15. aprila 1962 Št. 4 Leto II
ZELEZAR
q i O D E CO	É& A K O L E K X l,y A H ARNE ŠTORE
IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA V RAZDOBJU JANUAR—MAREC 1962
Aglomeracija . . . . . .... Elektroplavž	. . . . . | . . .
Jeklarna ...................
Valjarna: izdelki . ........
Livarna sive litine . . . . . . . Livarna valjev .........
Obdelov. valjev.............'
Samotna.....................
Podjetje skupaj.............
26.8	°li
26.8	°/o
26.1	°/o 25,6 °lo
28.9	°lo
16.2	°/o 16,5 °lo
28.0	°lo
26.0	°l$
STORSKI ZELEZAR, glasilo delovnega kolektiva Železarne Store — Izdaja delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik: Jože Mrevlje — Uredniški odbor: Avgust Boršič, Jože Leban, Rajko Markovič, Jože M as tnali, Jože Mrevlje, Stanko Ocvirk, Viktor Opaka, Franc Rozman, Ivan Stefančič in Drago- Završnik — Uredil Danilo Domajnko-, »Delavska enotnost« — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani.
Štafeta na poti skozi Store
PO VOLITVAH DELAVSKEGA SVETA
Pred dnevi, točneje 19. t. m. smo izvolili 65 naših sodelavcev v delavski svet podjetja in 210 v 16 obratnih delavskih svetov, skupaj 275. V naših svetih bo torej neposredno sodelovalo skoraj 14 °/o vseh zaposlenih.
Pri vhodu v tovarno smo brali napis:
»Volimo najboljše v naše delavske svete.« Zakaj? Zato, ker so naloge in odgovornosti teh organov iz dneva v dan večje. Razvoj proizvodnje, ocena vseh izkoriščenih in neizkoriščenih možnosti za dosego večjih proizvodnih učinkov, večje rentabilnosti in ekonomičnosti poslovanja, disciplina, socialistična načela delitve po delu in demokratizacija odnosov, so poleg številnih drugih glavna vprašanja, s katerimi se ■ bodo naši novoizvoljeni člani v bodoče srečavali, jih obravnavali in o njih odločali. Kako? Od tega bo odvisno delo celotnega kolektiva v prihodnje, naše vsakdanje delo, celotni dohodek podjetja, skladi, ki so nam tako potrebni in seveda tudi osebni dohodki.
Ne bomo zadovoljni, kakor tudi doslej nismo bili zadovoljni s tistimi, ki so na sejo prihajali nepripravljeni, brez predlogov in stališč, da sploh ne govorimo o tistih, ki so se zasedanj udeleževali neredno
Zgodovinski posnetek: z volitev
in malomarno. Zdaleč ni dovolj, da člani svetov ostale člane kolektiva samo informirajo o sklepih, ki so jih sprejeli. Prej je treba sodelavcev enotah seznaniti s problemi, ki so na dnevnem redu in se zediniti za-stališča, po seji pa jih informirati o sklepih. Še posebej pa to velja za tovariše v delavskem svetu podjetja. Naš delavski svet podjetja (centralni delavski svet, kakor ga po domače imenujemo) vedno bolj prerašča v telo, ki naj skrbi za gospodarstvo celotnega podjetja in zahteva ta organ od svojih članov, da dovolj poznajo problematiko v celoti in v razpravah ne smejo videti le svojo ekonomsko enoto. Vendar pa kljub temu, če so ali niso hkrati tudi člani obratnih delavskih svetov enote, je dolžnost članov delavskega sveta podjetja, da prisostvujejo tudi sejam obratnih delavskih svetov svojih enot in tam poročajo.
V zadnji mandatni dobi smo ugotovili veliko izboljšanje dela delavskega sveta in upravnega odbora, pa tudi obratni delavski sveti so v kratki dobi pokazali razumevanje in zrelost pri sodelovanju upravljanja. Delo centralnih organov upravljanja je bilo v tej dobi zelo zahtevno, saj so delali v času, ki je pomenil prelomnico glede novih
delavskega sveta v železarni
ekonomskih in družbenih odnosov. Izvršili so celo vrsto silno pomembnih nalog. Zato jim dajemo polno priznanje!
_ 12-letne izkušnje v upravljanju nam dajejo poroštvo, da bodo naši sveti še bolj uveljavili sistem upravljanje v našem podjetju.
Novoizvoljenim članom organov samoupravljanja čestitamo k izvolitvi v prepričanju, da bodo sposobni in voljni izpolniti naloge, ki jim jih daje naš družbeni razvoj in za nadaljnji napredek našega podjetja!
PRIPRAVE ZA PRAZNOVANJE DNEVA MLADOSTI IN 70-LETNICE MARŠALA TITA
Mladina našega kolektiva ima _ v proslavah Dneva mladosti velike tradicije. Vsako leto priredi športna tekmovanja in slavnostno akademijo. Posebno slovesno bo letošnje praznovanje: veliko športno tekmovanje in akademija. TK LMS se že sedaj pripravlja za ta veliki praznik. Imenovana je komisija, ki bo pripravila okviren program in vodila priprave. Za predsednika te komisije je bil imenovan predsednik TK LMS Franc Medved, za namestnika pa sekretar Ivo Judež.
Člani komisije so: Boris Čehovin, referent za kulturno prosvetno delo pri TK LMS, namestnik Franc Rozman, Olga Kroflič, referent za šport pri TK> LMS, namestnik pa Anton Kajba.
Komisija bo sodelovala s centralno komisijo za proslave z DPD »Svoboda«, s telovadnim društvom »Partizan-Kovinar«, z Metalurško industrijsko šolo in Osnovno šolo.
V programu so naslednja športna tekmovanja: v rokometu, košarki, namiznem tenisu, streljanju in šahovski brzoturnir.
Predviden je tudi množičen pohod mladine na Svetino, kjer bo proslava s slavnostnim govorom in recitacijami.
Želja mladine je, da bi bilo praznovanje čim lepše, zato ne smemo zavlačevati s pripravami.
ŠTAFETA MLADOSTI
Kakor vsako leto, smo se-tudi letos zbrali, da bi pozdravili štafeto, ki nosi pozdrave tov. Titu. Letošnja štafeta se v marsičem razlikuje- od sedanjih. Smo v letu pionirskih iger, zato nosi obeležje-velike pionirske mladinske manifestacije bratstva — enotnosti jugoslovanskih narodov. Z njo se pričenja veliko praznovanje dneva mladosti, ki bo zaključeno, ko bo po 7000 km dolgi poti glavna štafeta prispela v, Beograd in izročila našemu dragemu maršalu Titu za njegov 70. rojstni dan, pozdrave in dobre želje slehernega Jugoslovana. V glavni in množici lokalnih štafet, kakršna je naša, bo sodelovalo sto tisoče tekačev, ki bodo iz vsakega najmanjšega kraja ponesli proti Beogradu željo nas vseh, da bi nas še dolgo vodil naš ljubljeni tovariš Tito — neomajni borec za pra-
DRAGI TOVARIŠ TITO!
Tudi mi, prebivalci železarskih Štor se pridružujemo voščilom, ki Ti jih ob 70. rojstnem dnevu pošiljajo vsi jugoslovanski narodi.
Ker je Tvoj življenjski jubilej praznik mladine, smo se danes zbrali vsi pionirji in pionirke ter mladinci in mladinke Štor, da Ti preko štafete mladosti zaželimo mnogo zdravja ter da bi še dolgo ostal naš učitelj. Zavedamo se, da je naša mladost lepa in brezkrbna predvsem zato, ker živimo v svobodni socialistični Jugoslaviji, za katero so se naši očetje pod Tvojim vodstvom tako neomajno borili s puško v roki, kot danes premagujejo gospodarske težave.
Obljubljamo Ti, da bomo izpolnjevali nalogo, ki nam jo vedno ponavljaš. Pridno se bomo učili, ker vemo, da bomo le z mnogo znanja lahko nadaljevali Tvoje veliko delo.
OB PRVEM MAJU
Tudi letos pričakujejo narodi Jugoslavije prvi maj o znaku novih naporov za vsestranski razvoj naše dežele, za nadaljnji razvoj socialističnih in demokratičnih odno-sov in z zavestjo, da s tem dajemo svoj delež tudi v sklad mednarodnega delavskega gibanja, za mir v svetu.
Tudi mi iščemo nadaljnjo pot za večji procvit našega podjetja, za boljše delo in za večjo uveljavitev naših organov upravljanja, katere smo te dni volili.
Na tej poti se srečujemo in se bomo še srečevali s težavami, a jih bomo kakor doslej z našim vztrajnim delom uspešno premagovali, ker želimo, da nam bo življenje in delo lažje in boljše. To je tisto, zaradi česar proslavljamo Praznik dela v polnem zaupanju v našo prihodnost.
Vsem našim sodelavcem, vsem članom kolektiva čestitamo k prvemu maju, mednarodnemu prazniku dela in želimo, da bi ga v krogu svojih družin, svojcev in delovnih prijateljev prijetno praznovali.
Izvršni odbor sindikalne podružnice Tovarniški komite ZKS Tovarniški komite LMS
Delavski svet, upravni odbor in uprava podjetja Uredniški odbor >Štorskega železarja*
vice vseh zatiranih in veliki ljubitelj mladine.
Štafetno palico' smo prejeli
9.	aprila v Prožinski vasi od mladine Šentjurja. Prišla je pa iz Rogaške Slatine, kjér so steklarji izdelali zelp lepo štafetno, palico iz kristalnega stekla. Štafeta je prispela v Štore točno ob določenem času, kjer jo je pozdravila mladina z naših šol ter železarji iz tov.arne. Za nekaj minut se je štafeta ustavila, da smo prečitali tudi naše pismo tov. Titu. Priključila se je tudi štafeta iz Svetine in Kompol. Naši mladinci in mladinke, člani Partizana in gasilci, so nato' ponesli štafetno palico v Celje, kjer so jo na Titovem trgu predali celjski mladini.
Tovarišu Titu smo v imenu prebivalcev Štor, še posebej pa v imenu pionirjev in mladine poslali naslednji pozdrav:
KAKO NAJ SE UVELJAVIJO MLADI
®i!
igiysis*p
■ JfflK
J®E3K|I||b
I |
Štafetno palico z voščili in pozdravi tovarišu Titu, so letos' prvi ponesli jeseniški železarji. Iz Jesenic je namreč odšla štafeta na 7000 km
dolgo pot
Mladi ljudje v našem kolektivu so mnogokrat dokazali, da so sposobni spremljati proces razvoju, da z veliko odgovornostjo in razumevanjem gledajo na probleme, ki jih vleče za seboj proces decentraliziranega upravljanja. Prav gotovo še nikoli ni bilo toliko priprav in razprav pri: sprejemanju pravilnikov, kot je bilo to pri zadnjem sprejemanju pravilnika o delitvi čistega in osebnih dohodkov, pravilniku o delovnih razmerjih ter ostalih internih predpisov. Največ so se kresala mnenja pri sprejemanju pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, to pa je povsem razumljivo, kajti prav to v veliki meri vpliva na osebni standard posameznika. To pa je zelo pereče tudi za mladega človeka.
Pravilnik določa . odnose osebnih dohodkov glede na analitično oceno delovnih mest med ~ posameznimi člani kolektiva, ki ta delovna mesta zasedajo, po načelu .»vsakemu po njegovem delu«. V pravilniku pa ni meril efektivnosti dela posameznika na delovnem, mestu, kar pomeni," da dohodek posameznika, ki je bolj prizadeven, kot drugi, ni v skladu z njegovim vlo-.ženim delom ali delom so tovariša oziroma vse skupine. Praksa kaže, da so tu precejšnji spodrsljaji. Ta problematika bi morala biti žarišče glavnega in demokratičnega posvetovanja, odkritijK izmenjave in, borbe mnenj, ne le v organizmu samoupravnih teles kot predstavnikih, temveč na delovnih mestih.
TRADICIJE DELAVSKE PESMI V ŠTORAH
Tov. Filip Hrastnik, sedaj naš upokojenec, eden najstarejših aktivnih članov še danes sodeluje pri pevskem zboru naše SVOBODE. Ob 35-lethici, odkar je bilo leta 1920 ustanovljeno delavsko prosvetno društvo »Bodočnost« in pozneje »Svoboda« d Štorah, je v kroniki pevskega zbora maja 1953 opisal nekaj spominov težavnega dela in uspehov štorskega delavsko-prosvetnega društva o predaprilski Jugoslaviji, iz katerih povzemamo, telei vrstice.
»Štorjanski fantje smo kaj radi zapeli slovenske fantovske pesmi. Toda želili smo nekoga, ki bi nas v petju bolj izoežbal, želeli smo se naučiti bolj pomembnih delavskih pesmi. Toda prva svetovna vojna nas- je razpršila na vse strani. A tudi tega je bilo konec. Mogočna avstroogrska monarhija in država je razpadla. Delavstvo se je Začelo zbirati v svojih organizacijah in preko njih začelo borbo za svoje pravice. Tako tudi o Štorah. Seveda so bile takrat v deželi večbarvne organizacije kakor bela, plava in druge. Začel se je pravi lov za . člane.
V	Štorah smo si želeli imeti pravo, resnično delavsko društvo. S podporo nekaj starejših delavskih pionir jev, "kakor je bil stari Jože Potež, Jurij Žohar starejši, Florjančič, Seda r in drugih mlajših smo postavili temelje in sestavili pravila naprednih delavskih na- , čel. To je bilo rojstvo delav-sko-prosvetnega društva »Bodočnost« o Štorah leta 1920. Namen tega društva je bil spoznati pota v boljšo bodočnost delavcev.
V	začetku je bito že čez 35 pevcev. Drugih odsekov takrat še ni bilo. Člani so hodili k pevskim vajam ne samo iz Štor, temveč tudi s Teharja in celo iz Ljubečne. Med ustanovnimi člani še med nami delujeta Ivan Stepanič in Fridolin Seničar. Seničar je bil ponosen zastavonoša, kajti postati zastavonoša je bila velika čast. Z rdečim trakom čez prsi je ponosno nosil prapor ob prvomajskih povorkah v Celju. Do prapora smo še kar poceni prišli: zastavo sv. Florijana smo predelali v rdečo s kladivom v sredini, na vrhu pa se je v soncu lesketala pevska lira.
Takrat še nisem bil poleg, ker sem bil v italijanskem ujetništvu, pozneje pa jugoslovanski vojak na naši severni, koroški meji. Ko sem se vrnil leta 1921, sem takoj vstopil v vrste »Bodočnosti«. Naš prvi vodja je bil Martin Štante, učitelj v Štorah. Težko je bilo takrat dobiti pevovodjo, ki bi takrat imel dovolj poguma učiti delavsko društvo. To je bilo zvezano z raznim pritiskom ta-
ko od oblasti, kakor od nasprotnih političnih strank in še posebej od delodajalca. A naš Štante se tega ni ustrašil. Čeprav d službi zapostavljen, naš je vneto in vztrajno Učil delavskih pesmi. Tudi potem, ko je bil premeščen o Celje, nas je še kar. naprej hodil učit v Štore. Na silvestrski prireditvi v gostilni Lokošek {sedaj Brdnik) je leta 1921 prvič zadonela pesem »Vzbujeni duhovi« in »Čuj, čuj mogočnih gromov glase. Štante je učil tudi celjske pevce, ki so se zbirali v društvu pod imenom »Naprej*. Skupaj z njimi smo priredili marsikateri uspeli nastop, zlasti ob razvitju praporov ter obiskov industrijskih središč v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, Jesenicah, in drugod.
