST.........
CELOVEC......
BRNIK........
MARIBOR......
CELJE........
NOVO MESTO...
NOVA GORICA..
MUR. SOBOTA..
PORTOROŽ.....
POSTOJNA.....
ILIRSKA BISTRICA.
KOČEVJE......
ČRNOMELJ....-
SLOV. GRADEC..
BOVEC........
RATEČE.......
VOGEL.......-
KREDARICA....
VIDEM........
GRADEC.......
MONOŠTER.....
ZAGREB.......
REKA.........
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
11/22	HELSINKI		0/8
12/19	STOCKHOLM		4/13
9/22	K0BENHAVN		7/-
-/22	MOSKVA		-1/10
13/23 13/24 9/23	BERLIN	 VARŠAVA	 LONDON	 AMSTERDAM		9/- 2/16 -/H 12/16
10/20	BRUSELJ		14/17
9/22	PARIZ		12/14
10/18	DUNAJ		6/20
8/19	mOnchen		10/23
4/20	ZURICH		7/-
11/22	ŽENEVA	-	9/-
10/24	RIM		9/18
6/23	MILANO		12/21
10/20	BEOGRAD		11/25
7/17	BARCELONA	-	7-
9/10 2/3 11/20 9/22	BUKAREŠTA	 ISTANBUL	 MADRID	 LIZBONA	 ATENE		5/19 11/17 11/16 10/16 15/-
9/21	LARNAKA		16/-
13/23	TUNIS		12/21
13/19	KAIRO		16/-
SLOVENIJA
Kope...........
Vrtne..........
Lontovž........
Stari vrh......
Rogla..........
Kanin..........
Cerkno.........
Soriška planina..
Vogel..........
Kohla..........
Mariborsko
Pohorje.....
Kranjska gora..
Pokljuka.......
Rog-Črmošnjice
Prvine.........
Jezersko.......
Ulovka.........
Krvavec........
Črni vrti......
-I-
-I-
-/-
-/-
7'
-/125
-I-
-/-
750
7-
7-
7-
7-
7*
7-
7-
7-
7-
7-
SNEŽNE RAZMERE
FURLANUA-JK
Cimolais......	-/-
Claut.........	-/-
Piancavallo... 40/60
Žabnice/OvCjav. -/-
Raibl.........	-/-
FomiAvdtri....	7-
Fomi dl Sopra. 30/40
Paluzza-limau.... 20/30
Paularo.......	-/-
Pontebba...... 40/40
Pradibosco....	0/60
Prato Camico.... -/-
Zoncolan...... 10/40
Sauris.......... 10/20
S.laChianzutan. -/-Nevejskosedlo.. 30/100 Višarje......... 35/60
VENETO
Sappada....... 20/90
KOROŠKA
Podldošter.....	-/35
BadKleinkirch.... 20/50
Ribeik/Peca....	-/30
Sloveniji Plajberk 750
Dnhrnr' *	./'¥)
Nassfeld/Mokrine 60/80 Spittal/Gddeck. 5/55
Heiligenblut... 20/140
Katschberg..... 60/80
Koralpe/Golica. -/30 Kotsch./Mauth.. 20/30 Mallnitz....... 10/150
AVSTRIJA
Ariberg........ 35/330
"	20/70
10/75 120/220 20/100 10/100
Seefeld
Kitzbuhel....
Obertauem....
ZellamSee....
Schladming/PI.
CESTE PO SLOVENUI
so suhe in normalno prevozne. Promet je tekoč in brez zastojev, le na mejnem prehodu Dolga vas čakajo vozniki tovornih vozil za izstop iz države 15 ur.
lJ&I
o
OGRAZ
GORNJI SENIK
O
BELJAK
O
TRBIŽ O q KRANJSKA GORA
(v
ČEDAD VIDEM O
o
o CELOVEC
O
MURSKA SOBOTA
VKAmJoKA VUKA
5 y/

O PORDENONE
TRST O
OKOPE«
O UMAG PAZIN O
m
O ros
a
o— J,
O LJUBLJANA >f
O CELJE .
O
MARIBOR
3/
VARAŽDIN O
O POSTOJNA
:-0
O NOVO MESTO ' O ZAGREB
O KARLOVAC
O REKA
‘J!
