Podlistek. Zapiski kmeekega potovalca. Dopis iz Sloy. goric. Clovek, kiipotuje po svetu, posebno ako prehodi peš razne kraje, vidi v^liko več kakor tisti, ki se pelje po železnici. Tudi meni se je • nudila prilika, da sem prehodil precej sveta. Zato hoCem podati nekaj 5rti*c iz mojega potovajija. , Že v šolskih letih sem čital nekje v berilu, da se baje v Idriji; na Kranjskem dobivat živo srebro. Zato sem si pa, ogledal letos na svojem, poto vanju pred vsem to čudovito jamo, ki meri 30.S0 m na globoko. Da se prehodi jama okoli in okoli,, rabi se tri ure. Od Idrije sem jo krenil proft Postojni, čude2u kranjske dežele. Res sem moi*ail občudovati tudi to jamo, ki ji menda ni enake na svetu. Krasen pri,zor mi je nudila južna želoznica. V^eoko na peči je položen tir in po njem drči vlak s pogoibonosno hitrostjo. Ko sem gledal to vratolomno napravo, mi je bilo jasno, kaiko je mogoče, da se tukaj zgodi toliko nesreč, a pri n^s skoro nift. Videl sem na Tirolskem in Koroškem visoke' gonci — a to so bile lepp zelene planine' — pečioie so pa na Primorskem doma. Pot se vije skozi skafovje in pečine vise naravnost nad popotnikovo glavo, da g(a groza obhaja, ko koraka todi mimo. Volik razloček sem pa zapazil med običaji pri nas in med običaji tega ljudstva Pri nas se navadno pozdravljamo z ..Dobro jutro", tukaj pa pozdr,avi vsak ,,Hvalien bodi." V' goriški školiji je tudi prav lepa 5 fjivada, da zvoni vsak večer ob 8. uri, to je ura noči. iTakrat je vzel gosti,lničar, pri katerem sem prenoče^val, klobuk z glave ter molil ,,Ave Mairija", ne ozii^aje so na svoje goste. Bil je premožeii: in imeniten mož. Pri nas iščeš kaj takega zaman. Sploh sem lahko opažal, dai so ljudje tukaj v p\\ skalnatih krajih, kjer se morajo neprestano boriti za svoj obstanek, mnogo bolj verni, ko pa pri nas. Odpuščeno. Spisal Savinski. Bilo je hladnega jesenskega jutra. Proti mali cerkvici se je vil sprevod. Velika množica ljudstva je pričala, da je bila rajna priljubljena in čislana. ,,Pomislite na to, gospod Lenko, da boste vašo raifnko soprogo zopet enkrat \ideli! To je loči|tev le na tem svetu. Je še snidenje gori nad oblaki, snidenje na boljšem avetu, moj prijatelj." S sožaljem govori gospod župnik mlademu možu, ter mn gleda v prepadeno obličje. Da, na.ihujšo žalost povzrofii pač smrt med dvema zakonskima, ki sta se iskreno ljubila. * Ko so opravili mrtvaške obrede, odšli so vsi, Lenko pa je ostal osamljen na foožji njivi. Se dolgo strmi nesrečni mož v grobovo odprtina ter ni6 ne zapazi, da so odšli že vsi, ki sd spremili ranjko ženo k zadnjemu počitku. Vzdrami ga še le, ko vidi, da mu pogrebnik zagreblja to, kar mu je bilo najdražje na svetu, V srcu ga žge, ofii ga skelijo, kakor bi ne hotele več dnevne svetlobe prenašati. ,,Sovražiti, sovražiti ga bofiam, ker edino on je kriv vse moje nesreče." l Lenko sovraži narareč ravnatelja Verda iz to- { varne, v kateri je bil on kot knjigovodja uslužben. ! Že iz mladosti si nista bila priljubljena. Obiskovala j sta skupaj razrede visokih šol in že tsakrat je bil j Verda nevošljiv bolj nadarjenemu Lenku. Ko je Lenko dokončal svoje učenje, je stopil v sliižbo; v neki tovarni, Verda pa je nadaljeval še svoje štu- dije. Od tedaj se dolgo nista več videla. Ali ko sta snubila oba za Jelico, hčier nekega uradnika, sta si postala najhujša nasprotnika. Sovraštvo je raslo vedno bolj, ko ,se jel odlo6ila( Jelica za prijaznega, vitkega Lenka ter mu tudi sledila, v zakon, v katorem sta živela v sreči, slogi in .biož^ jem blagoslovu. Nič jima ni kalilo zakonske srie^O-Orez deset let je dobila tovarna, v kateri |e bil uslužben Lenko, novega ravnatelja — Verda, kateri je imel sedaj moč, da, se maščuje., Kar ie Uenko slutil, zgodilo se je, na vse načtne je^delal« da škoduje Lenku. Stavil mu je razne zapreke in iskal vzroke, da odpodi njegove sorodnikie iz službes Nekega dne se znosi nad Lenkom, da zanemarja svo.jo službo. Lenko, svest si svoje nedolžnosti, zatrjuje, da ni ničesar zagrežil. Besfeda da besedo in sprla sta se do cela. Posledica tega je bila, da se je moral mlajši umakniti starejšemu. Vest je potrla že tako bolehno soprogo Lenkotovo, ter jo položila v postelj, ,iz katere ni več Vstala. Tako je začelo rasti sovraštvo tudi v Lenkotovih prsih proti rušilcu svoje sreče. Tudi (prošnje urairajoče ^ene ga niso mogle omefčiti, ko ga je Iprosila, da naj mu odpusti. Izgubil je, kar mu je bilo najdražje ter moral izročiti hladni zemlji. Tako osamljen koraka proti svojemu domu.Naenkrat ga vzdrami iz prem;išljevanja krik nekega otroka, ki je padel na tiru ravno prihaiajoSega vla- ka, ki preti gotova smrt ubogemu dečku. Lenko spozna v dečku otroka svojega nasprotnika Verda. Dobro srce in krščanska ljubezeni zmagata srd in sovraštvo. Pozabi na vso. prizadete krivice ter stefio jirnih iorakov rešit dečka. V tem trenutku, ko dohiti dečka, spoddrsne tudi njemu na vlažnih tleh. Dečko je bil rešen, ali on je bil močno poškodovan ter obleSal nezavesten na mestu. Zavedel se je še le črez nekoliko dui, ležeč v postelji neznanega mu stanovanja. Pri posfelji pa stoji, prepadenega obraza, njegov sovražnik Verda, proseč gia p solznimi očn^i odpuMSanja. Freteča nevarnost njegovemu otroku in junaški 6in njegovega nasprotnika, ga je privedlo do spoznanja. Spoznal je krivico, ki mu jih je storil. Toda Lenku so bile minute štete, ker v nekoliko trenutkih je izdahnil blago dušo, hiteč za svojo eoprogo v blaženo večnost. i Zadnje besede njegove so bile: I »Vse odpuŠSeno!"