AKTUALNO VPRAŠANJE V nekaterih večjih podjetjih v Sloveniji in drugod v državi so osnovali obratne delavske svete. Le-ti so lahko uspešna, živa vez med centralnim delavskim svetom in kolektivom. Obratni delavski svet lahko te-meljitejše proučuje specifično problematiko svojega obrata kot jo more centralni delavski svet ter daje le-temu predloge za ustreznejše sklepe. Predvsem seveda lahko uspešno delajo obratni delavski sveti v tistih podjetjih, kjer so hkrati z decentralizacijo delavskega upravljanja decentralizirali na obrate tudi del knjigovodske službe. Tak je primer v mežiškem rudniku, kjer obratni delavski sveti obravnavajo obratne račune in so pri tem v prejšnjem letu dokaj uspeli zmanjšati proizvodne stroške. Vse to nas je napotilo k temu, da smo povprašali na komisiji za delavsko in družbeno upravljanje pri Okrajnem odboru SZDL Kranj, kako je z obratnimi delavskimi sveti v našem okraju. Prejeli smo pojasnilo, da imajo v Železarni Jesenice grupne in obratne delavske svete, v drugih večjih gorenjskih podjetjih pa nimajo nikjer obratnih svetov. Spričo uspehov, ki so jih dosegli ti organi drugod, se nam pa vendarle vsiljuje vprašanje: mar ne bi kazalo formirati obratnih delavskih svetov tudi v nekaterih večjih gorenjskih podjetjih, ki imajo po več, ponekod celo teritorialno med seboj ločenih obratov? LETO X. — ST. 11 — CENA DIN 10.— KRANJ, 8. FEBRUARJA 1957 C It JK. S GOREIMDSkE S tem vlakom GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO hodili! otrokom novo šolo V APRILU LETOS BODO ZACELI GRADITI NA JESENICAH NOVO ŠOLSKO POSLOPJE — LETOS BO POUK NA JESENIŠKI OSNOVNI SOLI ZARADI TREH IZMEN SKRČEN ZA 1520 UR — V SEDANJIH PROSTORIH JE ZDRAVJE OTROK IN UČNEGA OSEBJA RESNO OGROŽENO. od Podrožce do Jesenic Jesenice, 6. februarja. Danes ob 8.40 uri je odpeljal motorni vlak z Jesenic proti Podrožci. Jugoslovani so bili kratko urioo avstrijski gostje. Med drugim so jih na prvi avstrijski obmejni postaji pozdravili tudi avstrijski minister za ipromet .ing. Wakibruner, generalna direktor avstrijskih železnic dr. Schamtil, direktor železniške direkcije Villach dr. Gra-disehnik, (predstavniki koroške vlade in drugi. »Prav gotovo je za nas vse današnji dan praznile,« je med drugim poudaril dr. Schantl. »Veseli smo bili, ko ste se pred letom 'in pol odzvali našemu vabilu, da bi skupno elektrificirala progo od Podrožce do Jesenic« Elektrificirana proga bo olajšala promet in neporno delo železničarjev skoz: obmejni tunel, ki je eden najdaljših v Evropi. Tovorni promet se bo lahko povečal za še enkrat, saj je do sedaj vozi vlak na tem delu proge 23 minut, odslej pa bo voziil le 17 minut. Elektrificirani del proge je dolg okoli 8 km. Delavci so vložili v to delo kakih 153.000 delovnih ur. Do sedaj je proga stala okrog 162,187.000 din, ko bodo dela popolnoma zaključena, pa bo znesek narastel na 170 mit'jonov. Blizu 10. ure dopoldne pa je privo-zil električni vlak iz Podrožce na Jesenice. »Tako, odslej pa samo še s takim vlakom .. .« Avstrijske in domače goste sta pozdravila predsednik ObLO Jesenice Maks Dol in ar in generalni direktor J2 Blagoje Bogavec. Med gosti je Ibi-lo tudi precej inozemskih novinarjev. V prijetnem kramljanju so si državljani obeh držav izmenjali zdravice, se veselili skupnega uspeha, ki je nov Jesenice so se v zadnjem času toliko razširile da med drugim tudi šolska poslopja ne ustrezajo več naglemu povečanju števila učencev in dijakov. Poslopje, kjer je seda] osnovna šola, je bilo grajeno pred leti za 150 otrok in je bilo obkroženo z dokaj širokim pasom nasadov. V zadnjih desetin letih Pa se je Železarna tolrilko