Jernej Kopitar. i) Deveta borba njegova je bila naboženska in posebej katoliška. — ,,A Jove principiuni" je čislal vže pogan. — BZ Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo (Incipe cum Deo, qui facientes adjuvat ,v. ABC-Streit Nr. 27. 2); z Bogom nadaljuj, srečao boš živel (Jam ad ipsius linguae sacrae grainmaticani et lexicon accedamus <nV t^tip v. Glag. Cloz. 44); z Bogom tudi končaj, in prišel boš v sveti raj (Reliqua et futura Deus ipse providebit, penes quem est omnium cura, et coronatio merentis, posteaquam legitime certaverit . . In omnem casum triumphabit quisquis legitime certaverit v. Hesych. 62)" — pravi kranjski katoličan, piše pravi kerščanski Slovenec. Iz kmečkega rodu, v deželi dobro katoliški, živel je Kopitar vedno po kerščanski, tudi v Zoisovi hiši — prav po slovanski—v prijaznem občevanji zduhovniki, in kakor sam spoznava (Kl. Schrift. 7), mu duhovenski stan se ni zdel neprijeten, marveč so ga mikale bogoslovne vede; veselilo bi ga bilo vzlasti jezikoznanstvo in zgodovinstvo cerkveno. — Ia — knj pač bi bilo vse slovstvo naše slovansko, in posebej naše slovensko brez sv. pisma, brezknjig cerkvenih, brez pisateljev duhovskih?! — Torej je Kopitar nad vse preslavljal sv. Cirila in Metoda, začetnika našega slovstva staroslovenskega; torej je po vrednosti hvalil naše perve pisatelje novoslovenske, resnično opisovaje njih in njihovih knjig nemilo osodo: ,,Truber, Dalmatin und Bohoritsch gehorten zu einer Religionspaitey, die in diesen Landen dem kraftvollen Willen Ferdinands II. unterlag. Zelotismus hatte sie zu Krainischen Schriftstellern geraacht, ein Unhold, vor welcbem die liberalen Musen fliehen. Die erste Folge davon war, dass diese ihre 9* Vernachlassigung durch Barbarismen riichten, und die z\veyte, dass der Hass, der die Protestantische Parthey verfolgte, auch ihre Schriften mit traf (Grammatik d. Slav. Spr. 1808. S. 57)". Nekaj v XVI. nekaj v XVIII. veku so bili jeli inoverci vzmagovati si v naši katoliški deržavi, a vendar še v XIX. za Kopitarja se niso mogli popolnoma sprostiti. Avstriji značaj je bil katoliški, in s cesarjem vred so mnogi deržavniki in prav veliki učenjaki ponašali se s tem značajera ter se niso sramovali svoje javne zveze z Rimom, s cerkvenim poglavarjem, s papežem. — Tako je na pr. Kopitar velikemu svojemu delu nGlag. Cloz." po sv. pismu (Rim. 14, 11) na čelo napisal geslo: nEt omnis lingua confitebitur Deo". Kot učenjak je čislal vse jezike, in je prijateljsko občeval z učenimi drugoverci brez razločka (Habemus amicos protestantes complures v. Hesych. 71), dokler se niso zadevali po njegovi svesti ob resnico in pravico katoliško. kajti tedaj jim je odgovarjal: ^Magis amica Veritas" (Hes. 45). Vže omenjena borba se je sukala oss. Cirilu inMetodu, kterih katoliško in slovansko delovanje mu je bilo jako pri sercu (historiam immortalium horum duumvirum liceat integram servare ab illorum — Krasinski, Stredowsky, Maciejowski, Koller, Schwarz, Stratimirovič, Schaffarik, Palackus itd.