Začeta pot ni bila z rožicami postlana. Razen drugih smo imeli še finančne težave: Vzdrževali smo se z lastnimi članskimi prispevki. Imeli .¡smo tudi podporne člane, za ¡častnega člana pa je bil izvoljen Jože Potež, prvi delavski pionir v Štorah. Kupili smo harmonij, za katerega nam je posodil denar naš zavedni in že pokojni Jože Florjančič. Denar smo potem sami zbrali med seboj in dolg plačali. Število članstva je raslo in padalo. Slabiči so odpadali in novi prihajali. Bali so se predvsem preganjanja delodajalca. A kar nas je ostalo, smo bili trdni in jadrali smo v viharju in- mirnem vetriču. Posebnega dramatskega odseka nismo imeli, ker je pozneje obstajal tudi ženski in mešani pevski zbor in so člani obeh zborov uprizarjali tudi igre na odru. Leta 1931 smo ustanovili tamburaški zbor in to po zaslugi Franca Šprajcer-ja, ki nas je učil prostovoljno v svojem stanovanju. Pozneje, ko nas je bilo več, smo imeli pevske in tamburaške vaje v zapuščeni pralni kuhinji na kraju, kjer danes stoji elektro-plavž. Harmonij smo vlačili od gostilne do gostilne. Ko nas je začel poučevati učitelj Črnigoj, smo se vrnili tudi v štor-sko šolo, toda ne za dolgo, ker nas je šolska uprava kmalu vrgla ven. V gostilni je bilo zelo nerodno uprizarjati vaje. To je bilo tveganje in tudi ni bilo potrebnega miru.
Odkar nas je Štante zapustil, smo iskali drugega pevovodjo. Na koncu smo le našli pravega iz delavskih vrst. To je bil Fričko Dečman, samouk,, ki se je sam izoežbal za pevovodjo in je poučeval ¡tudi tovariše v Celju. Žal tudi on ni bil dolgo tu. Ker je bil Zapostavljen, se je umaknil v Ljubljano, Zvedeli 'smo, da je v času NOB bil ustreljen kot talec v Gramozni jami.
V letih trdega, dela je naša »Bodočnost« pridobivala vedno bolj na ugledu. Na sestankih ih občnih zborih smo si vse napake drug drugemu odkrito povedali v obraz in tako sproti razčiščevali naše slabosti, nakar smo laže delali naprej. Društvo ni imelo namena gojiti samo delavskih pesmi in igre, temveč našega delavca tudi politično izobraževati. Prirejali smo tudi predavanja, na katerih nam je govoril tovariš Pliberšek- iz Trbovelj. Organizirali smo različne nastope, obiske in izlete v razne kraje in se tako med seboj spoznavali in povezovali. Na vse izlete je šel z , nami tudi tamburaški zbor,
V, letu 1934 so delavska društva dobila že zrelejšo obliko in začela sprejemati v svoje članstvo vedno več ljudi iz delavskih vrst in so se končno združila p enotno organizacijo »Svoboda*. Tako se je tudi. naša ».Bodočnost« pod predsedstvom tov. Jožeta Ojsterška preimenovala v Svobodo. Ustanovili smo tudi poseben dr a-matski odsek. Število članstva se je zvišalo. Med seboj smo se pozdravljali s pozdravom i-družno st*.
Začeli smo se pripravljati za veliki splošni zlet oziroma zborovanje »Svobod« v Celju leta 1935. Tisto nedeljo je kakor nalašč dež ohladil in oprhal celjske ulice, posebni vlaki so prihajali'z vseh strani na celjski kolodvor. Sprejem je bil zelo slovesen. Pri sprejemu so igrale delavske godbe in peli. so pevski zbori. V urejenih vrstah se je povorka začela pomikati po celjskih ulicah proti. Glaziji. Iz hiš so vihrale rdeče zastave, z oken je deževalo cvetje na nas. Trinajst godb je igralo udarne koračnice, nam pa je srce kipelo. Vzklikali smo delavska gesla. V sprevod so vstopali ljudje s pločnikov, uvrstili pa so se tudi nasprotniki s posebnim namenom. Na Glaziji je program v redu potekel. Policija je bila nekoliko v ozadju, vendar nas je potem spremljala vse do kolodvora.
Ta problematika spravlja mlade proizvajalce večkrat v neenakopraven položaj. Na eni strani jim dajejo načela demokratizacije- popolno neenakopravnost, po drugi plati pa še v praksi izvaja mnogokrat vse drugače. Marsikje je mlad proizvajalec še v veliki meri odvisen od svojega predpostavljenega. S tem je večkrat ovirana afirmacija mladih. Posamezni primeri so, da je mlad človek pasiven v, političnem življenju, pogojeni s tem, da marsikak predpostavljeni zaradi lažne avtoritete in zaradi bojazni pred prodiranjem demokratizacije priviligira manj sposobnega apolitičnega človeka, politično in družbeno aktivnega pa z raznimi posegi pripravi do tega, da se, kot pravimo' »potegne« vase. ■
So pa tudi drugi vzroki, ki hrome aktivnost mladine:
1.	Večina mladih ljudi nima urejenih stanovanjskiih razmer in so vezani na dnevno vožnjo na delo. Vključevanje in posegi v politiko -podjetja zahtevajo tudi določen čaš priprave in krog ljudi-j ki bi priprave vodiili, zaradi gornjega vzroka pa ni mogoče vskladiti obeh komponent;
2.	slabo sodelovanje mladinske organizacije z' drugimi institucijami in nezainteresiranost družbeno nerazgledane mladine, je med najpomembnejšimi subjektivnimi ' vzroki.
.Za to so potrebni naslednji ukrepi:
če mladina opozori na problem, ga je treba obravnavati kot takega in ne kot »mladinskega«;
Po tem zborovanju pa smo kmalu slišali, da je. zaradi vzklikanja proti državi prišlo do razpusta »Svobod*. Z razpustom so bile tudi prepovedane neke delavske pesmi in-igre, kakor Moškričeva »Rdeče rože« in druge. Mi smo vseeno večkrat zapeli, kakor tudi tamburaši, ki so marsikdaj zabrenkali »Delavski pozdrav« in »Bratje le k soncu, svobodi«.
Po razpustu »Svobod« smo zopet ustanovili »Bodočnost«. Naše delo je■ teklo nezadržno naprej 'Vse do druge svetovne vojne. Okupator je pričel preganjati člane, zaplenil imovi-no, katero pa smo že prej sami pravočasno pospravili ali uničili. Takrat sem bil jaz zadnji blagajnik.«.
Tov. Hrastnik potem v krat- , kem opisuje delo v osvobojeni domovini v okviru sindikalno»; kulturno-umetniškega društva v Štorah, do pohovne ih tako potrebne ustanovitve »Svobode« leta 1952, ki je kullurno-prosvetno delo v Štorah bolj poživila. Ob zaključku tovariš Hrastnik še pove:
»V naši Svobodi je mnogo laže aktivno delati. Kar nas je nekdaj obiralo, nam je danes omogočeno. Imamo krasen kulturni dom, o kakršnem Pre3 'd-ti sanjati ne bi mogli. Vsi pogoji so tu, da se naše društvo še bolj uveljavi ter razširi vrste aktivnih' članov v vseh odsekih. Danes, po petintridesetih letih lahko mirno in svobodno delamo. Zato kličem mlajšim rodovom:
Čuvajte s krvjo priborjene pridobitve in ponesite baklo naprej po poti, katero nam je . začrtal naš dragi maršal tovariš TITO!«
urediti stanovanjski problem mladih članov kolektiva. Zvezni izvršni svet je že v letu .1959 izdal posebno priporočilo, naj investitorji vsaj 10%) sredstev, ki so namenjena za stanovanjsko gradnjo, uporabijo za gradnjo samskih stanovanj;
čim tesneje povezati delo organizacije LMS z vsemi odločujočimi faktorji;
posredovati mladim ljudem čimveč družbeno-političnega znanja;
, v okviru finančnih možnosti organizirati kulturno-zabavnO življenje mladine.
, Na žalost lahko ugotovimo, da naše dosedanje politieno-ideološko delo ni bilo tako uspešno, kot bi želeli. Premalo načrtnosti je bilo pri usposabljanju mladih ža vključevanje v delavsko samoupravljanje. Omejevali smo se preveč na občasna predavanja, ki smo jih izbirali po trenutnem zanimanju mladine. Vsebini idejno-vzgojnega -dela smo posvečali premalo pozornosti, Res pa je tudi, da se nekateri mladi proizvajalci uspešno uveljavljajo :— te plati pa tudi ne smemo prezreti.
Marsikje se v našem kolektivu lotijo mladi proizvajalci problema preveč lokalističnb, obravnavajo trenutno stanje ekonomske enote oz. obrata, vse pojave pa razlagajo izključno S tega stališča, ali pa nezainteresirano čakajo, da se kakršenkoli problem tako ali drugače uredi, če pa se zgode nepravilnosti, užaljeno ugotavljajo, da nihče ne. upošteva njihovih želja. Mislim, da bi bilo bolje, če bi klubi mladih upravljal cev problem takoj analizirali in pri obravnavi nastopili s konkretnimi stališči. Prav1 pri reševanju problemov uveljavljanja mladih proizvajalcev v, sistemu gospodarjenja in upravljanja je vedno veliko govor jen ja. Praksa kaže, da. naša mladinska organizacija vedno, čaka tako dolgo, da se vplitve iz-, vrše, in šele na to kot prej užaljeno ugotavlja, da nima podpore s sirarni drugih organizacij v podjetju. Mnogo bolje bi bilo,-.če bi že pred volitvami v »predvolilni kampanji« mladinska organizacija temeljito proučila možnosti izvolitev- mladih v,, samoupravne organe in predloge osvetlila z vseh aspektov skupno z osnovno organizacijo ZK in sindikatom. Pri vsem tem pa ne smemo predlagati mladih ljudi samo zato, da kažemo na zunaj odstotek mladine v teh organih.
Prane Medved
Seminar za vodje sindikalnih podružnic
Izobraževalni center pri podjetju organizira razne tečaje in seminarje, na katerih tudi sindikalni'odborniki pridobivajo novo znanje.
Pred kratkim je bik seminar o pravilnem vodenju sindikalne organizacije in dela v njej.
Ker smo sindikalno podruž-' nico popolnoma decentralizirali, je nujno potrebnih še več takih seminarjev za sleherne-, ga odbornika sindikata v pod-, jetju, da bo-znal pravilno da-: jati napotke za zboljšanje or» ganizacijskega dela v ekonomski enoti, v kateri deluje podružnica.
Mislim, da ne bo odveč, če se dotaknem tudi varčevanja; z materialom po obratih, pri katerem bi lahko prihranili skupnosti in sebi marsikateri dinar.
Morda bi lahko organizirali tekmovanje vseh na tem področju; da bi Bili čim manjkrat po nepotrebnem ob. kak kos železa, opeke, premoga itd.,
J. Ž.
LETNA SKUPŠČINA SINDIKALNE PODRUŽNICE ŽELEZARNE ŠTORE
KREPITEV IN NADALJNJI RAZVOJ SAMOUPRAVLJANJA V KOLEKTIVU, PRAVICE, DOLŽNOSTI, NOVI DRUŽBENI ODNOSI, NOTRANJA DELITEV, DELOVANJE NOVEGA GOSPODARSKEGA SISTEMA SO PROBLEMI, KI JIM JE POSVETILO GLAVNO POZORNOST TAKO POROČILO PREDSEDNIKA SINDIKALNE PODRUŽNICE, KOT RAZPRAVA NA SKUPŠČINI SAMI.
Redna letna skupščina sindikalne podružnice Železarne Štore je bila dne 25. marca, ob izredno lepi udeležbi 80 odstotkov izvoljenih delegatov. Skupščini so prisostvovali 'še: Plevnik Jože, član predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo, Jošt Jože, dosedanji predsednik Okrajnega sindikalnega' sveta Celje, ter zastopniki sindikalnih podružnic Železarne Jesenice, Cinkarne Celje in IMPOL Slov. Bistrica.
Na skupščini so delegati razpravljali o številnih vprašanjih dosedanjega in bodočega dela in to:
Trafela Franc: Uvajanje neposrednega proizvajalca v upravljanje enot in to preko skupščin kolektiva v, posameznih enotah.
Kavka Marjan: Analiza dela organov upravljanja v podjetju ter njih uspehi in pomanjkljivosti.
Gorišek ing. Ciril: Izobraževanje članov kolektiva na delovnih mestih. Tehnika izobraževanja za večjo produk-. tivnost. Delovanje Centra za izobraževan je. Vloga sindikalnih organov za uveljavljanje nov,ega načina izobraževanja.
Potočnik Viktor: Šolanje sindikalnih funkcionarjev. Odprava pomanjkljivosti v delu sindikalnih podružnic enot.
Žolnir Ivan: Odnos v delitvi osebnih dohodkov med ekonomskimi in obračunskimi enotami. Odnos med formiranjem osebnih dohodkov iz fizičnega dela in realiziranjem dohodka. Delitev dohodka po jzmenah.
Žohar Tine: Delo sindikalne organizacije — izvršnega odbora -S komisij -§¡1 odnosi in pomoč vodstva sindikalne podružnice do obratnih podružnic.
Mreylje Jože: Predstoječe
volitve v nove organe upravljanja. Kandidiranje tistih članov, kolektiva, ki se uveljavljajo ali kot proizvajalci, ali kot vestni družbeni delavci. Utrjevanje sistema decentralizacije skladov v podjetju.'
Boršič Avgust: Rekonstruk- ¡ cija podjetja in vloga politič-s nih organizacij v tej razvojni akciji. Pomen konkretne kritike in njeno pravilno dojemanje v, odpravi negativnih pojavov v kolektivu.
Kavka Franc: Delitev dohodkov po delu in njen vpliv, na kvalitetno in kvantitetno proizvodnjo. Nagrajevanje vajencev, absolventov šol in odnos do njih. Odnosi do ljudi — izobraževanje mojstrov, in preddelavcev.
Rozman Franc: Nov gospodarski sistem. Delitev pravic med centralnim delavskim svetom in delavskimi sveti enot. HTV služba in varnost Človeka pri delu. Družbeni plan za leto 1962.
Voga Tugomer,: Splošna problematika podjetja v zvezi s predstoječim razvojem. Ureditev notranjega instrumenta-rija delitve osebnih dohodkov in čistega dohodka. Skrb za strokov.no usposabljanje tehničnega kadra za bodoče mehanizirano podjetje.
Žmahar Ivan: Komuna — podjetje. Odnosi proizvajalcev do tržišča. Prenos sred-
stev na proizvajalca, ne samo formalno, ampak tudi vsebinsko.
Bele Miroslav: Finančna situacija podjetja. Interna kontrola. Revalorizacija osnovnih sredstev.
Medved Franc: Uveljavljanje mladih ljudi v sindikatu in organih upravi jan ja.
Jože Plevnik je : pozdravil skupščino ter izrazil zadovoljstvo nad uspehi sindikalne podružnice in kolektiva na splošno. Še posebej pa-je čestital sindikalni organizaciji za pravilno politično delovanje v razvoju in utrjevanju novega gospodarskega sistema, kot naj večji pridobitvi preteklega leta.
Nakazal je smernice v nadaljnjem razvoju in utrjevanju neposrednih proizvajalcev v upravljanje. Osvetlil je splošno sliko gospodarstva republike- in važnost uvajanja novega gospodarskega sistema. Skupščino so pozdravili tudi ostali gostje.
Letna skupščina je izvolila 21-članski izvršni odbor ter 5-članski nadzorni odbor in to:
IO: Arzenšek Štefan, Burnik ing. Dušan,' Cehner Ivanka,
Cizelj Jože, Florjančič Jože, Čehovin Boris, Gorišek ing. Ciril, Jernejšek Friderik, Judež Ivan, Kavka Franc, Kavka Marjan, Klanjšek Albin, Klinc Marjan, Križan Jože, Kranjc Srečko, Lončarič Jože, Legvart Franc, Plahuta Mihael, Štefančič Ivan, Tanjšek Jakec, Vrečko Borko;
nadz. odbor: Knez ing. Peter, Mernik Marica, Mackovšek Anton, Miklavc Albin in Žohar Tine.
Pred sejo
OB ZAKLJUČKU JE SKUPŠČINA SPREJELA NASLEDNJO RESOLUCIJO:
Letna konferenca je v celoti pozitivno ocenila delo sindikalne organizacije v preteklem letu in osvojila- smernice za bodoče naloge in delovanje sindikalne organizacije, izražene v poročilu izvršnega odbora podružnice in v razpravi.
Udeleženci letne konference sodijo, da je za sindikalno organizacijo najvažnejša naloga poglabljanje in nadaljnje razvijanje demokratičnih odnosov na vseh področjih našega dela. Zato mora biti naša organizacija vse bolj občutljiva pri uveljavljanju pravic in dolžnosti proizvajalcev.