povečala, da obkroža šolo že od treh strani''. Zaradd neposredne ibliiižtine Železarne, železarskih plinov, praha in ropota, je pouk v teh prostorih onemogočen. Ni raiiti pravega zračenja, med odmori vdihavajo otroci plin in prah ii železarskih peči in tudi ropot zelo moti pouk. Ne le to! Sola Jje postala že davno premajhna. V tem šolskem letu se namreč stiska v šestih učilnicah 739 učencev. Ce raiz-delimo prostor, ki je nia razpolago, med učence, pride na vsakega le 0,37 m2 tai. Da sploh vsi učenci llahko hodijo v šolo, je pouk razdeljen v tri izmene. Prvi začno že ob 7.30, zadnja izmena pa se zaključi ob 18. uri zvečer. Razen tega je pouk v vseh izmenah skrčen za nekaj ur tedensko, tako da bo vsem izmenam do konca leta odpadlo okoli 1520 učnih ur. Ker je učna snov že tako zelo zgoščena, teh ur ne bo moč nadoknadiiitd. Oddelki se menjavajo že v 5-niinutnem premoru, najdaljši odmor pa je skrajšan od normalnih 25—30 minut v drugih šolah na 15 minut. Razumljivo je, da so zato ti prostori tudi zelo nehiigieniilčni, saj je onemogočeno temeljito snaženje in zračenje. Ce bi bilo v prihodnjem letu na razpolago samo toliko raizredov kot letos, bi dva oddelka ostala eploh brez prostora. In kaj bo, ko bo tudi' pouk na jeseniških šolah prilagojen šolski reformi? Število učencev bi se tako predvidoma povečalo na Okoli 1500. Prebivalcem Jesenic in bližnje okolice torej grozi, da njihovi otroci ne bodo mogli ob:skova'ti pouka oziroma, da se bodo glede na okrnjen pouk manj naučili kot v drugih šolah. Ko je komisija proučila to stanje na jeseniških šolah, je ugotovfla, da bi ta problem rešili le dve novi osemletni šoli. Pred nedavnim je Jeseničanom uspelo dobiti kredit za gradnjo novega šolskega poslopja. Iz republiškega stanovanjskega sklada bodo dob:M 150 milijonov dinarjev v treh tram-šah, iz občinskega stanovanjskega sklada 75 milijonov v treh tranšah in iz okrajnega investicijskega sklada 75 milijonov dinarjev. Razen tega'pa bodo sedanje poslopje osnovne šole, ki je ':z zdravstvenih razlogov popolnoma neprimerno, prodali Železarni za 50 milijonov dinarjev. Novo šolsko poslopje bodo predvidoma začeli graditi aprila letos na prostoru bliiizu sedanje gimnazije. L j. dokument sodelovanja med Avstrijo m Jugoslavijo. Dr. Schantl pa je povabil nekatere naše zastopnike na kratek oitaisk v Beljak. Lj. Krajevni odbori v loški občini DOKAJ SAMOSTOJNO GOSPODARIJO V Škofjeloški občini je 11 krajevnih odborov. Ker noben organ samoupravljanja ne more uspešno delati, če nima vsaj minimalne osnove, jim je Občinski ljudski odbor prepustil nekaj sredstev, s katerimi krajevni odbori večinoma dobro gospodarijo. Občnski ljudski odbor je sprejel odlok o kategorizaciji občinskih cest in določil, kdo jih vzdržuje. Občinske ceste I. reda vzdržuje v celoti občina, za ceste II. reda daje občina material rn plačuje ljudi, ki jih posipajo, prevoz materiala za posipanje pa opravijo kmetje sami. Za vzdrževanje občinskih cest III. reda prispeva občina samo materiad, vse drugo pa organizirajo krajevni odbori. Na osnovi tega odloka o kategorizaciji občinskih cest je Občinski ljudski odbor u-strezno razdelil obč'nski investicijski sklad med občino in krajevne odbore. Vsak krajevni odbor ima v banki lastno knjižico, na katero je občina vknjdžila pripadajoči znesek. Podobno so v okviru možnosti decentrali- ziral: vzdrževanje javne razsvetljave in še nekatere zadeve, ki so jih z občinskim družbenim planom prenesli na krajevne odbore. V cestni sklad se stekajo na primer takse na vprežno živino lin dajatve od zasebnih prevoznih storitev. Finančni aparat izračunava, koliko od teh sredstev