129 Jezikoslovni zapiski 26  2020  2 r obert g rošelJ bOlGaRSki zaMenjalni OdviSniki v SlOvenščini: PRevodni Pogled Cobiss : 1.01 Prispevek obravnava prevajanje bolgarskih zamenjalnih odvisnikov v slovenščino in primerja opise tovrstnih odvisnikov v slovanskem, predvsem bolgarskem in slovenskem jezikoslovju. Bolgarski zamenjalni odvisniki in njihove prevodne ustreznice so si podobni po pomenu, modalnosti, časovno-dobni perspektivi in osebkovnosti; slovenske ustreznice pa se razlikujejo od izvirnih odvisnikov predvsem po zgradbi, položaju in rabi glagolskih oblik. Opisi zamenjalnih odvisnikov v slavistiki izpostavljajo njihove posebne pomenske (npr. protivnost) in zgradbene značilnosti (npr. vezniška sredstva, glagolske oblike). Ključne besede: zamenjalni odvisniki, pomensko-zgradbene značilnosti, prevajanje, bol- garščina, slovenščina Bulgarian Substitutive Clauses in Slovenian: A Translation Perspective This article analyses Slovenian translation equivalents of Bulgarian substitutive claus- es and compares the descriptions of substitutive clauses in Slavic, mainly in Bulgarian and Slovenian. Bulgarian substitutive clauses and their Slovenian equivalents are similar with regard to their semantics, modality, temporal perspective, and subject coreferenti- ality; Slovenian equivalents differ from the source-text clauses mainly with respect to their structure, position, and use of verb forms. The descriptions of substitutive clauses in Slavic linguistics highlight their distinct semantic features (e.g., adversative relation) and formal features (e.g., linking elements and verb forms). Keywords: substitutive clauses, semantic/formal features, translation, Bulgarian, Slovenian u vod S skladenjsko kontrastivno analizo slovenščine in bolgarščine na ravni medstavč- nih razmerij (zložene povedi) se je poglobljeno ukvarjala predvsem M. Dejanova v osemdesetih letih 20. stoletja. V svojih študijah je raziskovala skladnjo vezni- ka da oz. да (prim. predvsem Dejanova 1985; pregledno o študijah M. Dejanove in odprtih vprašanjih bolgarsko-slovenske kontrastivne analize prim. Valčanova 2002), drugi vezniki in medstavčna razmerja, ki jih vzpostavljajo, pa ostajajo – v kontrastivni in prevodni perspektivi – večinoma neraziskani. Eno izmed zanimih, po mojem mnenju, medstavčnih razmerij, ki je v bolgaristiki in slovenistiki dele- žno problemsko različnih interpretacij, je zamenjalno, o katerem lahko govorimo, ko dejanje v odvisniku nadomešča (zamenjuje) dejanje v glavnem stavku. 1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa P6-0215, ki ga financira ARRS. https ://doi .org /10.3986/Jz .26.2.09 130 Robert Grošelj  Bolgarski zamenjalni odvisniki v slovenščini: prevodni pogled 130 Namen pričujočega članka je v prvi vrsti raziskati, kako so v izbranih prevo- dih bolgarski zamenjalni odvisniki prevedeni v slovenščino, uvodoma pa soposta- viti bolgaristične in slovenistične ugotovitve o zamenjalnih odvisnikih (tudi ob širši slavistični kontekstualizaciji). Analiza zgradbenih in pomensko-funkcijskih značilnosti prevodnih ustreznic bolgarskih zamenjalnih odvisnikov bo v prvi vrsti kvalitativno ovrednotila razmerje med bolgarskimi odvisniki in njihovimi sloven- skimi ustreznicami ter tako dopolnila prevodno-jezikovne študije bolgarščine in slovenščine, obenem pa bodo v prevodni perspektivi vsaj deloma osvetljene zna- čilnosti slovenskih zamenjalnih odvisnikov. g Radivo in metodologija Raziskava gradivsko temelji na zgledih iz šestih sodobnejših bolgarskih romanov (prevladujejo pripovedovalno-dialoški besedilni deli), njihovih slovenskih prevo- dov in bolgarsko-slovenskega dela Evrokorpusa, zbirke vzporednih dvojezičnih korpusov prevodov (prim. vire). Zaradi nizkega števila zgledov (več v razdelku 4.1), kar predstavlja omejitev raziskave, dveh gradivskih delov – književnega in pravnega – ne primerjam (kar bi sicer bilo zanimivo), temveč navajam posplošitve za oba skupaj (po segmentih so rezultati za Evrokorpus razvidni). Študijo, ki spada med pomensko-skladenjske prevodno-jezikovne raziskave, sestavlja več faz: najprej so bili primerjani prikazi bolgarskih in slovenskih zame- njalnih odvisnikov, delno tudi stanje v ostalih slovanskih jezikih (na podlagi prika- zov v slovnicah in drugih jezikoslovnih študijah). Nato so bili iz bolgarskih del izpi- sani vsi zgledi obravnavanih odvisnikov, čemur je sledil izpis slovenskih prevod nih ustreznic ter opredelitev zgradbenih, pomensko-funkcijskih, časovno-dobnih, polo- žajnih in osebkovnih značilnosti izvirnih odvisnikov in njihovih ustreznic. Posebna pozornost je bila namenjena slovenskim zamenjalnim odvisnikom. zaMenjalni OdviSniki v bOlGaRščini in SlOvenščini: PRegled obRa vna v Obravnavi zamenjalnih odvisnikov v bolgaristiki sledi predstavitev stanja v slove- nistiki in nazadnje še izbirni pregled stanja v drugih slovanskih jezikih. Po Z. Genadievi-Mutafčievi (1983: 409–410) so bolgarski odvisniki z vezniki вместо да (nevtralen), наместо да (zastarel) in дето oz. гдето (pogovoren) ‘namesto da’ (prva dva veznika sta razdružljiva, prim. 2, 6) izključevalni, in sicer izražajo celostno izključevanje – dejanje v odvisniku povsem nadomešča dejanje v glavnem stavku (ki je pogosto antiteza dejanja v odvisniku), prim. 1–3. 1 1 Delno izključevanje naj bi izražali odvisniki z освен да, освен че ‘razen da’, освен когато ‘razen ko’ ipd. (Genadieva-Mutafčieva 1983: 409). 3.1 3 2 131 Jezikoslovni zapiski 26  2020  2 131 [1] Вместо да се радва, плаче (Genadieva-Mutafčieva 1983: 410), dob. ‘Namesto da bi se vese- lil, joče.’ [2] Наместо воловете да реват, колата скърцат (preg.; Genadieva-Mutafčieva 1983: 410), dob. ‘Namesto da bi volovi tulili, kolesa škripajo.’ [3] Дето ще шеташ на други, други на тебе ще шетат (P. R. Slavejkov; Genadieva-Mutafčieva 1983: 410), dob. ‘Namesto da boš služil drugim, bodo drugi služili tebi.’ Z. Genadieva-Mutafčieva (1983: 409–413) izpostavlja še naslednje njihove značilnosti: (a) raba časovnih oblik v glavnem stavku in odvisniku je prosta (ni omejena na določen glagolski čas ali naklon); (b) vezniki, ki vsebujejo да, stojijo na začetku odvisnika in neposredno pred glagolom (če ni zanikanja ali naslonske zaimenske oblike pred glagolom); (c) odvisniki običajno stojijo pred glavnim stav- kom, pri stavčnem poudarjanju pa lahko prihaja tudi do spremembe položaja, prim. 4–5; vmesni položaj je možen predvsem pri istem osebku; (č) k enemu glavnemu stavku lahko sodi več odvisnikov; pri stopnjevanju se vezniki lahko ponovijo ali pa ostane le drugi del veznika (skupaj z npr. vezalnim и ‘in’ ali ločnim или ‘ali’); (d) odvisnik je lahko eliptičen in (e) razdružen (samostojna poved). [4] Вместо да се успокои, страхът и безпокойството му още повече пораснаха (J. Jovkov; Genadieva-Mutafčieva 1983: 412), dob. ‘Namesto da bi se umiril, sta se njegov strah in nemir še povečala.’ [5] [...] попита Огнянов, вместо да отговори (I. Vazov; Genadieva-Mutafčieva 1983: 412), dob. ‘je Ognjanov vprašal, namesto da bi odgovoril.’ S. Brezinski (1995: 289) je v analizi odvisnikov z вместо да ipd. skop – sku- paj z odvisniki, ki jih uvajajo освен ако ‘razen če’, освен когато ‘razen ko’ ipd. (vse ponazori z nekaj zgledi), jih označuje kot omejevalne, saj do določene stopnje omejujejo možnost realizacije dejanja v glavnem stavku. E.Ju. Ivanova in A.A. Gradinarova (2015) obravnavata nadomestilne odvisni- ke, ki izražajo nadomestna razmerja, tj. kažejo na to, da je (je bilo oz. bo) namesto enega dejanja veljavno drugo (eden od delov medstavčne zveze vsebuje realno, dru- gi pa nerealno stanje). Avtorici načeloma sledita analizi Z. Genadieve-Mutafčieve, ki jo nadgradita z nekaj spoznanji: (a) osebka glavnega stavka in odvisnika sta ve- činoma enaka oz. soodnosna (koreferenčna); do raznoosebkovnosti prihaja pri kon- trastiranju, ko se osebek odvisnika praviloma nahaja pred да (pride do razdružitve veznika), prim. 6; 2 (b) raba glagolskih časov v odvisnikih naj ne bi bila omejena, a je potrjen le sedanjik (pri дето še prihodnjik); (c) glavna ruska prevodna ustreznica bolgarskih nadomestilnih veznikov je вместо того что (sopostavitev bolgarskih besedil in njihovih ruskih prevodov naj bi kazala na večjo »aktivnost« – v smislu po- 2 Osebki se lahko kontrastirajo tudi s končnim položajem v odvisniku: Вместо да отида аз, ще отидеш ли ти?, dob. ‘Namesto da odidem jaz, boš odšel ti?’. Kontrastirajo se lahko tudi drugi stavčni členi: Вместо пред мнозина да те похвалят, по-добре е насаме да те похвалят, dob. ‘Namesto da te pohvalijo pred množico, je bolje, da te pohvalijo na samem’ (Ivanova – Gradinarova 2015: 367). 132 Robert Grošelj  Bolgarski zamenjalni odvisniki v slovenščini: prevodni pogled gostosti – blg. вместо да); druge ruske prevodne zgradbe s tovrstnim pomenom so zanikane deležijske zveze, zanikani namerni odvisniki (prim. чтобы не ‘da bi ne’), nadomestilne priredne stavčne zveze (prim. не … а ‘ne ... temveč’) in primerjalni od- visniki (prim. лучше ... чем ‘bolje ... kot’; Ivanova – Gradinarova 2015: 367–368). [6] Вместо той да ми помага, аз непрекъснато се занимавам с неговите проблеми (Ivanova in Gradinarova 2015: 367), dob. *‘Namesto on da bi mi pomagal, se jaz neprestano ukvarjam z njegovimi problemi.’ Za slovenščino J. Gelb (1969: 136–137) med podredji v vlogi priredja navaja tudi odvisnik z namesto da, ki izraža protivno razmerje (spremlja ga pretvorba v priredje). Na to problematiko se navezuje J. Toporišič (1982: 142), ko omenja verjetnost, da se priredna razmerja lahko izražajo s podrednimi sredstvi, kar po- nazori mdr. z namesto da, ki nadomešča protivne veznike. Obširnejša je analiza v Toporišič (1982: 122–123; 2000: 599, 651–652): odvisniki z veznikom namesto (tega) da so problematizirani pri podrednih ustreznikih prirednih zvez, in sicer pri zamenjalnem in izvzemalnem razredu protivnega priredja; navedene so pretvorbe iz priredja v stavčno in besednozvezno podredje, prim. 7; podobna opredelitev – zamenjava med protivnimi razmerji – je v Žele (2013: 16). [7] Ančka (sicer) ne ve, a bi rada vedela. → Namesto tega, da bi bila neobveščena, bi bila rada obveščena. → Svojo nevednost bi rada zamenjala z vednostjo. Samo Ančka ve, drugi ne (vedo). → Namesto da bi vedeli vsi, ve samo Ančka. → Nihče razen Ančke ne ve (prir. po Toporišič 2000: 599). P. Herrity (2000: 315) namesto da opredeljuje kot podredni kontrastivni veznik, ki se uporablja, ko odvisnik označuje nasprotje glavnemu stavku. Po A. Skubicu (1999: 214–215, 222) odvisniki z namesto da izražajo nadomestitev (blizu protiv- nemu priredju podtipa zamenjava). A. Žele (2016: 37–38, 40) tovrstne odvisnike obravnava kot neprave neudeleženske odvisnike (do matičnega stavka), ki vzpostav- ljajo okoliščinsko soodvisnost samostojnih propozicij; odvisniki z namesto da so navedeni pri vzročnostnih razmerjih in pri pretvorbi načinovnega podredja v pro- tivno priredje. Odvisnike z namesto da M. Smolej (2018: 191) označuje kot izho- diščno nestavčnočlenske (ne sodijo v katero od stavčnočlenskih prislovnodoločilnih kategorij v npr. Toporišič 2000) in jih pomensko opredeljuje kot protivne. Avtorica se – ob soočenju z obstoječimi obravnavami – zavzema za boljši pregled (ne)stav- čnočlenskih razmerij, izpis vseh konektorskih sredstev, analizo vseh njihovih po- menskih in skladenjskih vlog (ob vključitvi konstrukcijskega pristopa) ter ločevanje pomenskega in skladenjskega razmerja (prim. Smolej 2018: 192–197). To upošteva D. Gabrovšek (2018: 51–54, 56), ki pomensko razmerje ločuje od skladenjskega in zveze z odvisniki, ki jih uvaja namesto da, uvršča v protivno podredje (ob pretvorbi v stavčno priredje in besedno zvezo), prim. 8; zavzema se tudi za vpeljavo protiv- nih odvisnikov. D. Gabrovšek in A. Žele (2019: 503, 505) odvisnike z namesto da 3.2 133 Jezikoslovni zapiski 26  2020  2 opredeljujeta kot neprave 3 nematične nestavčnočlenske odvisnike za protivnost. D. Gabrovšek (2019) v zvezi s tovrstnimi odvisniki prinaša pojem nestavčnočlensko nematično stavčno dopolnilo, v katerem nestavčnočlenskost kaže na neevidentira- nost stavčnega člena, nematičnost predstavlja oddaljevanje od matičnega stavka, stavčnost se nanaša na stavčno zgradbo, dopolnilo pa na pomensko dopolnjevanje stavka (Gabrovšek 2019: 84–85). Stavek, ki ga uvaja namesto da, 4 naj bi izražal vrsto protivnega razmerja oz., natančneje, neuresničeno možnost, medtem ko je ure- sničena tista v glavnem stavku (Gabrovšek 2019: 91–92). [8] Namesto da bi spoštovala zakone, reklamira dejavnost na črno. → Ne spoštuje zakonov, ampak reklamira