Vložiti je potrebno vse sile za nadaljnjo rast gospodarske moči podjetja na povečanju produktivnosti dela, ob istočasni vsestranski podpori izvedbe rekonstrukcije in skladni rasti realnega življenjskega standarda.
Sindikalna organizacija si mora tudi v bodoče' aktivno prizadevati in podpirati pozitivne zadeve, ki vplivajo na nadaljnje pogoje za hitrejše uvel javi jan je. sproščenega gospodarjenja in delitve dohodka po delu.
Izvleček iz poročila Izvršnega odbora sindikalne podružnice Železarne Štore za letno skupščino
Tovariš Jože Lončarič, predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice je v svojem poročilu osvetlil nekatera vprašanja, s katerimi se je sindikalna organizacija srečavala v preteklem letu in ki bodo po mnenju izvršnega odbora tndi V letošnjem letu aktualna. Med drugim je dejal:
»Naša prizadevanja so v enoletnem obdobju obrodila izredne uspehe v materialnem in političnem smislu. Krepili smo svojo mobilizacijsko vlogo. Sindikalna organizacija si je prizadevala za nadaljnji razvoj in izpopolnjevanje pri uvajanju nagrajevanja po delu, skrbela za poglabljanje neposredne socialistične, demokracije in za utrjevanje vpliv,a neposrednih proizvajalcev na vseh področjih našega družbenega dogajanja.
Delavsko samoupravljanje dobiva popolnejšo vsebino z uvajanjem svobodnejše, neposredne delitve dohodka po delu, ki se s tem osvobaja ostankov mezdnih odnosov. Bistvene spremembe, ki nastajajo v sistemu družbene delitve, pomenijo v svojem posegu in vplivu nov.o kvaliteto v našem družbenem napredku. V kolektivu smo na poti, da bo dohodek iti na njem zasnovani odnosi po delu polno zaživeli in postali prevladujoča gibalna miselnost. Zavedamo pa se, da gre tu za dolgotrajen in' zelo zapleten proces, da šele premagujemo številne prehodne težave in da bo treba dosti truda in precej' časa, da se bo ta stvar v kolektivu pravilno razvila in utrdila. Zdi se nam, da se to vprašanje gleda še preVeč s strani raznih pokazateljev in povprečij. Vse te ocene, stališča in številke sicer kažejo splošno smer gospodarskih odnosov, vendar pa1 se morajo vskladiti na podlagi samostojnega obračuna posameznih gospodarskih organizacijskih enot. Zajo mora sindikalna organizacija, istočasno ko podpira in se aktivno bori za realizacijo — vsakega nagraditi za dejansko opravljano delo — tudi pokazati popoln smisel za konkretno politiko, in gospodarsko odločitev v kolektivu, zavedajoč , se predvsem potreb delovnega kolektiva in družbe.
Če pogledamo izvršene spremembe kot celoto, postane očitno, da prihaja sindikalna organizacija v nov položaj, v fazo velikih in globokih procesov, v razvoju socialističnih odnosov. Da pa bi lahko uveljavljali svoja stališča, je predpogoj, da se zgolj
aktivistično delo zamenja s sistematsko politično dejavnostjo, katera mora biti odraz temeljitih analiz in všklajena s splošno smerjo socialističnega razvoja. Tak bi bil torej najbolj splošen obris notranje vsebine našega dela in problemov, v katerih sedaj delamo.
Pomembnost ' sprememb na področiu delitve dohodka je predvsem v oblikovanju novih družbenih odnosov. Ti pa zahtevajo bolj kakovostno delo sindikalne organizacije, postati bo moralo bolj vsestransko, tehtnejše in učinkovitejše. Z novo delitvijo dohodkov zginejo zadnje možnosti za odločanje brez in izven organov upravljanja, hkrati s tem pa se krepi odgovornost neposrednih proizvajalcev za napredno socialistično vsebino sklepov teh organov. Merila za idejno in politično Zrelost članov kolektiv,a postaja širša. Njihova vrednost se kaže v dejanskem poznavanju smeri materialnega razvoja in družbenih odnosov. Ti novi družbeni odnosi morajo ustvariti položaj, v katerem nihče ne bo zapostavljen, ko bodo vsakemu, ki s svojim delom ustvarja družbeni produkt, tudi zagotovljeni ustrezni življenjski pogoji.
Če danes pregledamo stan je v našem kolektivu, lahko ugotovimo, da smo glede delitve osebnih dohodkov dosegli dokajšnje uspehe in napredek. Ti so se v lanskem letu pokazali v boljšem gospodarjenju in večji produktivnosti, zlasti pa tudi v vse večjem zanimanju proizvajalca za razna vprašanja gospodarjenja in upravljanja.
Zaradi nove delitve dohodka se je v kolektivu odprla vrsta najrazličnejših pojmovanj pozitivnega značaja, kjer bomo morali učinkovito uveljavljati svoja Stališča. Dokaz za to že. imamo v nekaterih enotah. Proizvajalci občutijo danes bolj kot kdaj prej vsa tista vprašanja, ki jih zavirajo pri ugotavljanju lastnih rezultatov v proizvodnji in ki jih omejujejo pri odločitvah. To sicer niso novi problemi, v sedanjem razvoju pa so nastopili in čakajo na premišljeno rešitev, brez zaletavanja, poenostavljanja in brez ozkih povprečij. Ni namreč dovolj, da imamo organizacijske enote, bistveno je v tem, da ustvarimo take oblike in možnosti, preko katerih bodo delavci odločali.
Lansko leto smo dosti razpravljali o delitvi dohodka po delu. Zdi se, da smo preveč poudarjali
obseg fizičnega dela; na to, kar je bilo pri dobrih uspehih kolektiva doseženega z dobrim gospodarjenjem, pa smo včasih pozabljali, oziroma nismo 'pravilno stimulirali pri ocenjevanju delitve po delu. Uspeh ekonomske enote ali podjetja ni odvisen samo od fizičnega prizadevanja proizvajalcev, ampak od cele v.rste elementov, ki vplivajo na same proizvodne stroške. Zato odnos 90:10 verjetno nima prave gospodarske osnove, ker s tem še nismo pravilno vplivali na proizvajalce, da sami sodelujejo pri ceni svojega proizvoda.
Mnenja smo, da se mora odnos formiranja osebnih dohodkov, po enotah — to je, da se 90 %> plač formira iz fizičnega dela in 10 % na podlagi realiziranega dohodka proizvodnje — spremeniti v prid ekonomskega uspeha.
Ko že začenjamo vprašanje ekonomskega uspeha, potem se moramo zavedati, da to vprašanje potegne za seboj vrsto pozitivnih hotenj. Nedvomno imamo v kolektivu še vrsto skritih rezerv v poslovnih stroških, ki pa jih bo možno odkriti le na osnovi izpopolnjevanja sistema osebnih dohodkov.
Zaradi tega je pri določanju nalog in vloge naše organizacije bistveno pomembno nadaljnje uveljavljanje novega gospodarskega sistema.
Mnogo smo si v preteklem letu prizadevali približati upravljanje neposrednemu proizvajalcu, ki naj bi obenem postal upravljavec, vendar nam to še, ni v popolnosti uspelo. Zadovoljivi rezultati so se pokazali v tistih enotah, kjer imajo redne skupščine, na katerih lahko proizvajalci aktivno sodelujejo v upravljanju. Nasprotno pa je še nekaj enot, ki-tem smotrom sploh niso sledile. Važno je namreč, da sindikalne podružnice ekonomskih enot preko skupščin posredujejo proizvajalcem ekonomsko problematiko enote in podjetja. V enotah bomo krepili samoupravljanje s tem, da bomo proizvajalce postavljali v vedno odgovornejši položaj upravljavca, s čimer se bo tudi spreminjala miselnost in vloga vsakega posameznika. Če bomo na dosedanjih izkušnjah postavjli pravilni status skupščin enot, bomo lahko mirno trdili, da imamo mehanizem upravljanja na dobrih temeljih. Uspehi v tem procesu pa so odvisni od nas samih, kolikor bomo sposobni z vsakodnevnim praktičnim delom vključevati proizvajalce, da sodelujejo pri odločanju v kolektivu, zavedajoč se pri tem, da nosijo odgovornost za vse dobre in siabe strani upravljanja.	(Nadaljevanj©’ na 4. strani)’
OB ZAKLJUČNEM RAČUNU ZA LETO 1961
Člani kolektiva, a posebno delavskega' sveta, so bili že pet dni pred razpravo o zaključnem računu na zasedanju delavskega sveta seznanjeni z vsebino poslovnega poročila za 1961. leto. Tako j,e delavski svet naše gospodarske organizacije po temeljiti razpravi pokazateljev iz zaključnega računa in predlogov upravnega odbora dne 29. marca sprejel oziroma potrdil zaključni račun za leto 1961.
V težnji, da se z znižanjem proizvodnih in ostalih stroškov doseže večji dohodek, je bila zelo in-
teresantna analiza stroškov, ki so slednji višini in sicer: 1960		se «ribali * 1961	v na-Indeks
vrednost porabljenega	v milijonih din		1961:60
materiala		4,235.0	4,068.2	96
storitve drugih ....	75.9	67.2	89
najemnina			2.5	0.6	23
obresti od kreditov. . .	70.3	83.6	119
za izobraževanje kadrov	—	10.9	— 1
reklama in propaganda .	6.0	6.7	‘111
reprezentančni stroški . stroški udeležbe na	1.1	. 1.3	121
sejmih		4.1	4.6	110
zavarovalne premije. . . osvajanje nove	30.2	- 27.5	91
proizvodnje ..... stroški za investicijsko	15.6	21.1	135
vzdrževanje	 osebni izdatki, ki obremenjujejo poslovne	‘149.7	300.5	201
stroške		37.2	47.3	127
amortizacija .....	180.6	217.2	120
obresti od poslov, sklada	162.7	196.3	121
prispevki in članarine . dopolnilni prispevek za	23.7	4.6	•19
socialno zavarovanje .	14.5	- 27.2	187
prispevek za vodni sklad . drugi oseb. izd. v breme	60.5	89.7	148
posl. stroš. . . . . .	32.8	32.3	99
razni drugi stroški . . .	1.2	0.3	26
Skupni stroški .... 5,103.6	5,207.1	102
Osebni izdatki, ki bremenijo poslovne stroške, so v glavnem zajemali izdatke za prevoz na delo in z dela nad predpisano višino (24,8 mili j. din), nadomestila za dneve bolezni do 7 dni (8,8 mili j. din) in nagrade vajencem (7,9 mili j. din). Drugi osebni izdatki v breme poslovnih stroškov od 32,8 mili j. din pa so nastali zaradi potreb za higiensko tehnično zaščito.
Iz prednjega pregleda je razvidno, da je pri nižji vrednosti porabljenega materiala in storitvah ustvarjena višja proizvodnja kot v letu 1960. Občutno povečanje stroškov je samó' pri.treh pozicijah, in sicer: (stroških, za investicijsko vzdrževanje in dopolnilnem prispevku za socialno zavarovanje^ ter prispevku za vodni sklad.
Glede na večidel zastarela osnovna sredstva, so v, letu 1961 vkalkulirani večji zneski za investicijsko vzdrževanje. Od vkalkuliranih 300,5 milij. so bili dejanski stroški 225,'1 milij. din, pozitivna razlika se pa po obstoječih predpisih prenese v 1962. leto.
Osnovna sredstva, gledana v celoti, so po knjižni vrednosti odpisana le za 32%, kar naj bi pokazalo, da podjetje nima tako zastarelih osnovnih sredstev. Po podrobni analizi po obratih dobimo bolj realno sliko zastarelosti (razen elektro-plavža in aglomeracije in livarne valjev). Odpisi v ostalih Obratih so iznad 40%, tehnična sposobnost pa je izpod 50%. Samo knjižni odpisi, ki se od dejanske tehnične izrabljenosti še znatno razlikujejo, znašajo pri obdelovalnici valjev 44%, jeklarni ’44%, valjarni 54%, samotni 68%.
Če upoštevamo dejstvo, da v celotnem sestavu osnovnih sredstev predstavljata aglomeracija in elektroplavž po vrednosti 38% vseh osnovnih sredstev in, če ta izločimo, ugotovimo, da je povprečna iztrošenost vseh ostalih obratov 45 %.
Dopolnilni prispevek za. socialno zavarovanje se povečuje glede na večje število bolezni nad 7 dni, a povečanje prispevka vodnemu skladu je usledilo po pristojni odločbi ter se za 1962. leto predvideva tudi v višini 90 milij. din.
Sledila je primerjava izvršenih ur in zaostankov iz dela v 1961. letu glede na 1960. leto in sicer:
Indeiks
1961:1960
1 dejansko opravljene ure............... 95,9
2.	plačani redni dopusti . .	.	. . .	.	.	‘ 99,0
plačani izredni dopusti ......	132,8
plačani državni prazniki .	.	,	.	.	.	97,4
99,6
3.	boleznine do 7 dni...............  .	.	85,7
boleznine nad 7 dni .	.	.	.	...	108,7
vojaške in državljanske dolžnosti . ..	74,9
opravičeni izostanki................62,1
neopravičeni izostanki	.	.	.	.	.	.	87,6
porodniški dopusti in nega	otrok	.	.	69,2
izgube zaradi skrajšanega delov, časa 109,9
102,0
skupaj 1 in 2 ......... .	96,2
skupaj 1, 2 in 3 • ... . . . . .	96,6
skupaj 2 in 3...... .	. . . .	100,6
Pokazatelji so zelo pozitivni in pokažejo znižanje izvršenih ur za povečano proizvodnjo, kar se je pozitivno odrazilo na produktivnosti po količini in vrednosti;
Povečanje izgubljenih delovnih ur je nastalo samo pri izrednih dopustih (18.156 ur), bolezninah nad 7 dni (212.624 ur) in izgubah zaradi skrajšanega delovnega časa. (23.282 ur).
Podjetje je imelo 'v letu 1961 po delavskem svetu odobren proizvodni plan, ki je bil po količini v odnosu na pf ejšnja lela (brez rudarskih ‘obratov) občutno povečan in sicer:
1956 leta	100	1959 leta	126
1957 leta	‘114	1960 leta	139
1958 leta	120	1961 leta	147
Dosežena je bila količinska proizvodnja in sicer:
	Vo	• "/o
	v odnosu	v odnosu
	na plan	na 1. 1960
proizvodnja aglomeracije . .	99,2	. 99,0
proizvodnja elektroplavža	103,2	. 102,4
proizvodnja jeklarne ...	99,3	103,3
proizvodnja val jarne . . .	92,9	97,3
proizvodnja liv. sive litine .	113,0	122,0
proizvodnja livarne valjev .	83,6	96,3
proizvodnja obdelov. valjev .	83,6	101,2
proizvodnja šamotne . . . .	118,0	100,1
povprečno doseženo . . '. v	98,5	101,5
Skupna proizvodnja je glede na 1960. leto po-rastla za 15 %, a glede na plan pa je dosežena samo z 98,5%.
-■ Večje odstopanje od plana je nastalo samo pri proizvodnji valjarne, livarne valjev in obdeloval-nice valjev. Ce pa efektivne tone proizvodnje valjarne preračunamo v obračunske tone, ugotavljamo izvršitev za 121%. Za valje ni bilo dovolj naročil.
Predvideva se, da je takšno stanje! pri valjih nastalo izjemoma samo v 1961. letu.
Pri blagovni proizvodnji	je bilo	približno isto
stanje in sicer pri:	"/o	
	y odnosu	v odnosu
	na-plan	na L 1960
proizvodnji elektroplavža . .	128,9	1 94,4 .
proizvodnji valjarne . ..	90,8	91,0
proizvodnji liv. sive litine .	113,0	127,1
proizvodnji obdel. valjev .	78,4	101,9
proizvodnji šamotne ... .	118,0	100,1
	102,4	97,7
V primerjavi niso zajeti proizvodi rudarskih obratov, ki» so š 1. VI. ‘1961 izločeni v, samostojno podjetje »Montana« Šentjur.