naj se steka na knjižice krajevnih odborov. Ce zmanjkuje sredstev za opravljanje komunalnih del, ki jih je predvidel občinski družbeni plan, potem prebivalci lahko ugotavljajo, da je prišlo do tega zato, ker pač niso v redu izpolnjevali svojih družbenih obveznosti. Ta sistem finansiranja krajevn'h odborov nameravajo v loški dolini še izpopolniti. Ce na področju krajevnega odbora ustvarijo večja sredstva s povečanjem narodnega dohodka (denimo v obrti), kot je predvideno, naj bi s tem presežkom upravljali krajevni odbori. To vzpodbuja krajevne odbore k iskanju dodatnih sredstev. Občinski ljudski odbor je krajevnim odborom zatrdil tudi to, da sredstev, ki j.ih posamezen krajevni od- bor ni uporabil do konca leta, v prihodnjem letu ne bo odvzel in da jih tudi ne bo upošteval pri dodeljevanju sredstev v novem gospodarskem letu, marveč bo tedaj dodeljeval sredstva po objektivnih potrebah. Odvzemanje še neuporabljenih sredstev namreč zelo slabo vpliva na gospodarjenje, ker pri tem vsi hitijo (kot kaže praksa tudi na drugih področjih gospodarskega življenja), da preostala sredstva na vrait na nos zapravijo, ker jim je tako rekoč postavljen nekakšen »rok za zapravljanje«. Tako krajevni odbori v loški občini že dokaj samostojno gospodarijo, pri čemer dosegajo nekateri (na pr. krajevni odbor v Logu) lepe uspehe. Pri tem je značilno tudi to, da so ljudje na zadnjih zborih volivcev usmerili krMako glede pomanjkljivosti pri urejanju drobnih krajevnih zadev zoper slabo delo nekaterih krajevnih odborov in ne več samo proti občini kot je bila navada prej; nedelavne člane krajevnega odbora pa volivci lahko takoj odpokličejo na zboru volivcev in je na ta način omogočeno uspešnejše in naglejše reag'ranje volivcev na pomanjkljivosti pri urejanju krajevnih zadev. naš razgovor »POSKRBELI BOMO ZA VEČJO UDOBNOST V PLANINSKIH POSTOJANKAH« Gorenjska je pričakala prvake lili!!! liiii V vlaku od Beograda do Jesenic so bili letošnji prvaki dobre volje (zgoraj). Vse do Jesenic so pristaši hokeja pozdravljali zmagovalce (levo zgoraj). Jeseničani pa so jim priredili veličasten sprejem (levo spodaj). »Statistični podatki govore o vsestranski dejavnosti našega društva, ki se zrcali v prirejanju predavanj, izletov, planinskih in alpinističnih tur, kolonij in taborov. Ti podatki kažejo stalen porast članstva. V društvo je vključenih že nad 1000 članov, od katerih je 148 mladincev in 200 pionirjev,« je pripovedovali predsednik Planinskega društva Jesenice tovariš Zvone Teržan. »Omenili ste predavanja, izlete in kolonije, ali nam lahko poveste o tem kaj več.« »Za člane smo organizirali 6 izletov, za mlad'nce 2 in za pionirje 7. Ob izviru Soče smo imeli v juliju in avgustu 19f>6 pionirsko kolonijo, kjer so letovali pionirji v šestih izmenah. Na Vršiču smo pripravili planinski smučarski tabor za 35 mladincev. Alpinistični odsek je organiziral več plezalnih vzponov, plezalnih tečajev in večjih odprav v domače in tuje gore « »Kolikor mi je znano, imate lastne planinske postojanke. Zanima nas, katere in kako ste z njimi zadovoljni?« »Naše društvo upravlja Erjavčevo kočo in Tičarico na Vršiču ter kočo pri izviru Soče. V vseh postojankah imamo razmeroma dober obisk. Ker ta stalno narašča, smo povečali Erjavčevo kočo, nabavili opremo za jedilnico v Tičarici, prebel'li 'n pre-pleskali postojanke. Tudi v bodoče bomo poskrbeli za boljšo postrežbo, za večjo udobnost in domačnost.« »In perspektive društva za bodočnost?