■
5,,
Slovenija: Pretežno jasno bo, čez dan bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, najvišje dnevne od 19 do 24°C.
Sosednje pokrajine:
Jasno in toplo bo, le na območju Alp bo občasno zmerno oblačno.
JUTRI
O SALZBURG
O
OGRAZ
GORNJI SENIK
O
BELJAK
O
TRBIŽ O o KRANJSKA GORA
< )
O CELOVEC
MURSKA SOBOTA
MAHBOR 3
KRANJ
O LJUBLJANA f
3 PORDENONE
O CEDE
VARAŽDIN O
O NOVO MESTO O ZAGREB
/
O KARLOVAC
V	Sloveniji:	Obeti:
V	soboto bo sončno in V nedeljo še ne bo spre-
toplo.	membe vremena.
V VEDNOST__
Zaščita
rastlin
pred pozebo
Ana 2ust
PRETOK REK
Pretok rek v cm^ ob 7. uri
Mura, G.Radgona: 132; Drava HE Dravograd: 100, Sava Radovljica: 22, Sava Radeče: 108, Sava HE Mavčiče: 17; Sora Suha: ; Ljubljanica Moste: 41, Savinja Laško: 13; Soča Solkan: 55; Krka Podbočje: 42; Kolpa Radenci: 32,
STANJE VODA
Višina vode v cm ob 7. uri:
Mura, G.Radgona: 126, Drava HE Dravograd: — Sava Radovljica: 60, Sava Radeče: 127, Sava HE Mavčiče: —, Sora Suha: 108, Ljubljanica Moste: 89,Savinja Laško: 100; Soča, HE Do-blar: —; Krka Podbočje: 100; Kolpa Radenci: 101; Soča Solkan: 238.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 06.02 in zašlo ob 19.59. Dan bo dolg 13 ur in 57 minut. Luna bo vzšla ob 06.28 in zašla 21.51.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.01 najnižje -5 cm, ob 6.10 najvišja 5 cm, ob 12.40 najnižje -27 cm ob 20.00 najvišje 30 cm
Jutri: ob 2.15 najnižje -15, ob 7.30 najvišje 10 cm, ob 13.27 najnižje -30 cm, ob 20.15 najvišje 30 cm
SETVENI KOLEDAR
Luna je v znamenju Bika, element zemlja. Dan je primeren za sajenje vseh vrst zelenjave s podzemnimi plodovi, za varstvo pred škodljivci, za pletev ali okopavanje.
Rastiine je pred pozebo mogoče zaščititi posredno in neposredno. Neposredna zaščita zmanjša toplotno sevanje iz površine tal in rastlin in zviša temperaturo prizemnih plasti zraka nad kritične vrednosti. To je mogoče doseči z dovajanjem toplote, z izkoriščanjem latentne toplote (pri oroševanju) ali pa z mešanjem višjih toplejših plasti s hladnejšimi prizemnimi plastmi zraka. Naprave za neposredno zaščito rastiin so zelo drage, zato kmetijska stroka še vedno išče nove rešitve za učinkovito zaščito kmetijskih rastiin v najbolj nevarnih zgodnjepomladanskih obdobjih.
Posredna zaščita pred pozebo vključuje biološko in ekološko zaščito. Prva temelji na povečevanju odpornosti z vzgojo novih sort, ki prenesejo nizke temperature ali imajo kasnejši nastop pomladanske rasti. Ve-
čjo odpornost kalečih rastlin na nizke temperature je mogoče doseči tudi z utrjevanjem, to je s postopnim izpostavljanjem nizkim temperaturam. Raziskave so pokazale, da imajo moč utrjevanja tudi raztopine z nekaterimi mikroelementi (na primer z bakrom), v katere so bila namočena semena. Drugo možnost ponuja ura-vnavnaje rasti v smislu zapoznelega razvoja (na primer cvetenja pri sadnem drevju), kar je mogoče doseči z uporabo umetno pridobljenih rastlinskih hormonov. S tem v zvezi pa še vedno ostajajo nepojasnjene možne posledice uporabe kemijskih pripravkov, zato je možnost pozebe najbolje upoštevati že v času priprave nasadov. Ekološka zaščita zajema izbiro ustreznega mesta sajenja, kar pomeni izogibanje izpostavljenih leg in upoštevanje mikroklime. Pomembno vlogo imajo še vsi drugi
Foto: Srdjon Zivulovič/TRIO
f	\
Horoskop
piše
Aleksandra Zorc Berce
M
HE
M.