dejavnost na črno. → Namesto spoštovanja zakonov reklamira dejavnost na črno (zadnja pretvorba je okorna; prir. po Gabrovšek 2018: 54). V kontrastivnoslovanski perspektivi H. Běličová in J. Sedláček (1990: 145–146) izpostavljata odvisnike, ki so blizu dopustnim, uvajajo pa jih vezniki češ. místo (toho) aby, slš. (na)miesto toho aby, gluž. město toho zo by, polj. miast (z nedo- ločnikom), rus. вместо того чтобы, ukr. замість того щоб, blr. замест таго каб, sln. namesto da (bi), sbh. umesto (mjesto) da, blg. вместо (наместо) да, mak. (на)место да. Večbesedni vezniki vsebujejo (izjema je polj., fakultativno vzhodnoslovanski jeziki) element, ki kot samostojni veznik v vsebinskih odvisni- kih eksplicitno ali implicitno kaže na možno veljavnost odvisnika; s predlogom, ki signalizira zamenjavo, nakazuje, da je možna veljavnost odvisnika pričakovana, a hkrati nerealizirana, ker je v nasprotju s pričakovanji veljaven glavni stavek, prim. 9. Medtem ko je za te odvisnike v južnoslovanskih jezikih značilen povedni na- klon (v sln. običajno pogojnik) in oblika osebnega dvodelnega stavka, je v sever- noslovanskih jezikih stanje drugačno: (a) za vzhodnoslovanske jezike je značilna raba nedoločnika, odvisnik ima obliko enodelnega stavka, možno veljavnost pa signalizirajo rus. чтобы, ukr. щоб, blr. каб ‘da bi’ (tudi v polj. je nedoločnik, ni pa veznika tipa żeby); (b) v ostalih zahodnoslovanskih jezikih se pojavlja dvodelni stavek s pogojnikom, v gluž. je možen tudi nedoločnik. [9] češ. Místo aby na nás počkal, sebral se a odešel (Běličová – Sedláček 1990: 145), dob. ‘Name- sto da bi nas počakal, se je dvignil in odšel.’ Na koncu naj omenim še nekaj obravnav za posamezne slovanske jezike (ra- zen blg. in sln.). Za srbščino M. Nikolić (2013: 177, 180) med načinovne odvisnike uvršča tudi tip z veznikom (на/у)место да/што, ki se uporablja za izražanje alter- nativne okoliščine, prim. 10; tovrstni načinovno-spremljevalni odvisniki se včasih 3 Pojem »nepravi« kaže, da so tovrstne enote »slabo raziskane in da ne sodijo v ustaljeni dvopolni model podredij in priredij« (Gabrovšek 2019: 85). 4 Za večbesedni veznik namesto da naj bi bil vir namesto tega da. V takšnih veznikih naj bi zai- mek pogosto s predlogom povzemal vsebino dejanja prejšnjega stavka in vpeljeval naslednjega oz. ena beseda (pogosto sklop) naj bi povzemala vsebino prejšnjega stavka, druga pa vpeljevala naslednjega (Gabrovšek 2019: 87). 3.3 134 Robert Grošelj  Bolgarski zamenjalni odvisniki v slovenščini: prevodni pogled 4.1 4 imenujejo ekspektivni oz. substitutivni. Za češčino se v Daneš idr. (1987: 460–461) omenja podredno izražanje zamenjalnega tipa protivnosti z veznikom místo aby, ki uvaja stavek z neuresničenim, a želenim dejanjem (položaj stavkov ni omejen; prim. Grepl – Karlík 1998: 365; Štícha idr. 2013: 865, 869). J. Oravec (1977: 153, 158–159) za slovaščino vzpostavlja t. i. konfrontacijska protivna sostavčja, v katerih se primerjata dve dejanji ipd. V podtipu kompenzacijskega sostavčja eno dejanje kompenzira tisto, kar manjka drugemu, v podrednih veznikih (na)miesto (toho) aby, namiesto čo (by) pa je prisoten še pomenski odtenek namena, prim. 11; kasneje (prim. Oravec – Bajziková 1986: 173) piše o stopnjevalnem odtenku pro- tivnega razmerja, ki se lahko izraža tudi podredno. M. Grochowski (1997: 105– 106) poljski veznik zamiast opredeljuje kot izraznik protivnosti in zamenjave; ne- določniški odvisnik, ki ga uvaja, je položajno svoboden, osebka medstavčne zveze sta prekrivna, prim. 12. Odvisniki z вместо (того) чтобы so po ruski slovnici (Švedova idr. 1980: 490–492) kontrastivni (sopostavni) in kažejo na prednostno veljavnost enega dejanja glede na drugega (zveze so blizu nikalno-protivnim). Ve- znik izraža protivnost in kontrastivnost, z vidika želelnosti, prednostne veljavnosti ali smotrnosti naj bi bil nevtralen, prim. 13. [10] srb. Umesto da uvodim jednog po jednog, odjednom sam uveo trojicu (Политика 2001; Nikolić 2013: 177), dob. ‘Namesto da bi uvajal enega po enega, sem naenkrat uvedel tri.’ [11] slk. Ten prebehne popri nás, namiesto toho aby sa zastavil (Jaroš; Oravec 1977: 159), dob. ‘Ta bo tekel mimo nas, namesto da bi se ustavil.’ [12] polj. A więc zamiast mnie nienawidzić, powinien pan mi dziękować (Mrożek; Grochowski 1997: 105), dob. ‘Torej, namesto da me sovražite, bi se mi morali zahvaliti.’ [13] rus. Вместо того чтобы сидеть на скучном уроке по арифметике, нам выпала удача копать картошку на школьном участке (Solouhin; Švedova idr. 1980: 491), dob. ‘Namesto da bi sedeli na dolgočasni uri aritmetike, nas je doletela sreča, da smo kopali krompir na šol- skem zemljišču.’ s lovenske ustRezniCe bolgaRskih zamenjalnih odvisnikov : PRevodna analiza V pričujočem poglavju zgradbeni in pomensko-funkcijski opredelitvi slovenskih prevodnih ustreznic (z vezniki) bolgarskih zamenjalnih odvisnikov sledi analiza časovno-dobnih in položajnih razmerij v izvirnih medstavčnih zgradbah in njiho- vih slovenskih ustreznicah. Nazadnje je določena še osebkovnost izvirnih zvez in njihovih slovenskih ustreznic. V analiziranem gradivu je le 44 bolgarskih zamenjalnih odvisnikov, ki jih vedno uvaja veznik вместо да; prim. razporeditev po besedilih: BD = 15, DD = 12, PV = 8, EKorp = 4, GG = 3 in OH = 2 (v AP zgledov ni). 5 5 Prim. BD = B. Dimitrova, Na poti k sebi; DD = D. Dimov, Tobak; PV = P. Vežinov, Ponoči z belimi konji; EKorp = Evrokorpus; GG = G. Gospodinov, Naravni roman; OH = O. Haim, Federacija dinastronavtov; AP = A. Popov, Misija London (gl. tudi vire). 135 Jezikoslovni zapiski 26  2020  2 V 30 (68,2 %) od 44 primerov (BD = 13; PV = 6; DD, GG, EKorp = 3; OH = 2) bolgarskim zamenjalnim odvisnikom v prevodu ustrezajo istovrstni sloven- ski odvisniki, ki jih uvaja veznik namesto da, prim. 14. Vse druge možnosti so precej redkejše. Ob tem naj omenim še 2 zgleda (DD, EKorp = 1) zamenjalne predložne zveze namesto + rodilnik, prim. 15, sicer tretje najredkejše prevodne ustreznice. [14] В ушите ми бучи SED непрекъснат шум, вместо да достигат SED отделни различни звукове (DD), dob. ‘V ušesih mi buči neprestan šum, namesto da bi prihajali posamezni različni zvo- ki.’ – V ušesih mi buči SED nenehen šum, namesto da bi me dosegali POG posamezni različni šumi (DD S , 316). [15] Но вместо да се развика SED , той се дръпна AO бързо назад [...] (DD), dob. ‘A namesto da bi zatulil, se je hitro umaknil nazaj.’ – Namesto tega pa se je naglo skril PRET za vrata [...] (DD S , 654). Na drugem mestu med ustreznicami so zgradbe s protivnim priredjem in pri- merjalnimi (primerniškimi) odvisniki – skupini sta zastopani s 5 zgledi (11,4 %). Vsi priredni zgledi izražajo zamenjavo (prim. Toporišič 2000: 440, 651–652), in sicer z zanikanjem v prvem sestavniku in veznikom temveč (DD = 2; BD, PV = 1) ali členkom le (DD = 1) v drugem, prim. 16–17. Primerjalni odvisniki (DD = 3; BD, PV = 1) s primerjalnim veznikom kakor (in da, pa, pa da) izražajo manj ugodno alternativo, medtem ko soodnosni prislovni primernik (npr. bolje, lažje, raje) v glavnem stavku kaže na bolj ugodno možnost, prim. 18–19. [16] [...] само че хората вместо да бързат SED , щяха да се клатят PRIH. PRET. уморено към домовете си (PV), dob. ‘le da se bodo ljudje, namesto da bi hiteli, utrujeno zibali proti svojim domovom.’ – [...] samo ljudje ne bodo več hiteli PRIH , temveč se bodo utrujeno pozibavali PRIH proti domovom (PV S , 150). [17] Вместо да пресече SED действието на виното, прери-аустернът му докара AO по-голямо замайване [...] (DD), dob. ‘Namesto da bi presekala delovanje vina, mu je prerijska ostriga povzročila še večjo omotico.’ – Pijača mu ni razbistrila PRET glave, le še bolj ga je omamila PRET [...] (DD S , 139). [18] Предпочиташ SED цял живот да преглъщаш проклятието на тоя поглед, вместо да пожертваш SED силата си на жена пред любимия (BD), dob. ‘Ljubše ti je, da vse življenje požiraš prekletstvo tega pogleda, namesto da bi žrtvovala svojo žensko moč pred ljubim.’ – Raj- ši bom vse življenje požirala PRIH prekletstvo tega pogleda, kakor da bi žrtvovala POG moč ženske pred svojim ljubim (BD S , 413–414). [19] [...] много по-лесно е SED да си пробиваш път с лакти, вместо да се занимаваш SED със сериозна наука (PV), dob. ‘mnogo lažje je, da si utiraš pot s komolci, namesto da bi se ukvarjal z resno znanostjo.’ – Lažje si je SED seveda z lakti utirati pot kakor pa ukvarjati se NEDOL z resno znanostjo (PV S , 243). Z enim zgledom sta v gradivu izpričana sprememba skladenjske zveze z razdružit- vijo povedi in izpust zamenjalnega odvisnika v prevodu (oba DD = 1), prim. 20 in 21. [20] Вместо да си тръгне SED , Мичкин седна AO на креслото [...] (DD), dob. ‘Namesto da bi odšel, je Mičkin sedel na stol.’ – Mičkin pa ni odšel PRET . Omahnil je PRET v naslanjač [...] (DD S , 815). 4.2 136 Robert Grošelj  Bolgarski zamenjalni odvisniki v slovenščini: prevodni pogled 4.3 [21] Вместо да избухне SED , той се уплаши AO , че експертът можеше да го напусне неочаквано (DD), dob. ‘Namesto da bi izbruhnil, se je ustrašil, da bi ga lahko izvedenec nepričakovano zapustil.’ –  Boris se je zbal PRET , da ga ne bi zastopnik nepričakovano zapu- stil (DD S , 677). Vse analizirane bolgarske zveze z zamenjalnimi odvisniki vsebujejo časovno-dob- no paralelni vsebini. Alternativni vsebini sodita v isti časovni okvir oz. si kon- kurirata v istem časovnem pasu, večinoma v preteklosti, redkeje v sedanjosti in t. i. prihodnosti v preteklosti. V bolgarskih odvisnikih z вместо да istodobno perspektivo signalizira sedanjik. V časovno sfero preteklosti sodi 28 (63,6 %) bolgarskih zgledov (DD = 11; BD = 9; PV = 4; OH, GG = 2), z naslednjo razporeditvijo glagolskih časovno-nak- lonskih oblik v glavnem stavku (prva navedena) in odvisniku: 6 aorist – sedanjik (15; 34,1 % oz. 53,6 %), imperfekt – sedanjik (9; 20 % oz. 32,1 %), sedanjik – sedanjik (znotraj nadrejene zgradbe; 3) in perfekt – sedanjik (1). V slovenskih ustreznicah se pojavljajo razmerja preteklik – pogojnik (16; 36,4 % oz. 57,1 %), preteklik – preteklik (5; 11,4 % oz. 17,9 %), historični sedanjik – pogojnik, pogoj- nik – sedanjik (po 2), pogojnik – pogojnik (1); v dveh prevodnih rešitvah (prim. 15) časovno-dobnega razmerja ni moč določiti. Za časovno-naklonska razmerja med izvirnimi zgradbami in prevodnimi ustreznicami gl. preglednico 1 (nadpisane številke v preglednicah se nanašajo na slovenske zamenjalne odvisnike). Preglednica 1: Razporeditev glagolskih časov in naklonov za časovno sfero preteklosti slovenščina bolgarščina preteklik – pogojnik preteklik – preteklik sedanjik – pogojnik pogojnik – pogojnik pogojnik – sedanjik brez aorist – sedanjik 8 8 4 1 1 2 imperfekt – sedanjik 6 6 1 1 1 1 1 sedanjik – sedanjik 1 1 2 1 perfekt – sedanjik 1 1 številka zgleda 22, 31–33 17, 20 23 25 24 15, 21 V slovenskih zvezah z zamenjalnimi odvisniki (20) je možnosti manj, v odvisnikih pa močno prevladuje pogojnik: preteklik – pogojnik (16; 80 %), sedanjik – pogoj- nik (2), pogojnik – sedanjik in pogojnik – pogojnik (po 1), prim. 22–25, 31–33. [22] Вместо да превали SED рида, Влад [...] се е отклонил PF (BD), dob. ‘Namesto da bi prešel greben, je Vlad zašel.’ – Vlad je, namesto da bi se povzpel POG čez greben, [...] zašel PRET s poti (BD S , 233). [23] [...] вместо да се обеси SED , си пусна AO водата (GG), dob. ‘namesto da bi se obesil, je spustil vodo.’ – [...] namesto da bi se obesil POG , spusti SED vodo (GG S , 30). 6 Pri najpogostejših možnostih so deleži navedeni najprej glede na celoto (44 zgledov), nato pa glede na število vseh zgledov v posamezni izhodiščni časovni sferi. 137 Jezikoslovni zapiski 26  2020  2 [24] И кой пречеше на доцент Азманов да се залови SED за своята любима биологична защита на растенията, вместо да ни подхвърля SED нескопосани обвинения (PV), dob. ‘In kdo je preprečeval docentu Azmanovu, da se ne bi ukvarjal z njemu drago biološko zaščito rastlin, na- mesto da nam podtika nespretne obtožbe.’ – In kdo je bil kriv, da se docent Azmanov ne bi mogel ukvarjati POG s svojo priljubljeno biološko zaščito rastlin, namesto da nam meče SED polena pod noge? (PV S , 243). [25] И може би щеше да успее, ако не губеше IMPF цялото си свободно време [...], вместо да прочете SED някоя и друга книжка (PV), dob. ‘In morda bi mu uspelo, če ne bi zapravljal vsega svojega prostega časa, namesto da bi prebral kakšno drugo knjigo.’ – Najbrž bi požel uspehe, če ne bi zapravljal POG svojega prostega časa [...], namesto da bi prebiral POG znanstvene knjige (PV S , 243). V sfero sedanjosti se lahko uvrsti 13 (29,5 %) bolgarskih zamenjalnih zvez (BD = 5; EKorp = 4; PV = 3; DD = 1), ki vsebujejo kombinacijo sedanjik – se- danjik. Časovno-naklonskih razmerij v slovenskih prevodih je več: sedanjik – pogojnik (6; 13,6 % oz. 46,2 %), sedanjik – sedanjik (3; 6,8 % oz. 23,1 %), sedanjik – nedoločnik, pogojnik – sedanjik, prihodnjik – pogojnik (po 1); v enem zgledu razmerje ni določljivo. Slovenske prevodne ustreznice sodijo v časovno sfero sedanjosti, izjema je razmerje prihodnjik – pogojnik, prim. 18. Za časovno- -naklonska razmerja med izvirnimi zgradbami in slovenskimi ustreznicami gl. preglednico 2. Preglednica 2: Razporeditev glagolskih časov in naklonov za časovno sfero sedanjosti slovenščina bolgarščina sedanjik – pogojnik sedanjik – sedanjik sedanjik – nedoločnik prihodnjik – pogojnik pogojnik – sedanjik brez sedanjik – sedanjik 6 5 3 2 1 1 1 1 1 številka zgleda 14, 26 27 19 18 28 Slovenske zveze z zamenjalnimi odvisniki (8) imajo manj časovno-naklonskih možnosti, v odvisnikih prevladuje pogojnik: sedanjik – pogojnik (5; 62,5 %), se- danjik – sedanjik (2) in pogojnik – sedanjik (1), prim. 14, 26–28. [26] Вместо да се постараем SED да подпомогнем академик Урумов [...], ние се опитваме SED да му прехвърлим собствените си недостатъци (PV), dob. ‘Namesto da bi poskusili podpreti akademika Urumova, mi skušamo nanj prevaliti lastne pomanjkljivosti.’ – Namesto da bi skuša- li POG akademiku Urumovu pomagati [...], mu skušamo SED podtakniti lastne napake (PV S , 243). [27] [...] се изисква от въздушните превозвачи да апелират SED към доброволци да се откажат от техните резервации [...], вместо да отказват SED достъп на борда [...] (EKorp), dob. ‘se zahteva od letalskih prevoznikov, da predlagajo prostovoljcem, naj se odpovejo svojim rezer- vacijam, namesto da zavrnejo vkrcanje.’ – [...] se od letalskih prevoznikov zahteva, naj predla- gajo SED potnikom, da se prostovoljno odpovedo svoji rezervaciji [...], namesto da zavrnejo SED vkrcanje (EKorp). [28] [...] вместо да пием SED скъпи италиански боклуци, не е ли по-добре да си поръчаме SED вино (PV), dob. ‘namesto da pijemo drago italijansko žlobudro, ali ni bolje, da si naročimo vino.’ – [...] ali si ne bi rajši naročili POG vina, namesto da pijemo SED to drago italijansko žlobu- dro? (PV S , 59). 138 Robert Grošelj  Bolgarski zamenjalni odvisniki v slovenščini: prevodni pogled 4.4 Tri bolgarske zveze z zamenjalnim odvisnikom (BD, PV, GG = 1; 6,8 %) spadajo v t. i. prihodnost v pretekosti in vsebujejo dve časovni razmerji: prihod- njik – sedanjik (2), prihodnjik v preteklosti – sedanjik (1). V prevodih jima ustre- zajo tri časovno-naklonske možnosti: prihodnjik – pogojnik, pogojnik – pogojnik in prihodnjik – prihodnjik (po 1), ki ohranjajo izvirno časovno-dobno perspektivo. Za časovno-naklonska razmerja med izvirnimi zgradbami in slovenskimi ustrezni- cami gl. preglednico 3. Preglednica 3: Razporeditev glagolskih časov in naklonov za časovno sfero prihodnost v preteklosti slovenščina bolgarščina prihodnjik – pogojnik pogojnik – pogojnik prihodnjik – prihodnjik prihodnjik – sedanjik 1 1 1 1 prihodnjik v preteklosti – sedanjik 1 številka zgleda 29 30 16 Slovenski zvezi z zamenjalnim odvisnikom (2) vsebujeta kombinaciji prihod- njik – pogojnik in pogojnik – pogojnik, prim. 29–30. [29] Вместо да губи SED време за [...] вечеря той ще може PRIH да слуша музика [...] (GG), dob. ‘Namesto da bi izgubljal čas za [...] večerjo, bo lahko poslušal glasbo.’ – Namesto da bi izgub- ljal POG čas z [...] večerjo, bo lahko poslušal PRIH glasbo (GG S , 121). [30] Имах чувството, че ако се разболея [...], вместо да ми подаде SED чаша вода, бай Спиридон ще започне PRIH да ми държи високопарна реч [...] (BD), dob. ‘Čutila sem, da če bom zbolela, namesto da bi mi dal kozarec vode, mi bo baj Spiridon začel podajati visokodoneč govor.’ – Čutila sem, da bi mi baj Spiridon, če bi se razbolela [...], spregovoril POG z visoko donečimi besedami, kako naj premagam vse težave, namesto da bi mi ponudil POG kozarec vode (BD S , 441). V 38 (86,4 %) bolgarskih zvezah (BD = 15; DD = 11; PV = 6; GG = 3; OH = 2; EKorp = 1) zamenjalni odvisnik predstavlja možno vsebinsko alternativo glavne- mu stavku, v 6 (13,6 %) zvezah (EKorp = 3; PV = 2; DD = 1) pa izhodiščno stanje, ki je ubesedeno kot alternativa (zamenjava) za potencialno vsebino v glavnem stavku. Kar 31 (70,5 %) bolgarskim zvezam (BD = 14; DD = 6; PV = 5; GG = 3; OH = 2; EKorp = 1) z možno alternativo v odvisniku ustreza enaka perspektiva tudi v slovenskih ustreznicah, prim. 14–15, 18–19, 22–23, 25–26, 29–33. Prevod- ne zveze z zamenjalnim odvisnikom (26) ohranjajo izvirno perspektivo, prim. 14, 22–23, 25–26, 29–33. V 5 primerih – v vseh gre za protivno priredje (DD = 3; BD, PV = 1) – predstavlja drugi sestavnik, ki ga uvaja veznik, izhodiščno stanje, prvi sestavnik pa nemogočo (zanikano) alternativo, prim. 16–17; sem pogojno uvrščam tudi ustreznico z razdruženo povedjo (DD = 1), prim. 20. V enem primeru (DD) je v prevodu izvirna zveza izpuščena, prim. 21. 139 Jezikoslovni zapiski 26  2020  2 Vsem bolgarskim zvezam z odvisnikom, ki predstavlja izhodiščno vsebino (v glavnem stavku je potencialna možnost), v slovenskih prevodih ustrezajo zveze z enako modalnostno perspektivo, prim. 24, 27–28. Sem spadajo tudi 4 prevodne zveze z zamenjalnim odvisnikom (ponazarjajo jih navedeni primeri). Bolgarski zamenjalni odvisniki se lahko nahajajo pred glavnim stavkom (prevla- dujoči položaj), po njem ali pa ga ločijo na dva dela. Pred glavnim stavkom se nahaja 23 (52,3 %) bolgarskih zamenjalnih odvisni- kov (BD = 10; DD = 7; PV = 3; GG = 2; OH = 1). 