Usluge pomožnih 'obratov so glede na plan izvršene 98,1 %. Izvršene ure v delavnicah:
za vzdrževanje obratov	.	.	.	. ;	55,53
za investicijsko vzdrževanje;. . .	29,80
za ostale investicije .	.	.	.	. v	2,98
za naročnike . . . .	.	.	.	. , .	11,69
100,00
Vrednost celotne proizvodnje obračuna po povprečnih doseženih prodajnih cenah v 1960. letu se je povečala v 1961. letu glede na vrednost v 1960. letu za 9%. .
.Vzdrževalni obrati in ostali pomožni obrati so v preteklem letu prispevali k ustvaritvi predvidene proizvodnje, in doseženega dohodka. S svojo dejavnostjo šo skrbeli, da so bila vsa popravila pravočasno in v redu opravljena. Skrbeli so za tekoče in investicijsko vzdrževanje strojev in naprav, razen tega pa so nemoteno oskrbovali osnovne obrate s potrebnimi surovinami, materialom in energijo.
Realizacija je bila v višini, ki je predvidena v planu. Tako je plan realizacije v finančnem pogledu, izpolnjen s 100%.
(Nadaljevanje s 3. strani)
Kljub temu, da smo decentralizacijo organov upravljanja izvedli pred šestnajstimi meseci, nam v njih sodeluje že 209 upravljavcev, kar pomeni, da je bil dosedaj Vsak deveti član kolektiva vključen v sistem upravljanja. Izkušnje nam kažejo, da smo te organe sicer pravilno usmerili, ne moremo pa si opravičiti tega, da so morali biti sklepi obratnih delavskih svetov še obravnavani in potrjeni od delavskega sveta podjetja, kar je rušilo njihovo samostojnost.
Če je temu tako, se mora spremeniti vloga delavskega sveta podjetja nasproti organom upravljanja v enotah. Večje možnosti za popolno decentralizacijo pa jim bo dal nov poslovnik, ki ga pripravljamo, in ki bo tudi vseboval spremembo vloge delavskega sveta podjetja glede na organe v enotah in njihovim skupščinam. Vsebina dela obratnih delavskih svetov bo v perspektivi začrtana z vsemi kompetencami in dopolnitvami.
Poleg zadovoljivih rezultatov pa se žal pojavljajo še tudi napake. V nekaterih enotah se preveč spuščajo v drobnjakarstvo, drugje čakajo samo na-vodil od zgoraj, kar je v spdanjih pogojih nesmiselno. čutiti je tudi,-da se n. pr. ponekod zapirajo v ozek krog, da problemov ne prenašajo, oziroma ne izhajajo od neposrednih proizvajalcev, čeprav je bilo v razpravah in dosedanjem poslovniku jasno in- točno prikazano, kakšna je odgovornost in delokrog svetov enot, medtem ko stvari, ki so za proizvajalca in uspeh organizacijske enote izredne važnosti, puščajo ob. strani. Razmišljati moramo, kako bomo te slabosti odpravili.
Prav zaradi zapiranja nekaterih delavskih svetov enot v svoj delokrog je v njihovih enotah postal poseben problem — sistem obveščanja proizvajalcev o problemih in delu organov upravljanja. Marsikje še mislijo, da je dovolj, če jim povedo, kako morajo delati, tako da je v taki enoti proizvajalec zgolj objekt, ki mora reagirati, na ukaz in biti zadovoljen z vsakim sklepom, čeprav mu ni bil pojasnjen.
Praviloma morajo delavci vedeti, kako in kaj se sklepa v organih upravljanja — in ne samo to. V bistvu je potrebno organizacijsko omogočiti, da bo osnovno upravljanje’ postalo v letošnjem letu v enotah preko skupščin čimbolj neposredno.
Prihodnje naloge .niso lahke in ne smemo pozabiti, da so vse družbene sile v podjetju, predvsem pa sindikalna organizacija, odgovorne, da se upravljanje na dosedanjih izkušnjah dopolni in da se razvije v pravo silo proizvajalcev — upravljavcev.
Trdimo lahko, da so v kolektivu z združenimi napori dosežena osnovna merila za delitev funkcij — dolžnosti in pravic,' katera so vzklajena z raznimi pravili in pravilniki. Ti so za kolektiv neke vrste ustava, na osnovi katere se razvija naše vsakdanje življenje, predvsem pa šo važni za naš nadaljnji razvoj in uveljavljanje neposrednega upravljanja. Z drugimi besedami, v našem družbenem dogajanju ni pomembnejšega vprašanja, kot vprašanje oblikovanja ekonomskih in družbenih pTavic in odnosov, ki dobivajo svoj izraz ravno v pravilih in pravilnikih o delitvi v, kolektivu. Zato bo morala sindikalna organizacija s svojo usmerjevalno politiko zastaviti ves svoj vpliv, da se ti' pravni akti izvajajo in spreminjajo na osnovi potrebe kolektiva in da se principi načel v pravilnikih ^čuvajo. Torej, če si te dokumente, ki pred nas postavljajo lastno ogledalo socialističnih odnosov v kolektivu, sami urejujemo in dopolnjujemo, moramo biti občutljivi za slabosti, ki se v zvezi s tem dogajajo.
Če na kratko pogledamo, kako se ti principi v kolektivu uveljavljajo, ugotovimo, da bomo morali še marsikaj vskladiti in popraviti. Nekateri organizatorji proizvodnje si namreč delajo utvare, da pravilnik o delovnih razmerjih, ko gre za disciplino, velja samo za delav,ce. Mislim, da ni treba poudarjati, da velja za vse. Marisikatera stvar bi bila bolj utrjena, če bi pravilnik o delovnih razmerjih do kraja upoštevali.
Pravice in dolžnosti še nekateri mnogokrat pojmujejo in merijo z različnimi merili. Če bi vzeli n. pr. za meritev tega meter, potem bi bil ta pri pravicah mnogo daljši, kot pri dolžnostih. Takim tovarišem, ki vidijo le koristi in pravice, pozabljajo pa pri tem na dolžnosti, je potrebno jasno povedati, da 'sta to neločljiva pojma. Če poznamo svoje pravjce na delovnih mestih, moramo upoštevati tudi dolžnosti do kolektiva in družbe in se jih toliko bolj zavedati. Ni tak prekršek, če si nerazgledan proizvajalec lasti večje pravice in si
dolžnosti pojmuje v manjšem obsegu. Politično škodljivo pa je, če si kdo prilašča pravico, da tisti meter nategne mimo ogranov upravljan ja. Teh primerov je sicer v kolektivu malo, obstajajo pa še.
Ni. potrebno še posebej dokazovati, da smo glede notranjih odnosov, medsebojnega sodelovanja notranje delitve pravic in dolžnosti prve osnove družbeno-pravnih aktov že nakazali in skušali 'rešiti. Biti pa nam mora jasno, da smo na tej poti •šele pri polovici ciljat, da je glede tega, kot sem že poudaril, še nekaj »starega« in da tudi vse novo verjetno ne bo vzdržalo neizprosnega najbolj pravičnega življenjskega izpita.
Kot je razvidno iz rezultatov lanskega leta, se je naš kolektiv uspešno vključil v nove pogoje gospodar jen ja. Vplivi te vključitve se že -odražajo tudi v obravnavi-družbenega plana za letošnje leto. Za leto 1962 se namreč predvideva 7 milijard ip 800 milijonov celotnega dohodka, kar je nekoliko manj,-kot leta 1961, ker so se pojavili namreč, nekateri novi momenti pri prodajnih cenah pri valjih in yaljanih izdelkov- V zvezi s tem so pred kolektivom, istočasno pa pred našo organizacijo, zčlo resne naloge, da namreč razširimo akcijo za odkrivanje notranjih rezerv, ker smo prepričani, da še obstajajo v nekaterih področjih našega dela. Izkoristiti moramo vse možnosti, da se celotni dohodek poveča in znižajo poslovni stroški, da si s tem ustvarimo pogoje, ki so nam sedaj, ko prehajamo v obdobje rekonstrukcije ‘ podjetja, nujno potrebni. Zato mora biti naša na j več ja skrb usmerjena povečanju storilnosti dela in izboljšanju ekonomičnosti. Da bi to dosegli, moramo izboljšati organizacijo dela, skrbeti moramo za pravilno zaposlovanje proizvajalcev ter za pospešeno in učinkovito izobraževanje na delovnih mestih.
V skladu z decentralizacijo upravljanja in v zav.esti, da mora biti delo sindikata elastično, smo v času od lanskega občnega zbora reorganizirali naše delo, oziroma prenesli funkcije odločanja v obrate. Tako je postala sindikalna podružnica enote osnovna oblika naše dejavnosti. S tem nismo spremenili samo imena od odborov na podružnice, spremenila se je vloga in vsebina dela z vso samostojnostjo. Vodstva sindikalnih enot bodo lahko tesno povezana s svojim članstvom, kar mora omogočiti, da se bodo uveljavljali zakoniti predlogi.«
Prodajne cene so ostale približno ,na tisti višini, kot so bile v 1960. letu. Osnovne odrejene cene valjanim proizvodom so bile v mesecu maju povečane od 79 na 85 din/kg zaradi podražitve surovin, kar je vplivalo na preseganje vp lami predvidenih prodajnih cen.
"Priznane reklamacije na proizvodnjo iz leta 1961 so se občutno znižale, glede na odobreno vrednost reklamacij v 1960. letu in prejšnjih letih.
Pri osnovnih sredstvih ni bilo bistvenih sprememb, ker je bilo skupno povečanje vrednosti osnovnih sredstev za 101 milijon din, a zmanjšanje za odpisana, prodana , in brezplačno prenesena osnovna sredstva, v skupni vrednosti 31 milij. din. Brezplačen prenos osnovnih sredstev je bil v celoti izvršen na nov,o podjetje »Montana<.Šentjur.
Osnovna sredstva izven uporabe: po nabavni vrednosti 33,2 milij din so se povečale, na 45,8 milij. din.	¡ji
Iz analize intenzivnosti koriščenja osnovnih sredstev nasproti letu i960 prikazuje, da je intenzivnost norasla povprečno za 19%.
'Razmerje osnovnih sredstev z obratnimi sredstvi je bilo 68% : 32%, ter se je zvišalo od leta 1960 samo za 1% v korist osnovnih sredstev.
Tudi pri .osnovnih sredstvih družbenega standarda ni bilo bistvenih sprememb, znižanje vrednosti je nastalo v glavnem zaradi rednih letnih odpisov, a povečanje vrednosti pa je bilo za 52,8 milijona v glavnem ža aktivirane objekte zgrajeno
V	okviru delovne akcije' 27,0 milij: din, vodovod Žerviše 12,5 milij, ter greznica in kanalizacija na Lipi — 4,4 milij. din.
Za nabavo in izgradnjo osnovnih sredstev so uporabljena samo lastna sredstva, razen za gradnjo stanovanjskih blokov, Za stanovanjsko izgradnjo je bilo od stanovanjskega sklada ObLO Celje odobreno posojilo v višini 43 milij.. din z rokom odplačila 25 let in obrestno mero 1%.
Da ni bilo Večjih investicijskih vlaganj, tako za osnovna sredstva podjetja kot za družbeni Standard, je krivo'stalno pomanjkanje likvidnih sredstev, na žiro računu za prenašanje na ustrezajoče sklade za namensko izkoriščanje glede na nastale potrebe.
Tako so bila sredstva skladov zelo omejena ter je za nujne investicijske potrebe in nabave osnovnih sredstev porabljeno iz poslovnega sklada denarnih sredstev sklada osnovnih sredstev 74,8 milij. din, od tega za anuitete 1,1 milij. din, obvezno rezervo 8,4 milij. din, 25% odvod pri izkoriščanju sredstev, 5,3 milij din. Isti je bil primer pri skladu skupne porabe, in so bila skupna izplačila za potrebe družbenega standarda 87,7 milij. din, od tega obvezna rezerva 10 milij. din in anuitete 4j4, milij. din.
Iz sredstev amortizacijskega sklada so plačane anuitete v višini 39,6 milij. din, za plačan je situa-čij ih nabav osnovnih sredstev, projektov in poslovnega inventar ja . smo potrošili 104,2 milij. din, od tega 20,8 milij, din za odvode zaradi uporabe sredstev. -	'	.-.v .
Blokirana amortizacija je izknjižena in se je v celotnem znesku 841,4 milij. din porabila za odplačilo kredita za začetni skiad obratnih sredstev.
Podjetje je z 31. XII. 1961 uporabilo kredit^ v skupnem znesku: 1009,7 milij. din, od tega:
za začetni sklad obratnih sredstev .	.	67,5 milij.
za trajna obratna, sredstva ....	344,2 milij.
za občasna obratna sredstva
(od 6. XII. 1961 dalje) . ■ • ; • • 598,0 milij.
Iz analize povprečne izrabe obratnih sredstev je ražviden dejanski primanjkljaj obratnih sredstev približno 880 milij. din. Vezava dni je bila občutno večja glede na postavljene normative v
1957.	letu, ko so določevali potrebna obratna sredstva za gospodarske organizacije včlanjene v Združenju jugoslovanskih železarn. V našem podjetju se je povečavala proizvodnja iz leta v leto, s popolnejšo oziroma boljšo izrabo že obstoječih kapacitet. Nismo samo pOvečavati proizvodnje, temveč smo osvajali novo proizvodnjo, pa so naši proizvodni obrati dosegli precejšen napredek v proizvodnji kvalitetnejših izdelkov in kompliciranih sortimentov. Takšna proizvodnja, zahteva bolj pester sestav zalog potrebnih surovin in materiala.
V	razdobju od 1957. leta do danes pa so tudi občutno porasle cene nekaterim surovinam in materialu z istočasnim povečanjem transportnih stroškov.-Samo zaradi teh razlogov, brez ozira na pozitivne spremembe v proizvodnji, že niso več realni normativi za’ potrebna obratna sredstva, ki so ugotovljeni v 1957. oziroma z malo spremembo v
1958.	letu.
Takšen primanjkljaj obratnih sredstev se v doglednem času ne bo mogel nadoknaditi samo iz lastnih sredstev podjetja, ker so le-ta potrebna še za druge najuspešnejše potrebe kot h. pr. udeležba pri predvidenih obsežnih rekonstrukcijah, potrebe družbenega standarda (stanovanja) itd. Z ostalimi železarnami težimo, da se ponovno ugotovijo danes potrebna obratna sredstva. Ta analiza naj bi se izv,ršila po dobro postavljeni enotni metodologiji..'
Po stanju 31. XII. 1961 glede na stanje istega dne 1960. leta so zaloge po vrednosti porasle za 32%, od tega:
pri zalogah surovin in materiala .	,	.	.	6	%
pri zalogah nedovršene proizvodnje	.	,	.	20	%
pri zalogah polizdelkov . ;. . . .	.	.	.	53	%
pri zalogah'gotovih izdelkov . ... . .	112%
Terjatve od kupcev, so se v isti primerjavi znižale za 9%, a ostala obratna sredstva povečala za 27%. .
Res je, dá je takšno stanje vezano samo za neki dan v letu. Nihanje zalog, surovin in materiala je bilo v mesecih zelo različno, odvisno od nabaye. Letni koeficient obračanja izražen v dnevih se je gibal od 75 dni v mesecu maju, ko je bila najnižja zaloga, na 128 dni v, mesecu decembru, ko je bila zaloga najvišja. Na povečane vrednosti teh zalog so vplivale tudi nov,e višje nabavne cene. V glavnem pa je iz prednjega razvidno, da so bile med letom nižje zaloge surovin in materiala, ker je na nihanje in znižanje vrednosti zalog od časa do časa vplivajo tudi pomanjkanje likvidnih denarnih sredstev za plačanje Zapadlih faktur dobaviteljem.
Povečanje pri nedovršeni proizvodnji in polizdelkov je nastalo v prvi vrsti zaradi večje proizvodnje jekla, pa tudi porast kvalitetnih valjanih izdelkov je zahteval večjo zalogo jekla.
Pri nekaterih izdelkih smo čakali na prevzem kupcev* a nekatere valje smo po sklepu delavskega sveta proizvajali začasno na zalogo po naročilih za 1962. leto.
Čeprav, so po prednjem pregledu znižane terjatve od kupcev za 9%, ja bilo med letom stanje zelo različno, pa smo prvič imeli v tem letu včasih tudi terjatve v višini več kot 2000 milij. din.