M
cE
4?
M?
OVEN 21-3/204: Se sanjalo se vam ni, kakšen potencial se skriva v vasem sorodniku, saj doslej niti pomislili niste, da bi vam znal svetovati pri pomembni finančni zadevi.
BIK 214/205: Novica, ki jo boste zvedeli, ne bo bistveno vplivala samo na vaše načrte, ampak bo korenito spremenila poslovno smer, ki ste jo ubrali. Izkoristite jo!
DVOJČKA 215/21-6 : Vaš sen dobiva popolnoma jasne obrise. Ker še sami ne verjamete sred, ki vas je doletela, bo bolje, da tega zaenkrat ne obešate na veliki zvon.
RAK 22-6/22-7: Ce boste danes iskali skrivališče ali ramo za tolažbo, jo boste našli tam, kjer najmanj pričakujete in končno boste tudi vi spremenili odnos do te osebe.
LEV 23-7/23-8 : Veliko sreče in razburljivih dogodkov vas čaka v vašem poslovnem okolju, kajti vsi kazalci kažejo na to, da boste dobili novo zadolžitev, ki ste si jo dolgo želeli.
DEVICA 245/22-9 : Ce se vam bo že dopoldan zdel obetaven glede vašega ljubezenskega življenja, počakajte na večer, ki bo čudovit, če se boste odpravili na neko družabno srečanje.
TEHTNICA 23-9/22-10 : Dobro se boste izmazali iz družinske finančne zagate, v katero sta se s partnerjem podala zavestno. Tudi na vas sije srečna zvezda.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Ce bo motiv presenečenja romantične narave, se bodo danes v vaši službi morali sprijazniti, da vas bodo težko postavili na realna tla.
STRELEC 23-11/21-12 : Danes se vam ne bo
treba posebno truditi, da bi si našli delo, saj se vam je nakopičilo opravkov. S pametno poslovno potezo pride tudi denarna nagrada.
KOZOROG 22-12/20-1: Z malo več truda na vasi strani boste lahko uspešno uredili vsa nesoglasja, M so nastala zaradi vaše pretirane prednosti službi in karieri. Razmišljajte o svetli prihodnosti.
VODNAR 21-1 /19-2: Veste, da bi morali bolj resno razmišljati in načrtovati svojo bližnjo prihodnost, kajti čas ni vas najboljši zaveznik, pa vendarle te misli uspešno odganjate.
*
RIBI 20-2/20-3: Tisto, kar je bilo včeraj zamujeno, lahko storite danes in zamere ne bo. Ce ne mislite vrniti telefonskega poziva, se sprijaznite s ton, da prekinjate nekaj lepega.
ZDA / PO KRVAVIH VELIKONOČNIH DOGODKIH
Upor zapornikov v Lucasvilleu se je končal brez novega prelivanja krvi
NEW YORK - Krvavi velikonočni upor v zaporu najstrožje varnosti v Lucasvilleu se je končal v noči na sredo brez nadaljnjega prelivanja krvi. Zaporniške oblasti, predvsem pa odgovorni v zvezni državi Ohio niso hoteli ponoviti tragičnih napak iz teksaškega VVaca in so zato pristali na del zahtev upornikov. Predaja 450 zapornikov je potekala pod televizijskimi reflektorji (na sliki AP) kot so to zahtevali, prav tako so dobili zagotovila, da ne bo predaja sprožila nobene represije. Seveda se vsi zavedajo, da bodo zapornike kaznovali zaradi umorov, ki so jih zagrešili med velikonočnim uporom. Enega jet-niškega paznika so nam-
reč umorili, enaka usoda je doletela šest zapornikov.