7 Med prevodnimi ustreznicami jih 14 (31,8 % oz. 60,9 %) ohranja isti položaj, prim. 14–15, 20, 23, 26, 29, v 8 (18,2 % oz. 34,8 %) primerih pa je položaj spremenjen (enkrat pride do izpusta, prim. 21). Odvisnik oz. priredni sestavnik z veznikom se lahko nahaja po glav- nem stavku (7), prim. 17, 28, 30, 8 enkrat pa ga odvisnik loči na dva dela, prim. 22. Slovenski zamenjalni odvisniki (17) večinoma ohranjajo položaj pred glavnim stavkom (12; 70,6 %), prim. 14, 23, 26, 29; štirikrat pride do premika za glavni stavek, prim. 28, 30, enkrat pa na vmesni položaj, prim. 22. Položaj po glavnem stavku zaseda 12 (27,3 %) bolgarskih zamenjalnih od- visnikov (PV = 4; DD, EKorp = 3; BD = 2). Vse slovenske ustreznice položaj oh- ranjajo, prim. 18–19, 24–25, 27. Mednje sodijo tudi vsi (8) slovenski zamenjalni odvisniki, prim. 24–25, 27. Vmesni položaj zaznamuje 9 (20,5 %) izvirnih zamenjalnih odvisnikov (BD = 3; DD = 2; GG, OH, PV, EKorp = 1). Položaj ohranjajo 3 ustreznice, prim. 31, štirikrat se odvisnik oz. sestavnik z veznikom premakne za glavni stavek, dvakrat pa predenj, prim. 16, 32–33. Slovenski zamenjalni odvisniki (5) ohranjajo položaj v dveh primerih, prim. 31, dvakrat pride do premika pred, enkrat pa za glavni stavek, prim. 32–33. [31] [...] Фани, вместо да наблюдава SED с ентусиазъм вражеската територия, предпочита- SED да си играе с гълъби (OH), dob. ‘Fani, namesto da bi z entuziazmom opazovala sovražno ozemlje, se raje igra z golobi.’ – [...] Fani se je, namesto da bi z navdušenjem opazovala POG sovražnikovo ozemlje, rajši igrala PRET z golobi (OH S , 28). [32] Счупването на мълчанието, вместо да ме избави SED от неловкост, още повече оголи AO смущението ми (BD), dob. ‘Prekinitev molka, namesto da bi me rešila neprijetnosti, je še bolj razgalila mojo zadrego.’ – Namesto da bi me prelomljeni molk rešil POG zadrege, je le še bolj razgalil PRET mojo zmedenost (BD S , 132). [33] На всичко отгоре, вместо да се сепна SED , аз се зарадвах AO на това ново чувство [...] (BD), dob. ‘Poleg tega pa, namesto da bi se prestrašila, sem se razveselila tega novega čustva.’ – Povrh pa sem se tega novega čustva razveselila PRET , namesto da bi se ga zbala POG [...] (BD S , 261). 7 Pri najpogostejših možnostih so deleži navedeni najprej glede na celoto (44 zgledov), nato pa glede na število zgledov, ki v izhodiščnem besedilu izkazujejo določen položaj. 8 Sem uvrščam tudi 3 zglede protivnega priredja (vezniški sestavnik je na drugem mestu), čeprav je razporeditev vsebine enaka izvirni. 4.5 140 Robert Grošelj  Bolgarski zamenjalni odvisniki v slovenščini: prevodni pogled Skoraj vse (41; 93,2 %) bolgarske zveze z zamenjalnim odvisnikom (BD, DD = 12; PV = 8; EKorp = 4; GG = 3; OH = 2) so istoosebkovne, s soodnosnima osebko- ma glavnega in odvisnega stavka, zgolj v treh primerih (DD) sta osebka različna. Velika večina (41) prevodnih ustreznic ohranja osebkovnost izvirnih zvez (raznoosebkovnost ponazarja zgled 14), le v treh slovenskih ustreznicah bolgarskih istoosebkovnih zvez – zaradi prevodne rešitve s predložno zvezo in izpustom (DD = 2; EKorp = 1) – ni mogoče govoriti o isto- oz. raznoosebkovnosti, prim. 15 in 21. RazPRa v a in skleP Namen prispevka, posvečenega prevajanju bolgarskih zamenjalnih odvisnikov v slo- venščino, je bil primerjati bolgaristične in slovenistične (tudi širše slavistične) ugoto- vitve o zamenjalnih odvisnikih, predvsem pa analizirati zgradbene in pomensko-funk- cijske lastnosti slovenskih prevodnih ustreznic bolgarskih zamenjalnih odvisnikov. Obravnave zamenjalnih odvisnikov v bolgaristiki so prinesle – kljub razli- kam – naslednje osnovne ugotovitve: odvisniki, ki jih uvajajo вместо да, наместо да in дето, so pomensko posebna skupina prislovnodoločilnih odvisnikov – izra- žajo zamenjavo (celostno izključevanje oz. omejevanje); osebka glavnega stavka in odvisnika sta večinoma soodnosna; tipičen čas v odvisniku je sedanjik; odvisnik običajno stoji pred glavnim stavkom. V slovenistiki so odvisniki z namesto da, ki so del kompleksne razprave o razmerju med priredjem in podredjem, v zadnjih razpravah označeni kot nestavčnočlenska nematična stavčna dopolnila, pomensko pa prevladuje protivna opredelitev (vsebujejo neuresničeno možnost v primerjavi z uresničeno vsebino v glavnem stavku). Druga slavistična dela opozarjajo zlasti na pomenske lastnosti, npr. kontrast, kompenzacija ali zamenjava v okviru nadre- jenih pomenskih oznak protivnosti in načina (odvisniki naj bi uvajali neuresniče- no, a želeno alternativno možnost), a tudi na zgradbene; kontrastivna analiza sta- nja v slovanskih jezikih (Běličová – Sedláček 1990) izpostavlja predvsem razlike med vezniki in rabo glagolskih oblik. V slovenskih prevodih 44 bolgarskim odvisnikom z вместо да ustrezajo zgradbeno in pomensko sorodne možnosti – odvisniki z namesto da (30; 68,2 %), protivnopriredne (zamenjalne) stavčne zveze in primerniški odvisniki (po 5; 11,4 %), zamenjalna predložna zveza namesto + rodilnik (2), ena razdružena po- ved (z zamenjalnim razmerjem) in izpust. Slovenske odvisnike z namesto da pomensko opredeljujem kot zamenjalne (izražajo alternativo oz. zamenjavo vsebini v glavnem stavku), protivnost pa se kaže kot krovna kategorija (ki vključuje mdr. tudi dopustne in izvzemalne od- visnike); stavčnofunkcijsko zamenjalne odvisnike uvrščam med stavčnočlenske prislovnodoločilne odvisnike. 9 9 Njihovo stavčnočlensko opredelitev (prim. še zvezo namesto + rodilnik) upravičujejo obstoječe opre - delitve prislovnih določil (prim. Toporišič 2000: 619) in pomenska sorodnost z dopustnimi in izvze - 4.6 5 ⏷ 141 Jezikoslovni zapiski 26  2020  2 Tako bolgarske zveze z zamenjalnimi odvisniki kot njihove slovenske ustrezni- ce vsebujejo časovno-dobno paralelni vsebini – alternativni vsebini si konkurirata v istem časovnem pasu, večinoma v preteklosti (tudi v t. i. prihodnosti v preteklosti), manjkrat v sedanjosti. 10 Z vidika glagolskih oblik v bolgarskih zamenjalnih odvisni- kih časovno paralelno vsebino (ne glede na čas v glavnem stavku) signalizira seda- njik, medtem ko v slovenskih zamenjalnih odvisnikih prevladuje pogojnik, redkeje se pojavlja sedanjik 11 (v drugih prevodnih možnostih se pojavljajo tudi razmerja preteklik – preteklik, sedanjik – nedoločnik, prihodnjik – prihodnjik). V večini bolgarskih zvez (38; 86,4 %) se v zamenjalnem odvisniku nahaja možna alternativa glavnemu stavku, v precej manjšem, a nezanemarljivem številu zgledov (6; 13,6 %) pa izhodiščna (osnovna, predvidena) vsebina, predstavljena kot alternativa možnosti v glavnem stavku. Takšno modalno perspektivo ohranjajo vse prevodne zveze z zamenjalnimi odvisniki, prim. razliko med namesto da bi se obzorje odpiralo, se zapira in naročili bi vino, namesto da pijemo žlobudro. 