« »Potrudili se bomo. da se bo število članov še poveča.o. Skušali bomo pritegniti v naše v*r-ste predvsem mladince in pionirje. Tudi za naprej imamo v načrtu strokovna planinska predavanja, plezalne vzpone, izlete, visokogorske smučarske ture in začetniške plezalne tečajp za predvojaške obveznike. U. 44099999999^ 9999999 £ V sredo je imela egiptovska vlada sejo, na kateri je proučila vprašanje umika izraelskih čet iz Gaze in od Akabskega zaliva. Kot poročajo, so na tej seji določili svoje dokončno stališče o tem vprašanju. Egiptovska vlada je tudi proučila vprašanje gospodarskega položaja v deželi v zvezi z nazadovanjem dohodkov, ki ga je povzročilo zmanjšanje izvoza bombaža in drugega blaga. Sklenili so tudi, da bodo dokončno deblokirali egiptovske denarne sklade. Francija, Velika Britanija in ZDA so namreč blokirale egiptovska denarna sredstva in druge egiptovske vrednote v svojem območju, brž po nacionalizaciji Sueškega prekopa. t) Kakor poročajo iz New Yorka je egiptovski zunanji minister Mahmud Favzi zahteval od generalnega sekretarja OZN Daga Hammarskjolda, naj takoj skliče Generalno skupščino Organizacije združenih narodov, da bi znova proučili umik izraelskih čet z egiptovskega ozemlja. Zahteval je tudi, naj Generalno skupščino seznani s sklepom Izraela, ki noče sprejeti resolucije OZN, v kateri se znova zahteva umik izraelskih čet za demarkacijsko črto iz leta 1949. m Predstavnik izraelske delegacije v OZN je v sredo izjavil, da je izraelska vlada predložila generalnemu sekretarju OZN načrt o tem, kako bi uredili izraelsko-egiptovske odnose. Po tem načrtu naj bi izraelska vlada objavila deklaracijo, da bo Izrael sodeloval s silami OZN, katerih naloga je obnoviti mir na tem področju, na drugi strani pa naj bi Hammarskjold vprašal egiptovsko vlado, ali je pripravljena po umiku izraelskih čet prekiniti vojno stanje z Izraelom. 4 Iz Budimpešte poročajo, da je bil v sredo novi jugoslovanski veleposlanik v Budimpešti Jovo Ka-pišič pri predsedniku madžarske vlade Janosu Radarju in se z njim dlje časa pogovarjal. To je bil hkrati tudi prvi obisk našega veleposlanika pri madžarskem predsedniku vlade. 0 Kakor poročajo iz Washingtona je libanonski zunanji minister Malik izjavil, da Libanon podpira ameriško politiko na Bližnjem .Vzhodu. O Iz Kaira poročajo, da bo bržkone že sredi februarja omogočen manjšim čezoceanskim ladjam promet skozi Sueški prekop. Glavna očiščevalna dela se bližajo koncu. 4 Volitev v veliko ljudsko skupščino Romunije se je po uradnih podatkih udeležilo 11,553.690 volivcev ali 99,15%. Za kandidate ljudsko-demokra-tične fronte je bilo od vseh oddanih glasov 98,8%, proti njim pa je glasovalo 115.880 volivcev ali 1 %. Povprečno največ glasov je dobila fronta v o-krožju Constance(9951%), najmanj pa v madžarski avtonomni oblasti (97,94%). Novi parlament bo štel 437 poslancev. Med temi je 169 delavcev neposredno iz proizvodnje, 113 pa intelektualcev. Vse druge narodnostne skupine bodo imele 67 poslancev, izmed katerih bodo tudi trije Srbi. Zanimivo je, da bo v novem parlamentu tudi 71 žena in 6 duhovnikov. • Iz Buenos Airesa poročajo, da so po vsej državi začeli stavkati prometni delavci, ki terjajo ponovno proučitev kolektivnih delovnih pogodb v državno upravo. £ Varšavo je v sredo obiskal sekretar Komunistične partije Belgije Ernest Brinel. Le-ta se bo mudil na Poljskem več dni in se bo razgovarjal z voditelji Združene delavske partije Poljske. IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO D* TISKARSKO PODJETJI »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODOOVOR-NI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. «7» »67 — TELEFON UPRAVE ST. «76 / TEKOČI RACUSf PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROCNTNA •00 DINARJEV, MESEČNA M DENARJEV LJUDJE IN