O tem so večkrat razpravljali organi delavskega samoupravljanja in čeprav je vodstvo podjetja posvetilo v,so pozornost premagovanju kritične situacije, ni bilo ustreznih uspehov, Prenehali'smo dobave nesolidnim kupcem, stornirali pogodbe, iztoževali zapadle terjatve in vršili izvršbe v prejšnjem letu. Skupni znesek tožb in izvršb se je-v isti priniérjavi povečal v prvem primeru zet 1156 milij. din, v drugem pa za 1452 milij. din. Tudi naši dobavitelji so povečali tožbe za 97, izvršbe pa za 82 primerov.
Kupcem smo zaračunati zamudne' obresti 'v višini 96,3 milij. din (1960. leta — 39,7 milij. din), a plačati smo dobaviteljem 78,5 milij. din, zamudnih obresti (v 1960. letu @ 46,7 milij. din), a poleg tega jé _ nastalo . še ' stroškov in zamudnih obresti
20,2	milij. din za nepravočasno plačevanje družbenih obveznosti.
Pri takšni situaciji je bil naš žiro račun pri filiali Narodne banke v Celju blokiran 251 dni (v 1960. letu ‘174 dni).
Po zelo dolgem pričakovanju nam je bil šele v decembru odobren kratkoročni S strogo namenski kredit v višini 598 milij. din. S sprostitvijo sredstev čistega dohodka, ostvarjenega v, 1960. létii in iz omenjenega kredita smo v decembru poravnali vse obveznosti do družbe- in dobaviteljev, tako da so nastati 'neplačani računi samo iz druge polovice decembra, toda tudi v tem obdobju se ni izboljšalo stanje terjatev do naših kupcev.
Kljub temu smo uspeti obdržati .neprekinjeno proizvodnjo. Zaradi pomanjkanja ingotov smo rešili problem rednega obratovanja V valjarni z uslužnostnim pre.v,aljanjem raznih količin polfa-brikatov iz Avstrije in domačih viškov gredic,, ki so bile pri raznih industr. in trgovskih podjetjih.
Prodaja je bila nekoliko nižja kot v letu 1960, ker smo za lastne potrebe porabili več belega surovega železa, vendar pa smo dosegli planirano vrednost prodaje.
V	primerjavi z izvozom v prejšnjem letu smo količinsko daleč presegli izvoz v letu 1961, vrednostno pa se je izvoz zmanjšal za približno 5%. Pri izv.ozu so upoštevana tudi preval jan ja, ki so izražena v tonaži, v vrednosti pa s,o zajete samo neplačane usluge za prevaljanje brez vrednosti materiala.
V	1961. letu so se osebni dohodki formirati in delili po dveh različnih sistemih. V I. polletju so bili v veljavi vsi pravilniki iz 1960. leta, a v II. polletju se je uporabljal nov ^pravilnik o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke: Nov,i pravilnik je prinesel bistvene spremembe pri formiranju in delitvi sredstev za osebne dohodke.
Glede na višino izplačila osebnih dohodkov v 1960. letu so se isti povečati za 10,69%. Izplhčila iz sredstev za osebne dohodke v isti primerjavi za honorarje v dopolnilnem delovnem razmerju, dnevnice nad predpisano višino, za topli obrok in kolektivno zavarovanje pa so se povečali za 73,11%.
Na takšno povečanje je vplival prispevek za topli obrok, ker . v letu ‘ 1960 nismo plačevati ta prispevek skozi vse leto, kot lani. Po naknadnih izplačilih za leto 1961' v 1962. letu (izravnalni skladi, rezervni sklad za osebne dohodke, rezultati iz dohodka v IV. kvartalu) je višina porabljenih sredstev, za bruto izplačilo čisto individualiziranih osebnih dohodkov porastla od 10,69 % približno na 12 %.
Na večja izplačila v letu 1961 v primerjavi z izplačili v letu 1960 iz dela čistega dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke, je med drugim vplivalo tudi naslednje in sicer:
povečanje proizvodnje in produktivnosti po količini in vrednosti;
novo ocenjena delovna mesta po pravilniku, ki je stopil v veljav.o 1. VII. 1961 (manjši vpliv);
dodatki za delovno dobo in nadomestila za letne dopuste se povečujejo iz leta v leto.
Premije so se izplačevale samo v I. polletju.
Norme in akordi so v povprečju doseženi v
I.	polletju s 128,49 %,. v II. polletju pa samo s 116,65%.
Glede na ukinitev skupinskih norm v II. polletju in prenos odločanja o individualiziranih akordih in normah na, obratne delavske svete, se je delo po akordu in normah zelo skrčilo ter istočasno znižal presežek.
V	primerjavi s I. polletjem 1960. leta se je nadurno delo v isti dobi 1961,- leta znižalo za 13.907
nadur. V I. polletju 1961 je izvršeno 31.468 nadur, v II. polletju pa samo 11.733^ nadur. Glede na število izvršenih nadur v prejšnjem letu se je nadurno delo znižalo za 47,87 %.
Povprečni osebni dohodki so se v primerjavi z doseženimi povprečnimi osebnimi dohodki v prejšnjem letu povečati za ca. 17%.
Ugotovljeni primanjkljaji in presežki pri inventuri, čeprav so biti precej visoki, niso bistveno vplivali na dohodek podjetja. Po razpravi o inventuri je delavski svet sprejel zelo pomemben sklep in sicer:
da se uvedejo poslovniki vsepovsod, kjer je to potrebno;
v bodoče naj se vršijo popisi tekoče,; a ne več samo ob koncu leta;
vodstvo podjetja naj preko vodij sektorjev izreka tudi sankcije za nevednosti in malomarnosti, ki nastopajo v zvezi s popisom;
material, ki se razhodu j e, naj se uniči in o tem napravi zapisnik;
drolbni inventar, ki se vodi pod različnimi imeni, naj se uredi po posebni strokovni komisiji;
o osnovnih sredstvih naj se dopolni evidenca, tudi že z ozirom na predvideno revalorizacijo.
Inventurna komisija je. ugotovila tudi uspehe pri zboljšanju evidence drobnega inventarja, pri osnovnih sredstvih in v centralnem skladišču.
Ugotovljeni in razdeljeni celotni dohodek iz poslovanja v 1961. letu primerjan glede na izvršitev v 1960. letu in plan za 1961.'leto':
	V %> v odnosu na ostvar.	1. 1961 v odnosu na plain 1. 1961
celotni dohodek . . . . .	'98	102
poslovni stroški . . . . .	95	93
doseženi dohodek . . . .	101	118
15 %: prispevek iz dohodka	30	117
čisti dohodek		150	91
za osebne dohodke . . .	127 .	. 122
za sklade podjetja . . .	236	123
Novi inštrumenti za razdelitev celotnega dohodka so v prvi vrsti omogočiti takšno pov.ečanje lastnih sredstev za osebne dohodke in sklade.
Sredstva čistega dohodka so razdeljena v razmerju 56% za osebne dohodke in 44% za sklade, v duhu pravilnika o razdelitvi čistega dohodka.
Vsak odstotek pri osebnih dohodkih v primerjavi z 1960. lptom zajema tudi del prisnevkov, ki se v 1960. letu niso izločati iz sredstev za osebne dohodke (91',7 milij. — 4% za stanovanjski sklad, 2% za dopolnilno socialno zavarovanje in ‘1% za popuste v, potniškem prometu).
Sredstva namenjena za lastne sklade' so v določenem razmerju razdeljena — po sklepu delavskega sveta — v poslovni, sklad, v sklad skupne porabe in v neobvezni rezervni sklad.
Ta sredstva se bodo namensko 'uporabila po naknadnem odobrenem programu delavskega sveta. Sredstva začasno izločena v neobvezni rezervni sklad se bodo po potrebi po sklepih delavskega sv.eta prenašala v poslovni, sklad in sklad skupne porabe.	•
Ugotovljen je porast produktivnosti po vrednosti na zaposlenega glede na povečano proizvodnjo in doseženo vrednost in sicer:
1.	vrednost proizvodnje po lastni' ceni . .
2.	proizvodnost (din/del. v podj.) .
3.	proizvodnost (din/del. v proizv.)
(v 000 din)-
1958	1959	1960	1961
10,334	11.486	12.579	14.468
5.523	5.872-	6.343	7.466
8.422	9.307	10.318	12.077
Storilnost po vrednosti na izvršeno uro delavca je v povprečju povečana za 9,9%, a po količini za 4% giede na doseženo storilnost v 1960. letu.
Če pa primerjamo doseženo produktivnost in rentabilnost glede na narodni dohodek in s 1960. letom, ugotavljamo povečanje in sicer:
a) produktivnost-*	Indeks ostvarjeni narodni dohodek: skupno število
delovnih ur ........... 108,1
ostvarjeni narodni dohodek + amortizacija
povprečno število zaposlenih.109,6
b)	rentabilnost:
ostvarjeni narodni dohodek: vložena sredstva ............ . . . .....	96,0
Indeks je nižji za 4, ker je pod povprečnimi vloženimi sredstvi zajet čisti dohodek, ostvarjen med letom, ki smo ga uporabiti kot obratna sredstva (povprečno 377 milij. din). V nasprotnem bi bil indeks 101,4.
Glede na realizacijo v 1960. letu je v letu 1961 zabeleženo povečanje dohodka na 1 zaposlenega in sicer:
v 000 din
%
pri celotnem dohodku  ................... 4,1
pri dohodku podjetja . . . . _ . . ...	4,4
pri čistem dohodku....................... 68,5
pri delu čistega dohodka za osebne dohodke 31,7 pri delu čistega dohodka za sklade . . . . 162,6
V tem grobem orisu karakterističnih podatkov poslovanja in rezultatov v 1961. letu lahko sklepamo, da je naš kolektiv zopet dosegel uspehe, ki smo jih sicer vajeni že v vseh prejšnjih letih, posebno pa. od zgodovinskega dne, ko je bila tovarna predana kolektivu v upravljanje.
Miroslav Bele
VEŽ MED KOLEKTIVOM IN ŠTIPENDISTI
Glasilo »Storski železar« je našlo pot tudi v vrste štipendistov. To nam je dokazalo, da na podjetje /nismo in ne smemo biti vezani samo s pogodbo o štipendiji. Nujno je namreč, da se kot bodoči udeleženci v produkcijskem procesu že sedaj seznanimo z nekaterimi najvažnejšimi problemi in nalogami, pred katerimi je delovni kolektiv Železarne Store.
Pokazal bi rad na primer, ki se mi zdi zdrav in ki jC1 vreden, da se omenja. Gre za sodelovanje med klubom šentjurskih študentov in med predstavniki te občine.
Šentjurski klub -je mlad (ustanovil se je po decentralizaciji celjskega kluba), ki pa se je kljub temu resno lotil nalog. ldejab da stopimo v stik s predstavniki šentjurske občine, kot; tistimi organi, ki dajejo smernice političnemu in gospodarskemu življenju v naši občini, je bila pozdravljena z obeh strani.
.Sestali smo se 8. marca t. 1. v prostorih univerze in v več kot tri urnem razgovoru izmenjali mnenja; povedali smo naše in slišali njihove probleme.
Predsednik občine tov. Klastec nam je povedal mnogo zanimivega o agrokombinatu v Šentjurju, o novem podjetju nemetal-nih izdelkov »Montana«, samopostrežni trgovni, novi cesti itd. V zvezi s problemom prehajanja kmečkega življa v industrijo, smo se v razgovoru dotaknili tudi rekonstrukcije Železarne Store. Tov. Pungartnik nam je govoril o splošnih problemih štipendistov in konkretno o problemih štipendiranja v šentjurski občini.
Tovariši so bili prijetno' presenečeni nad nekaterimi našimi predlogi, posebno nad tem', da bi tudi štipendisti pošiljali predstavnike na važnejše seje ObLO in zasedanja DS. Navezali smo tudi stike z organizacijo LMS in občinskim aktivom. Z našo pomočjo bo tako v Šentjurju organizirano predavanje inozemskega študenta o problemih njegove domovine.
Mislim, da je korak šentjurskih občinskih mož pohvale vreden, še več — koristen. Da je koristen, izpričuje dejstvo, da ni osamljen. Podobno sodelovanje je namreč organiziral tudi kolektiv Tovarne emajlirane, posode v Celju.
Te vrstice sem napisal ob sklepu, da se tudi študentom pošilja glasilo štorfskih železarjev.
Upajmo, da bo postal »Storski železar« naš prijatelj in svetovalec, ki nam bo budil zavest, da živimo- s kolektivom. Bilten naj bo znanilec nove, elastičnejše/ ere na področju zbliževanja! Na njegovih straneh bomo iskali to, kar gré na žalost premno-gokrat mimo nas: od vseh tistih drobnih -vesti kot so poroke in rojstva, pa preko problemčkov in problemov do družbenopolitičnega in gospodarskega življenja v tovarni, katere aktivni člani bomo eni prej, drugi kasneje tudi mi — štipendisti.
Ob tej «priliki želim uredništvu »Storskegai železar j a« v svojem in v imenu ostalih štipendistov še vrsto let uspešnega in plodnega dela, ki naj zrcali prizadevanja vsega kolektiva za vsestranski napredek in razvoj naše socialistične skupnosti!
Lojze Vrečko, študent prava
KJE SO NOVOSTI NAŠE KNJIŽNICE?
V našem »Železarju«, ki je dober časopis za naš kolektiv, ste pričeli objavljati novosti z našega knjižnega trga. Nimam pravice trditi, da to ni prav ali potrebno, mislim pa, da bi bilo bolj umestno na tem. mestu objavljati na podoben način novosti in pa zanimivosti iz naše strokovne knjižnice ih pa, če hočete, še zanimivosti iz knjižnice »Svobode« Štore.
Takšna no-vost v našem časopisu bi gotovo vzbudila pri članih kolektiva več zanimanja za Strokovno knjižnico železarne iri za knjižnico »Svobode«.
Prepričan sem, da bo objava mojega pisma izpodrinila novosti iz našega knjižnega trga, sicer pa bodo umestnost predloga presodili bralci Železarne.	Anton Mlackošek
ODGOVOR UREDNIŠTVA: Za rubriko »Knjiga zame in zate« smo se odločili, da bi člane kolektiva -opozorili na novitete na našem knjižnem trgu. Kot ste opazili, smo zabeležili le izide tistih knji$, ki zadevajo našo stroko in ,smo na ta, način hoteli opozoriti tudi knjižnica, da hi jih naročila. Prav tako smo pri- . pravljenj objavljati poročila o novitetah naše knjižnice, če nam jih ho posredovala in, če gre za knjige, na katere kaže posebej opozoriti bralce. Ker pa takšnega prispevka doslej nismo prejeli, je rubrika »Knjiga zame in zate« izostala, kajti zaradi pomanjkanja prostora in zaradi vašega pisma|, nismo uvrstili y zadnjo številko recenzij, kot smo jih doslej objavljali.
ALI TISKAMO PREMALO »šTORSKEGA ŽELEZARJA«
Oprostite, da se ne oglašam s kakšnem pomembnejšim prispevkom iz našega obrata za naše tovarnško glasilo-, ki ga tako neredno prejemamo, da se v imenu prizadetih so tovarišev tokrat oglašam zaradi tega.
Znano nam je, da je »Storski železar« namenjen vsem članom našega podjetja in vemo tudi, da se ga tiska v zadostni nakladi), vendar se v našem obratu (jeklarni) že nekaj časa dogaja, da ta ali oni lista ne prejme, o- čemer pa smo molčali. Pri tej zadnji, to je tretji številki letošnjega letnika, bi skoraj lahko dejal, da je povprečno vsak četrti delavec ostal brez »Železarja«^ Radi hi vedeli, kaj in kije je vzrok, da lista ne dobivamo v redu. Izgovor, da ~so prišli v obrat novi člani in da le-ti list h zaenkrat niso mogli dobiti, bi bil neutemeljen, ker so po' večini vsi novo-došli časopis dobili in smo brez njega ostali stari člani obrata.
Prosimo torej^ naj bi se ta zadeva končno uredila, da bi »Železar j a«, za katerega smo tako zainteresirani, v redu dobivali in po možnosti naj bi nam tudi navedeno številko naknadno razdelili.	Delavci iz jeklarne
DRAGI UREDNIK!