12 Nekoliko posebno je stanje v protivnoprirednih zvezah z neuresničeno alternativo v zanikanem sestavniku. Dobra polovica (52,8 % oz. 23) zgledov od 44 bolgarskih zamenjalnih odvis- nikov se nahaja pred glavnim stavkom, dobra četrtina (27,3 % oz. 12 zgledov) za njim, v dobri petini (20,5 % oz. 9 zgledov) pa je odvisnik na vmesnem položaju. Večina slovenskih ustreznic (29; 65,9 %) ohranja izvirni položaj, položajne spre- membe pa zadevajo le odvisnike pred glavnim stavkom in na vmesnem položaju. Slovenski zamenjalni odvisniki (30) so približno v enakem razmerju (14 proti 13) pred in za glavnim stavkom, redko (3) na vmesnem položaju; od bolgarskih odvis- nikov se položajno ločijo v 8 primerih. Večina bolgarskih zvez z zamenjalnim odvisnikom (41; 93,2 %) ima so- odnosna osebka glavnega stavka in odvisnika, raznoosebkovne zveze so redke (3; 6,8 %). Izvirna osebkovnost je v prevodih ohranjena, izjema so prevodne rešitve brez osebka (predložni zvezi in izpust). Čeprav je zaradi nizkega števila zgledov, kar predstavlja precejšnjo omeji- tev raziskave, treba spoznanja prispevka obravnavati s previdnostjo, lahko ven- darle omenim nekaj ugotovitev, ki so lahko izhodišče za nadaljnje raziskave. (1) S prevodnega (morda tudi kontrastivnega) vidika lahko opozorim na podob- nost bolgarskih zamenjalnih odvisnikov in slovenskih ustreznic po pomenu, ča- sovno-dobni perspektivi, modalnosti in osebkovnosti. Spremembe se nanašajo predvsem na izrazno raven, prim. zgradbo ustreznic in rabo glagolskih oblik, malnimi zvezami (npr. Toporišič 1982: 78). Podobni predlogi – ob zavedanju, da je popis slovenskih prislovnih določil nepopoln – že obstajajo (prim. Toporišič 1982: 123; Vidovič Muha 1984: 151). 10 Možni sta tudi časovno neparalelni vsebini, npr. Nalogo dela danes, namesto da bi jo napi- sal že včeraj. 11 Sedanjik se pojavlja, ko gre za realno vsebinsko možnost (alternativo) v sedanjosti. 12 Za nepreveden zgled prim. npr. Namesto da izgubljate čas s prejšnjim partnerjem, energijo usmerite v novo zvezo (2007; Gigafida 2.0). ⏵ 142 Robert Grošelj  Bolgarski zamenjalni odvisniki v slovenščini: prevodni pogled in položaj – bolgarski in slovenski zamenjalni odvisniki so položajno fleksi- bilni, pri čemer so bolgarski pogosteje pred glavnim stavkom, slovenski pa so približno enako pogosto pred in za glavnim stavkom. 13 (2) Pri slovenskih zame- njalnih odvisnikih je bilo opozorjeno na pomensko sorodne zgradbe (prim. tipe ustreznic), časovno-dobno paralelnost vsebin, prevlado pogojnika v odvisniku (ob drugih možnostih), zamenjavo kot pomensko značilnost (vsebina v odvisni- ku predstavlja alternativo vsebini v glavnem stavku – največkrat možno, lahko tudi izhodiščno), položajno fleksibilnost in prevladujočo istoosebkovnost glede na glavni stavek. V kakšni meri te značilnosti zaznamujejo tudi neprevedene slovenske zame- njalne odvisnike, bo treba še natančneje raziskati (npr. na osnovi korpusa Giga- fida), prav tako pa velja še naprej premišljati njihovo večplastno pomensko-skla- denjsko kategorizacijo. v iRi EKorp: http://evrokorpus.anyterm.info (30. 6. 2020). Gigafida 2.0: https://viri.cjvt.si/gigafida/ (30. 6. 2020). AP = Алек Попов, Мисия Лондон, София: Ciela, 2009. [Alek Popov, Misija London, Sofija: Ciela, 2009.] BD = Блага Димитрова, Пътуване към себе си, София: Български писател, 1965, https://chitanka. info (30. 6. 2020). [Blaga Dimitrova, Pătuvane kăm sebe si, Sofija: Bălgarski pisatel, 1965, https://chitanka.info (30. 6. 2020).] BD S = Blaga Dimitrova, Na poti k sebi, prev. Katja Špur, Ljubljana: DZS, 1971. DD = Димитър Димов, Тютюн, София: Труд, 1951, https://chitanka.info (30. 6. 2020). [Dimităr Dimov, Tjutjun, Sofija: Trud, 1951, https://chitanka.info (30. 6. 2020).] DD S = Dimitr Dimov, Tobak, prev. Katja Špur, Ljubljana: CZ, 1966. GG = Георги Господинов, Естествен роман, София: Корпорация Развитие, 1999, www.slovo. bg (30. 6. 2020). [Georgi Gospodinov, Estestven roman, Sofija: Korporacija Razvitie, 1999, www.slovo.bg (30. 6. 2020).] GG S = Georgi Gospodinov, Naravni roman, prev. Borut Omerzel, Ljubljana: Študentska založba, 2005. OH = Оливер Хаим, Федерация на династронавтите, София: Народна младеж, 1963, https:// chitanka.info (30. 6. 2020). [Oliver Haim, Federacija na dinastronavtite, Sofija: Narodna mladež, 1963, https://chitanka. info (30. 6. 2020).] OH S = Oliver Haim, Federacija dinastronavtov, prev. Matej Rode, Ljubljana: MK, 1965. PV = Павел Вежинов, Нощем с белите коне, Пловдив: Христо Г. Данов, 1981, https://chitanka. info (30. 6. 2020). [Pavel Vežinov, Noštem s belite kone, Plovdiv: Hristo G. Danov, 1981, https://chitanka.info (30. 6. 2020).] PV S = Pavel Vežinov, Ponoči z belimi konji, prev. Katja Špur, Maribor: Obzorja, 1981. 13 V prevodu prihaja do več premikov, o razlogih zanje pa lahko samo ugibam: lahko so posledi- ca individualnih prevajalskih odločitev (prim. slogovno variiranje, aktualnostno interpretacijo), morda stavčnorednih razlik med jezikoma (različnih tendenc; za pregled stanja v slovenščini gl. Toporišič 2000: 672–673). 143 Jezikoslovni zapiski 26  2020  2 l iteRatuRa Běličová – Sedláček 1990 = Helena Běličová – Jan Sedláček, Slovanské souvětí, Praha: Akademia, 1990. Brezinski 1995 = Стефан Брезински, Кратък български синтаксис, София: Университетско издателство Св. Климент Охридски, 1995. [Stefan Brezinski, Kratăk bălgarski sintaksis, Sofija: Universitetsko izdatelstvo Sv. Kliment Ohridski, 1995.] Daneš idr. 1987 = František Daneš idr., Mluvnice češtiny 3: skladba, Praha: Academia, 1987. Dejanova 1985 = Мария Деянова, Подчинени изречения със съюз да в съвременния словенски книжовен език (в сравнение с български), София: Издателство на БАН, 1985. [Marija Dejanova, Podčineni izrečenija săs săjuz da v săvremennija slovenski knižoven ezik (v srav- nenie s bălgarski), Sofija: Izdatelstvo na BAN, 1985.] Gabrovšek 2018 = Dejan Gabrovšek, Podredno izraženi protivnost in pojasnjevalnost, Jezik in slov- stvo 63.2–3 (2018), 49–57. Gabrovšek 2019 = Dejan Gabrovšek, Tipologija nestavčnočlenskih nematičnih dopolnil v sloven- ščini, Jezikoslovni zapiski 25.2 (2019), 83–96. Gabrovšek – Žele 2019 = Dejan Gabrovšek – Andreja Žele, Tipologija stavčnočlenskih odvisnikov v slovenščini, Slavistična revija 67.3 (2019), 487–507. Gelb 1969 = Jožica Gelb, Podredje v vlogi priredja, Jezik in slovstvo 14.5 (1969), 136–139. Genadieva-Mutafčieva 1983 = Зара Генадиева-Мутафчиева, Сложно съставно с подчинено обстоятелствено изречение