DOGODKI POPRAVLJANJE MOSTU PREKO ATLANTIKA Za Duncana Sandjsa, novega britanskega obrambnega ministra pravijo, da je zelo odločen mož. Ce bi ga hoteli ocenjevati po prvih korakih, ki jih jc storil na novem položaju, bi morda bili lahko kar naklonjeni temu mnenju. Eden najmlajših ministrov in Churchillov zet se je lotil svojega dela s prezidavo celotnega sistema britanske o-brambe. Bistvo te rekonstrukcije naj bi bila večja učinkovitost angleških oboroženih sil in izdaten prihranek v državnem proračunu, s katerim bi zamašili luknje drugje. Odkar je Edenova pustolovska politika na Bližnjem vzhodu zaprla sueški prekop in so s tem presahnile tudi pipe s petrolejem, je Velika Britanija zaplavala v še hujši tok gospodarskih težav, s katerimi se bori že vso dobo po vojni. Proti rastoči ameriški, nemški in japonski konkurenci, pa se bo britanska industrij?, lahko postavila uspešno po robu le z modernizacijo in povečanjem konkurenčne sposobnosti. Odtod tudi navdušenje v gospodarskih krogih Anglije za avtomatizacijo in najnovejše pridobitve sodobne tehnike. Seveda pa taka modernizacija terja velikanska sredstva. In te namerava dobiti nova angleška vlada iz prihrankov pri skrčenju oboroženih sil. Zato so vojaški strokovnjaki zavihali rokave in še enkrat pregledali položaj svoje vojske. Ugotovili so, da bi najlaže prihranili tako, da bi z uvedbo najmodernejših orožij (atomskega in usmerjevalnih izstrelkov) lahko zamenjali veliko število že zastarelih enot, prav tako pa bi lahko skrčili oborožene sile v nekaterih kolonijah in strateških oporiščih, zlasti v Evropi. Eden glavnih ciljev vSandyso-vega poslanstva v ZDA je bil torej doseči pri ameriških zaveznikih privolitev v skrčenje britatnskih okupacijskih sil v Zahodni Nemčiji. Toda Amerikanci so bili gluhi na to uho. Temelj ameriške politike v Evropi je prav Atlantska zveza in prispevki posameznih članic k skupni vojaški obrambni moči. Sandys se je moral torej glede tega vrniti praznih rok, oziroma z zelo nedoločnimi obljubami: da bo morda kdaj pozneje le dovoljeno zmanjšanje vojaških sil in da bodo ZDA preskrbele britanski vojski usmerjevane izstrelke ter ji pomagale pri atomskih raziskavah. Sandvs pa je bil srečnejše roke v drugem vprašanju, ki pa je morda bilo »uradno« le postranski namen obiska. Novi britanski obrambni minister je bil namreč prva vodJna britanska osebnost (če odštejemo neuradni obisk vodje laburistične opozicije Gaitskella), ki je odpotovala prek »velike luže«, odkar so se s sueško krizo razrahljali temelji tradicionalnega anglo-ameriškega prijateljstva. Zato je bila njegova naloga tudi popraviti porušeni most med obema državama in znova vzpostaviti poprejšnje zavezništvo. Ponovno zbližanje obeh prekooceanskih zaveznikov je namreč ena glavnih točk programa nove, Macmillanove vlade. Zato so v Londonu s tesnobo pričakovali izid Sandysovega obiska. Amerikanci so doslej kazali zelo ne-pristopno obličje nasproti vsem takim britanskim poskusom. Niti najmanj niso bili pri volji, da bi se sestali z britanskim pre- mierom in so nemudoma zanikali vesti o ponovnem sestanku med tremi zahodnimi predsedniki vlad na Bermudskih otokih. Takšno hladno stališče do bivših zaveznikov je seveda deloma tudi razumljivo. Amerikanci so spretno izkoristili anglo-franco-sko napako na Bližnjem vzhodu, da so se vsidrali na njihovo dosedanje mesto. Z novo ameriško politiko, tako imenovano Eisen-hovverjevo doktrino si hočejo novo pridobljene postojanke še bolj utrditi. Zato bi vsako prehitro povezovanje z Anglijo, se pravi z nedavnim napadalcem zbudilo nezaupanje med arabskimi deželami in že vnaprej onemogočilo