Rad bi dobil pojasnilo glede našega časopisa. Kakor vidim, izhaja vsakega 15. v mesecu, mi ga pa prejmemo šele naslednji mesec pred 15.
Ali gre morda za slabo razdeljevanje? Pa še to: če delata v Železarni dva člana iz ene družine, ali pripada obema samo en izvod lista?	Bv. I.
Odgovor uredništva: Zadnjo številko smo natisnili v 2200 izvodih, in sodimo, da bi jo morali ■prejeti vsi člani kolektiva. Hvala za opozorilo. Odslej« bomo posvečali več pozornosti distribuciji našega glasila.
Pa še tole glede razdelitve:
Glasilo pride iz Ljubljane v popoldanskih, urah, toda že drugi dah zjutraj ga v eni uri razdelimo« vsem oddelkom in obratom. Da 'je zadnjo — tretjo številko- iz letošnjega leta» dobil v obratu jeklarne šele vsak četrti, se nam zdi skoraj nemogoče.
Ce je bilo tako, je kriva temu pisarna ofhratovodstvaf -ki dobi -glasilo za vse člane kolektiva. Tam je potrebno« ugotoviti, zakaj je do tega prišito. Upamo, da «se to ne bo več ponovilo.
List res izhaja vsakega 16. v mesecu, toda- zaradi tehničnih ovir y trskami ga «navadno prejmemo okoli 2®. Zato pa« vendarle ni razloga, da «bi ga razdelili med člane šele naslednji mesec. Upamo, da bo( list v vseh obratih razdeljen takoj, ko ga bomo prejeli, -to je navadno med 2®. in 22. v mesecu.
S tem v zvezi pa olpozarjamo vse «dopisnike, da- naj svoje prispev-ke oddajo -do vsakega 3. v mesecu, kajti prav prepozno oddani rokopisi-' v tiskarno povzročajo -nepotrebno zamudo pri izidu glasila. Prihodnja številka bo izšla na 4 straneh, objavljeni pa bodo le dopisi, ki jih bo ¡uredništvo prejelo -dlo 3. maja.
Klubsko življenje in mladina
Za aktivnost ljudske^ mladine je bil včasih značilen predvsem sestanek. Danes ima sestanek le funkcijo delovnega dogovora, izmenjavo miienj in stališč do posameznih problemov, aktivnosti same pa se odvijajo izven sestankov v interesnih skupinah.
NEKAJ SKLEPOV DS Delavski svet je na svojem 26. zasedanju dne 9. marca 1962 sprejel razen drugih tudi naslednje važnejše sklepe:
I.
Odiotoril je sredstva, za muj-ne nabave v februarju in marcu t. l.
Take skupine so se razvile v klubske oblike dela, ki jih danes že ima LMS na šolah. Tu delujejo številne literarne skupine, novinarske sekcije, ki izdajajo sv,oja literarna ali pa tudi organizacijska glasila, dalje filmske -sekcije, dramske, likovne itd. V opremljenih prostorih nekaterih aktivov Ljudske mladine se vsak dan odvijajo različne oblike aktivnosti, od zelo zahtevnih organiziranih oblik pa do sproščenega razvedrila. Ponekod so posamezne dejavnosti mladine prerasle okvir aktiva. Iz mladinskega plesnega kluba v Celju se je razvila plesna šola, a kulturni klub mladih v Novem mestu je pomemben činitelj kulturnega življenja tega okraja. Klube pa ustanavljajo tudi druge organizacije. Tudi Y. kongres SZDL Jugoslavije je sprejel kot eno osnov,nih metod dela Socialistične zveze dela v sekcijah SZDL.
Vodstva nekaterih društev menijo, da je klubska dejavnost na kulturnem področju manj pomembna kot pa pripravljanje programov in nastopi sekcij na odru. Dramski in drugi nastopi naj bodo predvsem dopolnilna oblika kulturne dejavnosti za tiste, ki si žele javnega nastopa. Te prireditve bodo sčasoma ob večji kulturni razgledanosti ■nastopajočih in publike kvalitetnejše. Tudi kakovost prireditev zabavnega žanra moramo izboljšati. Zaradi podcenjevanja te zvrsti so zabavne prireditve cesto nekvalitetne, slabo organizirane in celo neprimerne. Zabavnih prireditev si mladina" želi. UD pa^prav ta-" ko vzgojne kot druge kulturne prireditve, zato pa morajo biti. prav tako dobro priprav-
ljene kot vsaka druga kulturna prireditev.
Na seminarjih za klubsko življenje, ki jih organizira republiška zveza Svobod in prosvetnih društev v, Kopru, je bilo med udeleženci v preteklem letu več ko mladine, med njimi polovico mladinskih funkcionar jev. Tudi udeležba mladine v delu klubov kaže na veliko zanimanje mladine za klubske oblike in metode dela. Vedno več podobnih seminarjev pa organizirajo tudi okraji. Podobni seminarji bodo še vedno potrebni, tako tisti, na katerih se udeleženci seminarjev usposabljajo za metodske in organizacijske prijeme za delo klubov, kot tudi seminarjev za vodenje glasbenih krožkov in pod. Tudi za te seminarje bi morala vodstva Ljudske mladine, kakor ostala društva izbrati kadre iz vrst mladine, ki delajo- v posameznih interesnih aktivnostih mladine in društev. .
Tak klub bo-mo v kratkem času ustanovili tudi v Štorah. DPD Svoboda bo ustanovila klub v prostorih kulturnega doma, ki bo odprt predvidoma od 18.—22. ure. V teh prostorih
—	na razpolago bodo tri sobe
—	kjer bo televizor, šah, razne revije, bodo organizirali tudi predavanja, ki naj bi zajemala snov s področja kulture, filma, dramatike, likovne umetnosti, politična, športna, poljubno znanstvena itd.
Klub bo v Štorah velikega pomena, saj se bo lahko izživljal sleherni naš član kolektiva, posebno pa mladina, ki do sedaj ni imela pravega prostora za razvedrilo. Tu bo morali"- mladina vložiti veliko truda, da bo življenje v obliki kluba res zaživelo in doseglo sv.oj cilj klubskega življenja.
Tone Kajba
n.
Vajencem metal. i-nid. šole v -livarni je odobril .prejemanje toplega: ¡oibrolk-a pod enaikimi pogoji kot veljajo za -druge člane kolektiva:.
ni.
Odobril je nakup dveh stanovanj- v Celj-u -in. Šentjurju za- člane -kolektiva.
IV.
Sklenil je, -dla mora. ¡honorarna .zaposlitev članov kolektiva biti registrirana v ik-a-drovakem sektor-, ju, ki bo izdaj,al s pristankom Upraivie podjetja soglasje za -honorarno -zaposlitev.
V.
Sklenil je tu-di, -da naj se Eran-prej uredi ventilacija' predvsem v cevmi 'livarni in. pa izboljšajo delovni pogoji v čdstfflniici livarne.
VI.	-
Uprava podjetja naj pripravi osnutke- -posilovniko-v -delavskega-sveta in obraitnih 'delavskih svetov. S-inidliloailinia podružnica dn obratni delavski sveti bodo -dali končni predlog -delavskemu svetu v -obravnavo.
VE.
Upokojencu tov. Francu Jerebu, kateremu je pogorela hiša-, je odobril materialno- pomoč v znesita do 160.090 din.
Na 27. zasedanju 28. marca t. 1. je DS obravnaval zaključni račun podjetja in pre-dloige u-pravnega odbora za leto 1961.
Na 28. zasedanju, dne 3. aprila 1962, je DS obraynaval in sprejel družbeni plan podjetja za leto 1962. (Splošni in finančni del.) Med razpravo je kritično obdelano vprašanje sredstev, ki jih letno porabimo za HTV, dopolnilni socialni -prispevek, prevoze delavcev, zaščitna sredstva, izobraževanje i. dr. Posebej je bilo poudarjeno, da Uprava podjetja k družbenemu planu pripravi še organizacijske ukrepe za dvig produktivnosti, izboljšanje delovnih pogojev v zastarelih obratih, di-cipline, načrtnega izobraževanja delavcev in uslužbencev i. dr.
Delavski svet je sprejel sklep, da razpoložljiva sredstva, skla-dov pravilno -uporablja im sicer v prvi vrsti za Investicije, stanovanja, za uredite-v del v okviru udarniške
Tudi v obratu samotne aktiv LMS
Stari tovarniški prostori s svojimi številnimi labirinti, hodniki in podesti, da se človek v njih komaj znajde, skrivajo mimoidočim ljudem veliko mladih proizvajalcev. Siv, kot moka droben prah kremena in gline, ki z vztrajno silo seda na stroje in tla, ki sili v usta in oči — vsepovsod tam, kjer je prostor, ne more sv.ojo mračno Sivino zakriti želj in hotenj po napredku, ki sta svojstveni mladincem samotne ravno tako kot ostalim mladim ljudem.
S tovariško pomočjo tovariša Gračnerja je sekretariat TK LMS pripravil ustanovni sestanek. Na tem sestanku je predsednik TK LMS tov. Medved F rane spregovoril zbranim mladincem. Orisal je osnovni namen mladinske organizacije in njeno mesto v sodobni družbi. Prikazal mesto mladega proizvajalca kot upravljavca, njegovo mesto v organizaciji LMS in pomen množičnega udejstvovanja- mladine pri konkretnih akcijah in zadolžitvah.
Po uvodnih besedah so mladinci izjavili, da čutijo potrebo, da aktiv LMS na samotni globoko zaorje ledino in da čutijo potrebo po organizirani celoti. Pripovedovali so tudi, da so se čutili nekako odmaknjeni od mladine iz ostalih obratov.
Ob tej priliki je bilo izvoljeno tudi vodstvo aktiva, in sicer: za predsednika tovariš Franc Žerjav, za namestnika tov. Hinko Kovač, za blagajnika pa tov. Elfreda Vrečar.
Ob ustanovitvi aktiva želimo mladim proizvajalcem v šamotni veliko delovnih uspehov, veliko napredka pri uve-
ljavljanju	decentralizacije
upravljanja in demokratizacije odnosov. 22. marec naj ostane mladini samotne v spominu kot prisrčno, prijateljsko srečanje z drugimi mladinci kolektiva.	Jflkec Tangek
akcije, postavitev trgovskega ¡paviljona na Lipi, za vse ‘druge« po-treb© pa po vsakokratni odobritvi DS po predlogu ekonomskih, enot in strokovnih sluzih v podjetju, seveda kolikor bodo sredstva &e na razpolago. Sklenil je tudi, da ostane razmerje .«med osebnimi dohodki’ in skladi enako kot v lanskem letu t.-j. 56 % za OD dn 44 % za .skladi© z možnosjtjjo (spremembe za 4 ■% navzgor ali navzdol.
POKLIC OBLIKOVALCA OPEKE JE TUDI LEP
■ Nekateri mladi delavci v šamotni napak sadijo o svojem delu. Večkrat slišimo, da pravijo, da nimajo mladi možnosti razvoja v tem oddelku. Kakor o vseh drugih naših obratih pa je moč napredovati tudi v šamotarni. Seveda pa je potrebno, da sii pri dehu prizadevaš, da si skratka dober in pošten delavec.
, Mladenič, ki komaj pride o obrat, ne niore takoj postati kvalificiran delavec oziroma zasesti tako delovno mesto. Najprej'mora spoznati obrat — razkladanje, vskladiščenje materiala, dovoz k drobilcem itd. Marljivi delavci kmalu zasedejo mesto polkvalificiranega delavca.
Že dolgo pričakujemo gradnjo nove šamoiame. Le-ta bo opremljena -s stroji, s katerimi pa bodo delati ¡tisti delavci, ki bodo sposobni za to delo.
Delo oblikovalca opeke je sicer težko, toda če se trudi in prizadeva, je tudi v tem poit napredka.
Ivan Štarlekar
Predsednik krajevne organizacije SZDL v Štorah tovariš Aleksander Kranjc pozdravlja štafeto
Kaj je z nogometno sekcijo Partizan-Kovinar? NAŠA REKORDERKA
V štorskem nogometu je te dni prišlo do vprašanja, biti ali ne biti: ali začeti z resnim delom ali pa sekcijo razpustiti?
In kaj je v,zrok temu?
Predvsem v neresnosti igralcev, kakor tudi članov samega odbora! Če le malo pomislimo na tekmovanja, ki so se že pričela nam ie jasno, da bi morali že resno trenirati, če hočemo doseči uspehe, o katerih smo govorili na občnem zboru. Do aprila ni imelo moštvo za seboj' nobenega skupnega treninga, niti ni kazalo zanimanja zanj! Le redki igralci izkoriščajo vsaj ugodno vreme, da. pridno vadijo pod vodstvom trenerja? Pri vsem tem pa se vprašujemo', če je še sploh vredno plačevati trenerja? Verjetno ne! Saj - ni ; mogoče pričakovati uspeha le od nekaj discipliniranih igralcev,. Če vprašamo igralce za vzrok neresnosti, nam pojasnjujejo, da so za treninge neugodne vremenske razmere, da odbor nima pravega zaniman ja do dela z n jim in da ima sekcija nekaj skrajno neresnih igralcev.
Po zelo uspelem občnem zboru, na katerem je bilo sprejetih več koristnih sklepov za bodoče delo, je vse kazalo, da bo v sekciji zaživelo
ŠPORTNE NOVICE
STRELSTVO
Za leta 1962 so si naši strelci začrtali obširen program dela. Najvažnejše, naloge že uresničuj e-3o. Že igradiijo oz. urejuj e>j o zimsko strelišče za zračno- puško-. Dalje imajo v programu tudi vrsito predavanj ž njihovega področja. Razširili in utrdili bodo pionirske sekcije po šoiiaii. v latošnj e-m letu bodo organizirali -vrsto najrazličnejših tekmovanj v raznih 'discdplinalh.t -
V	mesecu februarju' in marcu je bilo v Celju in Štorah okrajno liga tekmovanje z zračno- puško.
Naši strelci so pri tem dosegli lepe uspehe. Med najboljšimi so: Franc Brečko, iki je zasedel 2. mesto v okraju, sledijo Janko Sme, ki je zasedel 6. mesto (pred kratkim. je odšel v JEbA), Vali Dečman in Tone Rozman.
V	kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v finale za Zlato- puščico so bile ostre borbe in kljub visoki normi so naši strelci dosegli zadovoljive rezultate-. Tako so trije naši tekmovalci so-delovadi v finalu republiškega tekmovanja.
Med uspehe naše strelske družine šteje tudi! poziv Strelske zveze Slovieuij-e, da trije naši .člani sodelujejo v slovenski reprezentanci. Ti tovariši so: Vili Dečman, Franc Brečko in Vinko Bule. Želimo jim mnogo -uspeha!
ROKOMET
Rokometaši so imeli v preteklem obdobju tri prijateljska srečanja. Najprej ‘ so igrali z -ekipo »Partizan« Celje, ki je član. okrajne lige. V srečanju s Celjani so zmagali z rezultatom 1/TM2.
Drugo srečanje z ekipo »Fuži-nar« Ravne, članom mariborske okrajne lige, je toilo v Štorah in se je končalo z rezultatom. 2&:lL4 z-a naše moštvo.
Tretje srečanje z ekipo »Celja«, ki je član sliov-enske lige, je -biilo-v Štorah din se je končalo z neodločenim rezultatom. 16-:il5-. Neka->teii opazovalci sodijo, da bi naši rokometaši lahko celo zmagali. Tudi neodločen rezultat je precej-velik uspeh. |
NOGOMET
Pred pričetkom spomladanskega dela prvenstva so imeli naši nogometaši več prijatelj sikih srečanj. Omemlb-e vredno je srečanje s -prvim onoštvom celjskega Kla-divarja-, iki se je ^končalo z tne--pidloičehim; rezultatom 3:3.
«Prva . tekma spomladanskega prvenstva je ibila v nedeljo- proti moštvu NiK »Savinja« iz Nazarja, ki se -je končala z rezultatom 5:1 v kordist-našdih nogometašev. Nek zlo-bni opazovalec j-e p-o tekmi pripomnil, -da ¡bi bilo dobro-, če bi se naši ¡nogometaši, naučili streljati enajstmetrovke.
pravo športno življenje. Toda ob samem začetku, moramo žal ugotoviti, da se novi odbor, v katerem so v glavnem elani prejšnjega odbora, le ni resno lotil zaupane mu naloge. Med člani odbora je najprej prišlo do podajanja ostavk iz nerazumljivih razlogov, niso pa izvolili namesto njih druge člane. Razumljivo je, da spričo takšnega stanja tudi igralci nimajo prave volje do dela, saj jim nihče ne daje zgled in spodbudo.