—fabulosis aroplificationibus .. p. 51), o slovanski liturgiji, o imenovanji in domovanji njenega jezika itd. Kar je terdil po vseh svojih spisih do zadnjega, naznanja ob kratkem v MProlegomena historica in Evangelia Slavica ecclesiae Remensis" (v Slav. Bibl. I. str. 58): „. ..Romana ecclesia non solum prima S. Methodii inauditam novationem, re penitius examinata jam A. 880, plusquam integro seculo ante Russorum conversionem, approbavit, sed etiam Slavis latini ritus missale et breviarium glagoliticum, eadeni S. Methodii sacra lingua adornatum, A. 1248 confirraavit; adeo ut utriusque ritus liturgia slavica coeperit in patriarchatu romano, et alterutrius tantum inde tradita continuetur in Constantinopolitano, ejusque sobole Russa". — Ss. Ciril in Metod sta bila pravoverna katoličana (de veteri fide, qualis fuit utriusque Romae ante Photium); sta pričela slovansko liturgijo v Panoniji, ne v Macedoniji; v jeziku karantansko- ali panonsko-sloveuskem, ne v bolgarskem; v zvezi s stariin Rimom, kjer sta oba bila posvečena za škofa, in kjer je sv. Ciril tudi umerl (vendar 14. febr. 869, kakor iz samih rimskih virov kažeta Palacky i Rački..; ne 13. febr. 1.868, kakor po Dobrovskem ima še on str. 51. 61), ne z novim Rimom ali Carigradom, kteremu nasprot je nadškof Metod (archiepiscopus.. historia teste .. graecus sed adversarius Photii..) bil pričetnik slovanske službe božje v Panoniji krog 1. 870 (ne kakov redovnik, že v 7. stoletji na vzhodu). V teh stvareh si je bil resnice tako svest, da je nasprotnikom z nekim učenjakom klical dosledno: nEtsi omnes, ego non (p. 48)!" Ne le Karantanci, tudi Hrovatje in Serbi, sperva celo Bolgari so kerščanstvo dobili iz Rima; in o Maciejowskem pišočem, da so malo da ne vsi rodovi slovanski bili najprej reda gerškega in pod patrijarhom carigrajskim, vzkliknil je pomenljivo: Ss. Cyrille et Methodi, orate pro illo! — Kakor nekdaj Ilusovci, tako so poznej Lutrovci nagibali sc k Gerkom ali Bizantincem zoper Latince ali Rimljane (Byzantinorum liberalitatfiin non cessant crepnre Latinorum aemuli Protestantes v. Proleg. hist. pg. 58. G); ali — njim se je živo ustavljal Kopitar ter ostro jih poprijemal na ravnost (heterodoxi, hussitae, protestantes Sclnvarziani, lutherani Vossii, fanatici.. quis nisi aut sycophanta aut fanaticus, sive graecus fuerit sive lutheranus — dari enim et lutheranos fanaticos, quis hodie praesertim nesciat — aures sibi obturet, ne audiat.. historici pleni zeli, sed non secundum scientiam — ducti insanabili odio in ecclesiam occidentaletn — vespertiliones protestantes de persecutione papistica lamentantes — justae pugnae impares solent Łonfugere ad calumnias, suspiciones, insinuationes, insidias aliosque quoscunque dolos ..), češ, kaj menijo, kaj spijo, kaj ne čujejo? nCur, putas, malunt somniare, quam vigilare? Irao et vigilant, somnumque nonnisi fingunt: nolunt nimirum tantum beneficium, liturgiam slavicam, primitus deberi Romanae ecclesiae (Hesych. 69)". — Dasi je goreče ponašal se Kopitar za gotovo povestnico o slovanski liturgiji; vendar ni hotel pritegniti z novoverci, naj Nemci in Slovani popustijo svojo liturgijo latinsko, kajti po evangeliju se sv. vera uči in razlaguje in sv. zakraraenti se, kolikor treba, delijo po domače. v besedi umevni; v staroslovenščini pa bi je ne slišali in ne umeli, kakor sploh tudi stare gerške, sirske, armenske in koptiške ne razuinejo (38. 