Vse se je začelo za veliko noč, ko je izbruhnil pretep v rekreacijskih prostorih kaznilnice Southern Ohio Correc-tional Facility. Posegli so pazniki, ki pa niso bili kos uporu. Šestim je uspelo zbežati, osem pa so jih zajeli zaporniki, ki so se zabarikadirali v krilu »L« kaznilnice. Enega od jetniških paznikov so umorili, dva pa so izpustili med dolgim obleganjem. Kaznilnica v Lucasvilleu je na skrajno slabem glasu, saj jo marsikdo uvršča med najhujše v Ohiu in v ZDA. Oblasti so privolile, da bodo preverile 11 sprejemljivih zahtev upornikov, zavrnile pa
so zahtevo, da bi direktor jetnišnice Arthur Thate odstopil. V glavnem bodo oblasti poskusile odpraviti prenatrpanost, ki je eden glavnih razlogov za napetost v zaporu. Prav tako bodo dosledno preverjale, če pazniki prekoračijo svoje pristojnosti. Pristale so tudi, da bodo vse zdravniške preglede nad zaporniki izvajali po predhodnem posvetovanju in privolitviji prizadetih. Interese upornikov je zastopal clevelandski odvetnik Niki Schwartz, ki je znan borec za pravice ameriških zapornikov. Schvvartz je prepričan, da bodo oblasti izpolnile dane obljube, ker so jih v bistvu dale vsej ameriški javnosti.
Kitajci prikrivajo rojstva hčerk, ker želijo imeti sina
PEKING - Prebivalstvo na Kitajskem narašča za približno 14 milijonov letno, s stalnim neravnovesjem med moškim in Zenskim spolom. Tako je izjavila ministirica za družinsko načrtovanje gospa Peng Peiyun. Konec leta 1992 je bilo Kitajcev 1 milijardo 171 milijonov in 710 tisoč. Porast prebivalstva je bil 11, 6 odtisočka proti 12, 98 odtisočka'leta 1991, Število rojstev je znašalo 18, 24 odtisočka proti 19, 68 prejšnjega leta, število smrti pa je bilo 6, 64 odtisočka proti 6, 7. Ministrstvo baje še nima podatkov za leto 1992 glede spola novorojencev, zadnje ljudsko štetje pa kaže, da je razmerje 111, 3 dečkov vsakih 100 deklic. Podmini-ster Jiang Zhenhua je pojasnil, da je to poprečje nekoliko višje od svetovnega. Po njegovem mnenju to neravnovesje izhaja večinoma iz dejstva, da starši
prikrivajo rojstva deklic, da bi mogli imeti tudi sinove. Demografsko nadzorstvo namreč določa, da je mogoče imeti v mestih enega samega otroka, na podeželju pa največ dva. Ministrica trdi, da število prikritih rojstev ne bi smelo biti večje od enega odtisočka od približno 21 milijonov otrok, ki so se rodili lani. Gospa Peiyun je tudi izjavila, da so v zadnjih letih dosegli “pozitivne rezultate” pri nadzorovanju rojstev. Leta 1992 je 83, 4 odstotka parov uporabljalo kontracepcijska sredstva (25 odstotkov se jih je dalo sterilizirati) proti 71, 2 odstotka leta 1988. V tem razdobju so rojstva tretje in četrto-rojencev padla od 17, 3 na 9, 6 odstotka. Zenske se danes poročajo poprečno pri 22, 5 letih proti prejšnjim 21, 8. Baje gospodarski razvoj prispeva k temu, da je manj rojstev. (Ansa)
POROKA / V TRETJIČ GRE RADO
Billi Wyman je poročil Suzanne Accosto
Oba sta izpadla kot zaljubljena najstnika, ki sta uresničila svoje življenjske želje
PARIZ - Nekdanji basist Rolling Stonesov, 56-letni Bill Wyman se je včeraj poročil že tretjič, tokrat s 33-letno ameriško mo.dno kreatorko Suzanne Accosta. »Sem presrečna in zelo zaljubljena«, je dejala nevesta po poroki v južnofranco-skem Saint-Paul-de-Ven-ce. Wyman, ki je pred leti dvignil precej prahu zaradi svojega razmerja z neko 13-letnico, pa je poudaril, da komaj čaka na poročno potovanje in vda svojo ženo neizmerno ljubi. Poroki ni prisostvoval Wymanov sin Stephen. (Telefoto AP)