Odbor bo sklical izredno sejo, na kateri bo razčistil vzroke nezainteresiranosti in za posamezna dela konkretno zadolžil tiste elane, ki imajo resno voljo do športnega udejstvovanja. Tiste člane odbora, ki ne kažejo posebne volje do udejstvovanja, pa bodo razrešili funkcij.
Športna javnost v Štorah vsekakor pričakuje, da bo tako odbor le uspel izboljšati raven nogometa v Štorah. V nasprotnem pa bo odbor odgovarjal pred kolektivom, ki je dal vso podporo za dograditev športnega'objekta z namenom, da nudi športni javnosti čim širši razmah rekreacije. Zavedati se moramo, da s športno delavnostjo ne nudimo samo Zadovoljstva simpatizerjev,
Najbrž se ponedeljek, 2. aprila, ni veliko razlikoval od drugih dni, vendar pa bi lahko Vili Dečman dejal drugače.
Ali ga poznate? Že poldrugo leto je zaposlen v naši livarni. Morda poznate tudi njegovega brata, Mihaela, ki je ključavničar v mehanični delavnici? No, omenjeni ponedeljek sta oba brata sprejemala čestitke od svojih delovnih tovarišev. Čestitke za športni uspeh. Oba sta se namreč prejšnji dan udeležila tekmovanja za »Zlato puščico«, ki je bilo letos v Celju. Zdaj tudi veste, da sta oba strelca.
Ali ste zadovoljni z 18. mestom?
Glede na tako hudo konkurenco — tekmovanja so se udeležili 'najboljši slovenski strelci, skupaj pa jih je bilo več kot sto — sem zadovoljen. Dosegel sem 550 krogov od 600 možnih. Streljal sem z zračno puško.
Kaj pa brat?
Dosegel je 35. mesto z malo slabšim rezultatom (541 krogov). Če pa upoštevamo, da se ukvarja s strelstvom šele od 1955. leta in da je skoraj dve leti zanemaril vse vaje, je tudi njegov rezultat dober.
Kaj vas je pripeljalo med strelce? j
Zgled vleče. Tovariš Stefančič A‘zdaj je moj trener — in drugi moji sedanji delovni tovariši so bili strelci. Šel sem
temveč tudi krepimo lastne telesne sposobnosti in ustvarjamo medsebojno tovarištvo.
Pred odborom so torej jasne in odgovorne naloge, ki jih bo moral v najkrajšem času uspešno izvesti, predvsem pa bo moral • izkoreniniti nediscipliniranost, nešportno obnašanje in neresnost igralcev.
V nediscipliniranosti prednjačijo predvsem mlajši igralci in s tem ustvarjajo nezadovoljstvo ostalih. Tako se dogaja, da nekateri, igralci samovoljno zapuščajo igrišče med tekmovanjem ter se ne predrejajo voditeljem, ki so neposredno odgovorni za potek tekmovanja. V mnogih primerih ima tehnično vodstvo in trener težave s sestavo moštva, ker mu primanjkuje igralcev, ki ne smatrajo za potrebno, da se udeležijo tekme, čeprav so v tem obveščeni. Igralcem, ki opravljajo svojo službeno dolžnost na izmeno, je nujno potrebno omogočiti trikratni tedenski trening in na dan tekmovanja opravičen izostanek z dela, ne da bi pri tem bili pri dohodkih oškodovani.
Yse to in še marsikaj bo treba vskladiti, pa ne bo prišlo do razpusta te sekcije, kajti nogomet ima v Štorah že tradicijo.	Ivan Glavač
KRATEK INTERVJU
za njimi na strelišče, da bi jih videl, kaj jih tako privlači. In ta šport je še mene pritegnil,
Vili Dečman
jaz pa še brata. V naši livarni je še zdaj 10 dobrih strelcev.
Ali se že pripravljate na nadaljnja tekmovanja?
Treniram redno, ker šem stalni slovenski reprezentant že od 1954. leta v streljanju ž malokalibrsko precizno puško, streljanje z zračno puško je moja postranska panoga.
Kmalu po tem, ko je tovarišica Olga Krofličeva prišla v naš kolektiv, se je oglasila v našem glasilu s svojim prispevkom, potem pa .je umolknila. Prepričani pa smo, da ne zato, ker nam ne bi imela o čem pisati, temveč ker ni utegnila. Takoj po končani ekonomski srednji šoli je prišla (prvič) v službo. Kot veste, dela v obratovnem knjigovodstvu, kjer se je prizadevno in z veseljem lotila dela. Veliko prostega časa pa posveča svojemu konjičku — lahki atletiki. To pa je tudi tema našega razgovora z Olgo.
»Kot Štorjanko vas prav gotovo v,si dobro poznajo, pa vendar, predstavite se nam:«
»Rojena sem 3. III. 1943 v Celju, že 12 let stanujem s starši v Štorah, imam štiri sestre, v železarni pa sem zaposlena od avgusta 1961.«
»Od kdaj se ukvarjate z-lahko atletiko?«
»Od marca 1959.«
Olga je odgovarjala kratko in jedrnato, tema pogovora pa. je le bila atletika in zato se je hitro razživela. Preberite, kaj vse je povedala:
Bila je neugnana kot pač vsi zdravi otroci. Rada se je lovila, skakala in tudi svojih vrstnikov se ni ustrašila, če se je bilo treba s kom spoprijeti. No, to so otroške igre. V šoli je bila dobra dijakinja, razumljivo pa je, da ni mogla stalno sedeti ob knjigi. Rada je hodila: V kino, toda, sama ne ve zakaj, bolj so to vlekle športne prireditve. Če se kdo v Celju navduši za atletiko, to pač ni čudno. Tu so atleti »doma«, ni treba naštevati uspehe »Kladivarja« in številnih njegovih atletov. Tako se je nekega dne, saj je že povedala, v marcu 1959. leta, znašla na stadionu »Kladivarja«, kjer ie vneto spremljala potek otvoritvenega mitinga, Približala se je : tekmov,alkam v metu krogle. Trener, Andrej Peterka je opazil njeno zanimanje, ki je.že mejilo na vnemo in jo povabil na trening. Tako je postala Olga -metalka krogle in ze po d.veh mesecih, (kar kaže na njen talent) je na tekmovanju' v Varaždinu — zmagala.
Vaš najboljši rezultat z malokalibrsko puško?
Letos sem bil s slovensko reprezentanco v Nemčiji, kjer smo se pomerili s strelci mesta Karlruhe. Tekmoval sem v članski vrsti in zasedel tretje mesto v olimpijskem . meču (584 krogov od 600 možnih). To je državni mladinski rekord in moj osebni rekord. (Naj pripomnimo, da bi s tem rezultatom dosegel letos 5. mesto na državnem prvenstvu med člani!) V srečanju mladinske ekipe z II. moštvom pa sem bil prvi (555 krogov v tro-stavu), kar je tudi dober rezultat.
Kaj pravite o strelskem športu v Štorah nasploh?
V naši železarni je precej zanimanja za strelstvo, bilo pa bi ga še več, če bi imeli pokrito strelišče, da bi lahko streljali z zračno puško ob vsakem vremenu.
Kako se sicer počutite na delovnem mestu?
Dobro.
Tovarišu Viliju Dečmanu želimo še veliko' uspehov na tekmovanjih, pa tudi na delovnem mestu, nič manj pa pri delu v mladinski organizaciji, saj je zelo prizadeven predsednik aktiva mladine v livarni. Končno pa, da se bo tudi pri vojakih (letos bo dopolnil 20 let) izkazal kot dober strelec.
»Napišite, da je šlo za ekipno prvenstvo države za mladinke. Zmagala je naša ekipa. Med posameznicami sem bila prva, kroglo sem zalučala okrog 12 metrov.«
Sledila so tekmovanja in, kot pravi, starši so se »spo-prijaznili z dejstvom«, da njihova 16-letna hči pogosto potuje. Glavno, da njeno učenje ni trpelo. Kmalu je, sprva vzporedno z metom krogle, pričela vaditi met diska, dokler še ni povsem odločila za to disciplino. Leta 1960 je postala državna mladinska reprezentantka (»seveda za
Olga Krofličeva
disk,« je poudarila), lani je postala slovenska mladinska rekorderka (40,53 m), spoznala vsa večja (in številna manjša) mesta naše države, obiskala pa je tudi Romunijo in Avstrijo.
»Vaše želje?«
. »Priti v člansko reprezentanco. Zdaj sem na četrtem mestu, v reprezentanci pa so tri. Če bom letos dosegla 42 metrov, potem ...«
Če bo tako vztrajna kot je bila doslej, ji je uspeh zagotovljen.
»Ali vas športno udejstvovanje kaj ovira pri delu?«
: »Ne. Upam, da tudi v železarni sodijo tako, saj imajo v.eliko razumevanja za moje športno udejstvovanje.«
»Kot član TK LMS in njegov športni referent imate precej nalog. Kaj sodite o možnostih razvoja športa sploh med našo mladino in, ali že kaj premišljujete, kako jo boste razgibali, še posebej glede na metalurške igre, kjer žal vi ne boste nastopali, ker ženske ne bodo tekmovale?«
- »Šport ima med mladino veliko privržencev. Pri Partizanu, kjer sem vaditelj, sem spoznala, da se mladina predvsem zanima za igre z žogo, orodno telovadbo pa tudi atletiko. Imamo objekte (žal še ne telovadnice), primanjkuje pa nam kadra. Upam, da bo naša komisija aktivna in bo prve rezultate pokazala prav kmalu: rada bi, da bi tekmovanja za dan mladosti res dobro organizirali, da bi moji tovariši, ki skrbe za »moške« športe, pritegnili v, te panoge čimveč mladincev, jaz pa si bom po-.sebej prizadevala, da organiziram tudi kakšno žensko sekcijo (rokomet, košarka), predvsem pa da spravim iz- povojev atletiko.« (Seveda!) »Moja trinajstletna sestra Cvetka, zdi se mi, ima smisel za skok v višino, saj je skočila na nekem šolskem tekmovanju že 135 cm. Vera P.erperjeva na primer za tek itd. Že zdaj v okviru Partizana sodelujem s športnimi vzgojitelji s šole, predvsem s tovarišico Sonjo Ocvirk in tovarišem Tinetom Vebrom, ki si zelo prizadevata, da bi v Štorah zaživel šport.«
m
''V>
mtml

■H ■ .*2É?Sí§ ' :
HM
-j
V. ..n.
■¡p»
Imsm.
Ali bo naš »Kovinar« zaigral kdaj v slovenski conski ligi? Na sliki prizor s tekme Olimpija (jeseni bo igrala v II. zvezni ligi) : Ilirija 2:0
584 KROGOV VILIJA DEČMANA
TURIZEM za vso mladino
Bliža se čas izletov, potovanj- din dopustov. Razumljivo je, »da j,e treba gledati tu tudi na finančno stran. (Ni se zgodilo slamo« enikrajfc, da mladinec m ¡mogel izkoristiti svojega dopusta taico kot bi hotel. Ce hočete preživeti svod dopust prijetno, poceni dm v . družbi z ostalo mlajdilno v letoviščih FIZJ (Počitniške zveze Jugoslavije) postanite njen čLan. Ftrečditadte članek do konca itn seznanjeni boste z vsemi podrobnostmi.
Razvijati množični turizem, <iki ne bo drag) za mlade državljane 'Jugoslavije, nadaljnja de/miokriarti1-zacdja odnosov v organih Počdthi-ške zveze im organizirati aktiven turizem za mladino po komunah — to so (bile glavhe teme, o katerih so razpravljali na IV. (redni skupščini Počitniške zveze Jugoslavije v sdmdjilkiailfijem letovišču Saraj pri Skopju. Skupščina je izglasovala nov statut im sprejela številne pravnflmifke ter tovofldlla. nov izvršni Odbor PZJ namesto dosedanjega predsedndištva PZJ. Za predsednika je bil izvoljen Milenko Zreliac, član CK LMJ, a za sekretarja tov. žairko 'MEakovdJč. Skupščini ge prisostvovala. Milka Kufrim, predsednica sveta za turizem Jug.osiavffijie im številni pred-stavnfiiki goSpodiairskih dm poflitič-nih predstavništev LER Makedonije.
Od letos (bodo domovi in letovišča PZJ dostopni za vste mladenke dm mladince ne glede na to ali so člani; PZJ alil me.
Članarina znaša po novem sarmo 100 dim. Vsakdo pa, ki bo koristil objekt, to je, da bo letoval ali! prenočeval' v letoviščih PZJ, bo maral obvezno plačati prispevek v investicijski fond. v znesku 200 idfon. S tem sita uvedeni dive vrsti članstva, tako da dolbi član vse pravice s plačano članarino, a pravico do uporabe objektov dlojb-i z vplačilom investicijskega -prispevka.
V	letoviščih dm domovih PZJ se lahko cene povečajo za vse člane PZJ, ki niso poravnali] invesiti-cijskega prispevka, kakor trudi mladincem dio 25 leta starosti, ¡k? niso včLanjemi v Počitniško zvezo Jugoslavije. Čeme sie lahko povečajo za mladino v starosti do 25 let za 50 %, a za- druge (koristnike db 100 */o. Povprečna' četna dnevnega penstiOna bo znašala -po vseh letovdšičih 380. dan z izjemnim odstopanjem do 15 ®/o navzgor. PO sprejemnih centrih PZJ pa bo povprečna cena 180 dim z izjemnim odstopanjem d|o 15 •/« navzgor.
■Glede članstva je ibdl sprejet po-jmiemiben sklep, da se zniža; spodnja meja za vpis od 14 na 13 let, a zgornja meja za mladino do 25 (Let ter za redne študente pa do 27. leta starositlii. |
V	občini, -okraju, republika in. federaciji bo skupščina predstavniški organ. S tem je potrjeno, da de skupščina na vseh nivojih edini vodilni organ im ima pravico, da sprejema sklepe, medtem, ko izvršni oidbor okraja, republike itd. izvaja sprejete sklepe skupščine.
Skupščina je podčrtala potrebo, da se poveča število« objektov PZJ ter s item povečajo možnosti za aktiven odmor mladine, da ste toda perspektivni malčrt za razširitev materialne osnove za mladinski turizem. Gledamo z gospodarskega aspekta, predstavlja mladinski turizem važen element za razvoj splošnega turizma.
V	desetletnem -obdobju obstoja. PZJ, je bilo poudarjeno, je- dosegla 'organizacija pomemben uspeh pri organiziranju aktivnega odmora za mlade ljudi.
Ob jezerih, morju in gorah Jugoslavije ima PZJ 42 letovišč v njih pa j© letovalo samo lami 52.396 mladincev im mladink. Sirom Jugoslavije so »ferijalci« organizirali 215 pohodov po poteh partizanskih brigad s 14.373 udeleženci. V plačasitdtev 20-obletnice' naše revolucije je bilo lami 144. zborovanj si 110.000 udeleženci. To so pomembni zaključki im ugotovitve IV. redne skupščine PZJ, ki je 31. januarja končala« svoje delo v Saraj u pri Skopju.
V	Železarni štore bomo na novo organizirali -družino PZJ.
Kdor želi postati član te organizacije, naji ©e čimprej prijavi prti. predsedniku LMS svojega cbraita.
Predsednik družine PZJ za Železarno Štore vje tov. Skantelj Antom, pri katerem dobite vsa pojasnila.
Združuj prijetno s koristnim in spoznavaj domovino.