39). — Glede na to, da nekteri iz naboženske ali verstvene strasti nasprotujejo resnici celo v svetovnih vedah (Dobrovius, Bohemus catholicus.. Schaffarik, Slovacus protestans), obžaluje: Tantum religio potuit suadere malorum! Grajal je Kopitar preoblastne nemške škofe in misijonarje (Salisburgenses et Laureacenses) nasproti slovanskima blagovestaikoraa in njunim učencem; grajal vzajemno psovanje med rimskimi katoliki in gerškimi razkolniki (Latin, Šokac, Bunjevac — Vlah, Rkač, Grecaccio); potegoval se časih prav živo za pravoslavne (ut nos primo pro graeco metropolita haberent), za njih narodske in šolske pravice v Avstriji; priporočal jim latinščino, katoliške samostane in redovnike, kteri so ljudstvu v še bolj divjem stanu prekoristni (plus ibi valent boni mores, quam alibi bonae leges), naj bi se i pravoslavni popi nekoliko več učili, da bi znali svojo liturgijo tudi razlagovati, ne le čitati in peti; karal Lutra Martina in njegovo sumnjiče.DJe (a novatore, hieromonacho praeterea uxorato); kazal, da protestantu je duhovnik le nverbi divini minister", katoličanu je kaj večj da katoliški cerkvi je dolžnost spreobračati krivoverce; pisal zoper izraz ndie stets gehassige Proselytenmachereiu v popolnoma pravem smislu: ,,Was ist das euntes in mundum universum praedicate evangelium omni creaturae im Giunde anderes als eine Sendung auf Proselytenmacherei? Was waren wir alle ohne jene Proselytenmacherei, die ja unseren heidnischen Viitern auch gehiissig \var? Was sind selbst Berichtigungen, was am Ende die ganze Schriftstellerei anderes als Proselytenmacherei? Also die Sache, der Zweck ist naturgemass und psychologisch nothwendig: und schlechte Mittel, wer vertheidigt die? . . Wer wirklich Recht hat, muss es ja am Ende auch behalten (Kl. Schrift. 346)". — Sveto pismo muje bilo jako v čislih; prebiral ga je v raznih jezikib, in preslavljal v vseh svojih spisih; vsak bogoslovec naj bi po njegovem nasvetu o posvečenji dobil v last biblijo hebrejsko, gerško, latinsko, in v svojem materinem jeziku (Kl. Schrift. 375). — Iskreno je priporočal, naj duhovniki, ljudstvu pervi učitelji, ustavljajo se neraškutarjenju, sami raarljivo se učijo, pridno delajo ria književnem polji; v ta namen naj se jim napravjjajo potrebne učilnice. — Zatorej so ga pa tudi spoštovali katoliški duhovniki, celo visoki cerkveni predstojniki; tako na pr. sta za spomenik na njegov grob koj na pervo povabilo knez Ljubljanski Anton Alojzij Wolf in škof Teržaški Matej Ravnikar poslala vsak po 50 gld. (Novic. 1845 1. 46), iu papež Gregor XVI. so ga 1. 1843 bili poslavili s častnim redom sv. Gregorja. Kdor sedaj pogleda po svetu ter vidi povodenj brezbožno, brezversko, nikar že protirirnsko ali protikatoliško, krog in krog, in kdor pomisli, da se je ona davno prej nabirala: ta mnogo lože razume starega učenega Kranjca borbo nabožensko in posebej katoliško, in njemu se razjasnujejo mnogi hudi priraki, s kterimi so pitali Kopitarja pa njegovo slovstveno dejanje in nehanje razni učenjaki, po imenu katoličani, nemški novoverci pa gerški staroverci na pr.: »Thersites, gromovnik, demonski, redkega znanja in ostroumja a tudi redke oholosti in ovadljivosti, Machtspruch der Unkritik, Grillen einer pyrrhonischen Kritik, formularius, kralj vseh slavistov, absolutista itd.!"