за изключване, Граматика на съвременния български език 3: синтаксис, гл. ред. Константин Попов, София: Издателство на БАН, 1983, 409–413. [Zara Genadieva-Mutafčieva, Složno săstavno s podčineno obstojatelstveno izrečenie za iz- ključvane, Gramatika na săvremennija bălgarski knižoven ezik 3: sintaksis, gl. red. Konstantin Popov, Sofija: Izdatelstvo na BAN, 1983, 409–413.] Grepl – Karlík 1998 = Miroslav Grepl – Petr Karlík, Skladba češtiny, Olomouc: Votobia, 1998. Grochowski 1997 = Maciej Grochowski, Wyrażenia funkcyjne: studium leksykograficzne, Kraków: Wydawnictwo Instytutu Języka Polskiego PAN, 1997. Herrity 2000 = Peter Herrity, Slovene: A Comprehensive Grammar, London/New York: Routledge, 2000. Ivanova – Gradinarova 2015 = Елена Ю. Иванова – Алла А. Градинарова, Синтаксическая система болгарского языка на фоне русского, Москва: Языки славянской культуры, 2015. [Elena Ju. Ivanova – Alla A. Gradinarova, Sintaksičeskaja sistema bolgarskogo jazyka na fone russkogo, Moskva: Jazyki slavjanskoj kul’tury, 2015.] Nikolić 2013 = Марина Николић, Начинске реченице у савременом српском језику (један модел класификације начинских реченица), у: Савремени токови у лингвистичким истраживањима 1, ур. Весна Половина – Јулијана Вучо, Београд: Филолошки факултет Универзитета, 2013, 161–182. [Marina Nikolić, Načinske rečenice u savremenom srpskom jeziku (jedan model klasifikacije načinskih rečenica), u: Savremeni tokovi u lingvističkim istraživanjima 1, ur. Vesna Polovina – Julijana Vučo, Beograd: Filološki fakultet Univerziteta, 2013, 161–182.] Oravec 1977 = Ján Oravec, Konfrontačné odporovacie súvetia, Slovenská reč 42.3 (1977), 153–162. Oravec – Bajziková 1986 = Ján Oravec – Eugénia Bajzíková, Súčasný slovenský spisovný jazyk: syntax, Bratislava: SPN, 1986. Skubic 1999 = Andrej Skubic, Ogled kohezijske vloge slovenskega členka, Slavistična revija 47.2 (1999), 211–238. Smolej 2018 = Mojca Smolej, Skladenjske konstrukcije med priredjem in podredjem, Slovenščina 2.0 6.2 (2018), 186–205. Štícha idr. 2013 = František Štícha idr., Akademická gramatika spisovné češtiny, Praha: Academia, 2013. Švedova 1980 = Наталия Ю. Шведова и др., Русская грамматика II: синтаксис, Москва: Наука, 1980. [Natalija Ju. Švedova i dr., Russkaja grammatika II: sintaksis, Moskva: Nauka, 1980.] 144 Robert Grošelj  Bolgarski zamenjalni odvisniki v slovenščini: prevodni pogled Toporišič 1982 = Jože Toporišič, Nova slovenska skladnja, Ljubljana: DZS, 1982. Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 2000. Valčanova 2002 = Marinela Valčanova, Raziskave o slovenskem jeziku v bolgarski jezikoslovni tradiciji – zgodovina in perspektive, v: Historizem v raziskovanju slovenskega jezika, literature in kulture, ur. Aleksandra Derganc, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti FF, 2002 (Obdobja 18), 389–400. Vidovič Muha 1984 = Ada Vidovič Muha, Nova slovenska skladnja J. Toporišiča, Slavistična revija 32.2 (1984), 142‒155. Žele 2013 = Andreja Žele, Slovenska besedilna skladnja z jezikovnosistemskega vidika – temeljni pojmi, Ljubljana: Samozaložba, 2013. Žele 2016 = Andreja Žele, O razlikah med priredno in podredno izraženim razmerjem, Jezikoslovni zapiski 22.2 (2016), 31–44. s ummaRy Bulgarian Substitutive Clauses in Slovenian: A Translation Perspective This article first compares the descriptions of substitutive clauses in Slavic, mainly in Bul- garian and Slovenian. However, its main aim is to analyze Slovenian translation equivalents of Bulgarian substitutive clauses. In Bulgarian, clauses introduced by вместо да, наместо да, and дето ‘instead of’ represent an independent group of adverbial clauses indicating substitution. Their features include the following: the main and the subordinate clause generally have coreferential subjects, the typical verb form in the substitutive clause is the present indicative, and the substitutive clause frequently follows the main one. In Slovenian, subordinate clauses with namesto da ‘instead of’, which have been part of a long-lasting complex discussion on the relation between coordination and subordination, are considered adversative. Re- cently, such clauses have been interpreted as non-participant pseudo-subordinate clauses that are not sentence elements. However, in this article uses the definition of adverbials in Slovenian linguistics and their semantic proximity to concessive adverbials, for exam- ple, regarding them as (substitutive) adverbial complex sentence elements (i.e., clauses). Similar clauses are also present in other Slavic languages; the linguistic works analyzed describe them as indicating contrast, compensation, or substitution (often viewed as sub- types of the adversative relation), and they point out their formal characteristics (e.g., their linking elements and the use of different verb forms). The translation analysis in the study is based on text examples from six Bulgarian novels and their Slovenian translations, and the Bulgarian–Slovenian subcorpus of Ev- rokorpus. The works analyzed include forty-four Bulgarian substitutive clauses introduced by вместо да ‘instead of’, and their Slovenian translation equivalents are thirty substi- tutive subordinate clauses (introduced by namesto da ‘instead of’), five adversative coor- dinate clauses and five comparative subordinate clauses, two prepositional phrases using namesto ‘instead’ + genitive, an independent sentence, and an omission. The source-text clauses and their translation equivalents are similar with respect to their meaning (substi- tution), modality (in most cases, the substitution clause includes a possible alternative to the content of the main clause, although the opposite situation is also possible), temporal perspective (parallelism within the same temporal frame), and subject coreferentiality. The Bulgarian clauses and their Slovenian equivalents mainly differ in their structure (see above), position (although Bulgarian and Slovenian substitutive clauses are mobile, Bul- garian clauses prefer the initial position, whereas Slovenian clauses are equally frequent in initial and final positions; cf. also clause shifts in translation), and use of verb forms (cf. the present indicative in Bulgarian vs. the conditional in Slovenian).