Anton Skantelj
Izrečena je sodba drugi skupini
V mesecu marcu 1962
V soboto, dne 31. 3. 1962 je Okrožno sodišče v Celju razglasilo sodbo nad drugo skupino storilcev (o prvi skupini smo že poročali), ki so si v letih od 1958 do sredine leta 1961 prisvajali razne vrste železa, delno pa tudi prekupčevali z železom oziroma nedovoljeno trgovali. Obsojeni so bili:
1.	JURAČIC Drago zaradi 50 kg obročnega železa in nedovoljenega trgovanja, na 5 mesecev zapora in denarno kaznijo 20.000 din ter plačilo škode Železarni v znesku 4000 dinarjev;
2.	FERLEŽ Janko zaradi poneverbe (skupno s Hrovat Rudolfom) 900 kg betonskega železa in nedovoljenega trgovanja, na 6 mesecev zapora in
23.000	din denarne kazni — premoženjsko pravni zahtevek pa je bil napoten na pot pravde;
3.	PIRŠ Drago zaradi tatvine 1500 kg železa in nedovoljenega trgovanja na 7 mesecev zapora in 20.000 din denarne kazni ter plačilo škode Železarni v znesku 120.000 din;
4.	KORENT Ivan zaradi nedovoljenega trgovanja na 5 mesecev zapora in 40.000 din denarne kazni;
5.	SIVKA Jože zaradi nedovoljenega trgovanja na 3 mesece zapora in 20.000 din denarne kazni;
6.	ROJC Milan zaradi prikrivanja na 15 dni zapora pogojno za dobo dveh let;
7.	VALENTAK Gabrijel, ki ni član našega kolektiva, pa zaradi nedovoljenega trgovanja in neupravičene uporabe na 7 mesecev zapora in 75.000 dinarjev denarne kazni.
Tako je zapisano v sodni kroniki. Toda obe ti sodbi nista samo stvar prizadetih storilcev. Prizadeli sta celotni naš kolektiv, bolj moralno kot materialno.
Podjetje niti družba kot celota ni ravnodušno do človekovih osebnih lastnosti kot so poštenost, marljivost pri delu itd. Podjetju pri izvajanju svoje dejavnosti ob uporabi družbenih sredstev pomaga človek, ki s svojimi umskimi in fizičnimi prispevki, deloma z uporabo določenega stroja ustvarja družbeni produkt. Poleg osebnih prejemkov, ki jih delavcu kot ustvarjalcu v toku delovnega procesa zagotavlja družba, pa ustvarja proizvajalec tudi dobrine, ki imajo pomen za vso družbo. S tem da delavec zlorabi svoj položaj bodisi z odtujevanjem ali kakršnim koli drugim nedopustnim dejanjem, tudi takšnim, ki ni vezano z njegovo službo, škodi tako sam sebi in skupnosti.
Že zakon in naš Pravilnik o delovnih razmerjih skladno z ustavnim določilom prepuščata delaven svobodno izbiro dela, zasledujoč pri tem smoter ustave v tem, da je vsakdo dolžan delati po svojih sposobnostih. Zato ni odveč, če ponovno na tem mestu podkrepimo dejstvo, da sta poštenost in predanost delu osnovna činitelja, ki opredeljujeta proizvajalca v luči pozitivnih ocen ne samo v proizvodnem procesu, ampak tudi v javnem življenju sploh.
Družba preganja vse storilce kaznivih dejanj. To nalogo pa ima tudi sleherni član našega kolektiva, ki mu je na drugi strani dolžnost, da jih prepričuje in opozarja pristojne organe, ki naj ustrezno ukrepajo. Na ta način bomo morebitna že začeta kazniva dejanja preprečili oziroma jih omejili. Disciplinska komisija pa v nobenem primeru ne bo mogla odstopati od določb Pravilnika o delovnih razmerjih, ki kvalificira gospodarski kriminal kot hudo kršitev de-
lovne discipline in v tej posledici bo morala izrekati najstrožje disciplinske kazni, t. j. odpust iz dela, ki ima v gotovih primerih še hujše posledice kot morebitna zaporna kazen. Vsak član kolektiva se mora zavedati, da s takim nepravilnim početjem spravlja ne samo sebe v nesrečo, ampak tudi vso svojo družino. Poštenost pri delu v podjetju pa je tudi ena izmed komponent, ki vplivajo na pridobivanje samega ugleda podjetja.
Čeprav vsi obdolženci v tem procesu niso oškodovali podjetja, so pa s svojim nepravilnim ravnanjem povzročili podjetju mnogo večjo škodo na samem ugledu, kar kolektiv toliko bolj obsoja.
Na zadnjem zasedanju upravnega odbora in delavskega sveta dne 3. 4. t. 1. sta oba organa o tem razpravljala in osvojila načelno stališče, da taki ljudje ne morejo biti več v delovnem razmerju z našim podjetjem, vendar pa sta prepustila obratnim delavskim svetom, da vsak primer posebej obravnavajo,
Č.
BI VERJELI?
V vseh obratih in oddelkih naše tovarne so na raznih mestih, kjer obstaja nevarnost požara, nameščeni raznovrstni ročni gasilni aparati. Teh aparatov se lahko posluži v primeru požara sleherni zaposleni v podjetju, ki mora seveda znati ravnati z njimi. Zgodilo se pa je, da je bil nekomu gasilni aparat, napolnjen s COa namenjen za gašenje trafopo-staje, v napoto, ali mogoče potreben za domačo uporabo, ali se pa hoče doma usposobiti za gašenje s tem aparatom. Zaradi tega je ostala omarica, v kateri je bil omenjeni aparat, nekaj dni prazna. Na srečo ni bilo v tem okolišu ta čas nobenega požara.
Vprašajmo se, kje sta poštenje in zavest tega prekomernega ljubitelja gasilnih aparatov?
Kje je gasilni aparat?
Morda bo aparat našel pot nazaj na staro mesto, ali pa se bo našel kje v kakšnem jarku, morda?
Jasno je, da tisti, ki je storil to nepošteno dejanje, ni niti najmanj pomislil na to, da bi lahko s tem povzročil podjetju in skupnosti večjo škodo, sebe in sodelavce pa prikrajšal na osebnih dohodkih.
k.
FILMI V ŠTORAH
5. in 6. 5. 1962 — madžarski č. b. 12 ZADETKOV
12. in 13. 5. 1962 — amer. CSP barvni OVC AR
19. in 20. 5. 1962 — jugosl. č. b. IZGUBLJENI SVINČNIK (Posebej priporočamo šolar j etm)
26. in 27. 5. 1962 •— amer. OSP. barvni NI IMENA NA NABOJU
Novi člani kolektiva:
1. Stefančič Vladimir, KV strugar, obde<Lovalnica. vafljev; 2. Turnšek Kazimir, NK delavec, livarna sdve litine; 3. Vrbovšek Hinko, NK -delavec, livarna sive litine; 4. Hr-voj iS«tjepan, NK delavec, livarna sive Etine; 5. Klinar Franc, NK delavec, •livarna sive litine; 6. Košir Milam, NK delavec, livarna sdve litine; 7. Kramer Jože, metalurški tehnik, ¡pripor, deda. sive litine; ®. Ivamšek Stane, elekitro tehnik, konstrukcij siki biro; 9. Jerič Feliks, NK delavec, jeklarna«; 10. Virant Alojz, «NK delavec, jeklarna; ilil. Močnik Zvonimir, KV ito«-pdlec, jeklarna; 12. Mernik. Stanislav, NK delavec, jeklarna; 18. Gologranc Jožef, KV strugar, mehanična delavnica; 14. Trupej Tomislav KV sitrugar, mehanična delavnica; 15. Da višek -Stefan, KV varilec, mehanična delavnica; 16. Suišec Molan. NK «delavec, promet; 17. «Gračner Martin, KV kurjač, promet; 18. Rot Stanislav, NK de-* lavec, pr-omet; 10. Sovič Franc, KV premifcač, promet; 20. Jerov-šek Ivan, NK -delavec, valjarna;
21.	Haibot Alojz, NK delavec,- valjarna; 22. Moigiimcki Nikolaj, analitik, kemični laboratorij; 23. Vrečar Elfridai, praktikantka, ša-moitarnaj; 24. Žilbret -Marija, NK častilka., edeOctroplavž; 25. Teržan Mihael, NK delavec, ekspedit; 26. Debeljak Franc, NK delavec, eks-■pedit; 27. Polutnik Cveto, NK delavec, «ekspedit; 28. Seličan Franc, VK kontrolor, OTK.
Podjetje so zapustili:
1. ing. Cemak Feliks«, otodeloval-ni-ca valjev, v JELA; 2. Vrečko« Matija, livarna sdve litine, «v JELA; 3. Erjavec Alojz, -promet, v JLA; 4. Lmževič -Stefan, modelna mizama, v JELA; 6. Mastnak Ciril, promet, v JLA; 6. Sporiš Ljudevit, livarna siilve litine, v JLA, 7. Bračun Edvard, ekspedit, v JLA, 8. Turnšek Alojz, OTK, -v JLA; 8. Klenovšek Alojz, «livarna, v JLA; 10. Otorepec Vinko, livarna, v JLA, dl. Krofi Avgust, ‘livarna-, v JLA; 12. Butoovšek Franc, ekspedit, v JLA; 10. Cmok Ervin,- Samotama., v JLA; 14. Sane Ivan, promet, v JLA; 15. Podplat an Jože, mehanična delavnica, v JLA; 16. ing. . Stuirlbej Alojz, kemični laborant, v JLA; 17. Krašovec Franc, livarna sive litine, v JLA; 18. Herbst Hedvika, (komunalni oddelek;, sporazumno s podjetjem; «19. Fidler Jože, «Livarna, sporazumno s podjetjem; 20. Barat Vinko, ekspedit, samovoljno zapustil delo; 21. Rozman Franc, promet, samovoljno- zapustil delo;
22.	•Pahod.e Stanko, jeklama, po lastni želji; 23. Špoljariič Milan, jekllamai, pa lastni želji; 24. Jager Ivan,' jeklarna, po, lastni želji, 25. Klenovšek Martin, jeklarna,- po lastni, žetjii; 26. Hostnik Vinko, UiOiS, po Lastni želja; 27. Srovin Martin, UOS, -po lastni želji; 28. Kozole Alojz, DUR, po lastni želji; 2l9i. Obrez «Franc, valjarna, v preizkusni dobi; 30. -Virant Alojz, jeklama, v preizkušali dobi;1 31. Cadej Vid, skladišče, po odločbi disciplinske komisije; 32. Hrovat Rudolf, «dningki sklad., po« odločbi disciplinske komisije; 33. Sribar Jože, star 55 let, KV šfcarjevee v jeklarni, v tem podjetju zaposlen preko H let, j«e bil invalidsko upokojen.
POROČILI SO SE:
1, Mastnak Ciril, promet; 2. Tovornik Karl, -mehanična delavnica;
Na 8. redni seji TK LMS so bili sprejeta naslednji sklepi:
I.
Sklep «o kaznovanju članov TK LMS.
Član TK se izključi in se mu odvzamejo «dolžnosti, če:
1.	se neredno udeležuje sej TK LOVLS,
2.	se kot član komiteja ne zaveda oz. noče zavedati zaupanih dolžnosti, «in ‘če ne opravlja svojih nalog vestno,
3.	če kot član ostalih družbenih in političnih organizacij ali samoupravnih organov ne zastopa svojih volivcev na pravilen način in, «da je kot član I teh institucij pasiven,.
4.	če na splošno kvari ugled mladinske organizacije kot «take in s tem tudi ugled kolektiva.
Kazen se izreče «pismeno in se odlok dostavi razen kaznovanemu članu še: glavnemu direktorju, (kadrovskemu «direktorju, osnovni
3. Medved, Adolf, mehanična, delavnica; 4. Ambrož Franc, pripra-va «dela.
NARAŠČAJ V DRUŽINI SO
DOBILI
1. -Gračnar Ivan, valjarna«; 2. | Mulej Ivan, obdeliovaJnica valjev; .■ 3. Koprivc Roman, livarna sive E-tihe; 4. Pintar Jože, Evama sive ■Etilne; 5. Ptiček «Fanikiai, šamotar-na; 6. Pajk Anton, šamatama; 7. Kolar Ivan, energetski oddelek; 8. Mlakar Franc, jeklarna.
Čestitamo!
IZOSTANKI V MESECU FEBRUARJU:
Zaradi bolezni je «bilo izgublje- 1 nih 3.080 idaj-o-vnah «dni, zaradi rednih dopustov 1.143, zaradi izred- | no plačanega dop«usta 102), zaradi neplačanih «izostankov 34, zaradi neopravičenih izostankov 7, zaradi j ostalih izostankov 508, «torej skupaj 4.972 delovnih -dni.
DISCIPLINSKE NEREDNOSTI
V	mesecu marcu je bilo izreče- -nih kazni v 28 primerih. Od tega j so izrekli vodje enot 6 opominov,
5 ukorov, 1 strogi javni ukor, «de- . name (kazni 3 S od osebnega. d«o- ■; hodfca1 z«a dlolbo l meseca, denarne kazni. 5 % od osebnega dohodka • za dobo 1 meseca«. Disciplinska komisija pri D‘S -podjetja je zasedala trikrat in izrekla naslednje H kazni: 1 strogi javni ukor, v 4 primerih 5 % -denarne ¡kazni od mesečnega dohodka za dobo «1 me- J seča in 4 primere odpusta iz pod- j jetja, zaradi prisvajanja tuje | lastnine.
Izrečenih kazni je (bilo to: el ek- a troiplavžai in aglomeracije« 4, ¡pro- | meta. 1, livarne. 4, Samotam© 1, va- | Ujame 5, kemični laboratorij I, • metalurški Laboratorij lj modelna« j mizama i, splošni 'sektor 2, ko- j merciala 3.
Disciplinski prekrški so predi- i vsem na: neopravičenih izostam- J •kih ilil, odklonitev «delovnega naio- j ga il, večkratno zamujanje na delo j •1, malomarno opravljanje« službe i 2, prisvajanje tuje imovine 3, prikrivanje (kaznivega, -dejanja 1, ne- j pravilni medsebojni «odnosi — pretep 3, prisvojitev inventarja ¡podjetja «1.
-. Zaradi vinjenosti so bili., «odtetra- • njeni z delaj:
.Šprajcer Henrik to modelne mi-zame, Perper Oto iz kemičnega laboratorija in Gologranc Martin iz valjarne.
NEZGODE V MESECU MARCU
V	mesecu marcu je bilo« skupno - I 16 nezgod pri delu. Na poti na delo in z «dela ni balo« nobene. Pri j delu so se -poškodovali .naslednji:
Iz ' edektropLavža: Dobršek Ivan, ;; Kbšec Anton, Zdbnet Anton in . j Rozman Franc; to jeklarne«: Gor- g janc Viktor; to valjiarme: Perčič . Karl, Klanjšek Ludvik, Gaiuf Anton, ¡Zupanc Ivah, Turnšek Stan- ' ko, Zajc Mihael din Sega Ludvik; ■ iz ’ ¡livarne sive litine: Dečman Franc; to prometa: Golob Ludvik in Tanšek Adolf; to gradbenega oddelka: Zimšek Ivan.
Večina nezgod je lažjega« znaiča-ja. A-pailiiza po «vrstah poškodb nam •kaiž-e, «da je v sedmih primerih šlo za poškodbo, ki je- nastala z udarcem predmeta, ki pade ali zdrsne. V dveh v primerih -gre za stasnjenje roke in sicer «pri spe- : •njanjiu ozkotirnih' vozičkov. Dve (l poškodbi sta nastali zaradi padca in pet poškodb so opekline..
organizaciji ZK (če j«e> član ZK), otoraitovdidisitvu in nep«osr'edno na«d-rejenemu.
Predlog sklepa je« «bdi soglasno sprejet in velja -o«d 15. 3. 1962. Namen take «kaznovalne politike je v /tem, ida se izboljša «disciplina na sejah TK in pri konkretnih zadolžitvah.
Da ibd .«debili stik tudi z mladinci iz obrata, šamotma in ekspedit, se sekretariat TK LMS zadolži, da ustanovi v teh «dveh obratih aktiv LMS.
III.
Za poživitev dela v aktivih je potrebno, da se predsedniki aktivov po obratih individualno' toob-pažujej‘0. Zato bodo organizirali seminar za vodstva aktivov, .ki- bo po tematiki prilagojen «osnovnim problemom, ¡ki zavirajo delo predsednikov aktivov. Tematika 'bo za- ' §r jiemaia snov o osnovnih principih | vodenja sestankov, razgovorov, diskusdd itd.
Sklepi tovarniškega komiteja LMS