kakršenkoli uspeh ameriških načrtov. Sandvsov obisk je uspel v toliko, ker je vsaj malo omehčal trdoto ameriškega zaveznika. Ameriški državniki so svojemu britanskemu gostu bržkone veliko več obljubili, kot pa se to trenutno upajo javno povedati. Vse to je dalo zato Sandysu dovolj podlage, da je o razgovorih optimistično izjavil, da so potekali v »krogu ene same družine«. MARTIN TOMA2IC kratko, vendar zanimivo POTROŠNIŠKI SVETI SPIJO V Kamniku potrošniških svetov ni, če pa so bili izvoljeni, nič ne delajo. Občinski odbor SZDL bo razpravljal o tem, kako poživiti delo teh družbenih organov, ki bi lahko v marsičem koristno vplivali na izboljšanje trgovanja Z. MLEČNA RESTAVRACIJA V TRŽIČU IMA VELIK OBISK Mlečna restavracija v Tržiču ima vsak dan polno obiskovalcev. V kratkem bo začela prodajati tudi slaščice, gostje pa bodo lahko naročili tudi poceni enolončnice. J. V. LOKOMOTIVA POVZROČILA POŽAR Dne 3. februarja okoli 1?. ure je v gozdu nad železniško progo v Zaiki pri Bledu nastal požar. Ogenj je zanetila iskra iz lokomotive osebnega vlaka, ki je vozil 'iz smeri Boh. Bela'— Bled-Jezero. Požar se je razširil na površino 1 ha. Pri gašenju sta sodelovali gasilski četi z Bleda in Rečice. Gasilcem se je posrečilo ogenj v razmeroma kratkem času omej'iti. Skoda še ni ocenjena. Ob 13.40. uri je iz enakih vzrokov pričelo goreti nad železniško progo med Žirovnico in Slovenskim Javornikom. Pogorelo je nekaj gozda. zr. PO NESREČI JE POBEGNILA Dne 3. februarja se je zgodila pred poslopjem KZ Kranj :'n prodajalno tovarne »Sava« na Koroški cesti v Kranju prometna nezgoda. Trčila sta oseb- ni avtomobili, last avtomehanika Franca Rozmana iz Kranja in avtobus S-1522, ki ga je vozil Franc Likar. Franc Rozman je peljal iz smeri Naklo—Ljubljana :'n ko bi se moral srečati z avtobusom, je nenadoma skočila pred osebni avtomobil neznana ženska, ki je do takrat stala na pločniku. Franc Rozman je uporabil zavore in z a vozil na sredino ceste, da ne bi povozil ženske, pri tem pa je zadel s prednjimi lev:m blatnikom v prihajajoči avtobus. Skoda na voz Tih znaša približno 45.000 dinarjev. Nesrečo je zakrivila neznana ženska, ki je takoj pobegnila, zr. TUDI NAPADALCA STA JO SKUPILA V nedeljo, 3. t. m. ob 23. uri je skupna Bosancev, med njim.i brata Ibro in Meko Hakič, zaposlena v Železarni Jesenice, napadla blizu Javomika Mihaela Dornika, tovarniškega delavca z Javornika, ki se je vračal domov. Dobili je lažje telesne poškodbe, zairadi katerh so ga odpeljali v bolnišnico na Jesenice. Pol ure kasneje sta se po isti cesti vračala domov Marijan Langus in Anton Kisovec. Napadalci so se lotiiil'i tudi njiju. Antona Kisovca so poškodovali po giavi, napadeni Langus pa je tedaj uporabil lovsko orožje in v silobranu ranil v nogo enega izmed obeh bratov Haiki-čev, drugega pa je udaril 6 puškinim kopitom po ©lavi. Obadva so odpeljan v bolnišnico. Zadevo ima v rokah sosdišče. Zr. NOVO MESTNO TEHTNICO Tržaška mostna tehtnica je doslužila. Stara je že 50 let, njena zmogljivost je komaj 4 tone, vsakoletna popravila pa ogromno stanejo. Občinski komunalni obrati so zaradi tega kupili novo mostno tehtnico za 25 ton, ki jo bodo v kratkem montirali. Vprašanje je, kam? Dosedanji prostor za novo tehtnico ni primeren, ker bi ovirala promet, razen tega pa je tam predviden trg s spomenikom padlim borcem v NOV. J. V. V TOVARNI »RUNO« NISO ZADOVOLJNI S KVALITETO Tovarna usnja »Runo« Tržič je staro podjetje, v katerem je zaposlenih 14 delavcev, Delavski svet zadnje tedne ni zadovoljen s kvaliteto izdelkov. Grajal je kontrolno osebje podjetja, ki je dopustilo, da so šli na trg kvalitetno manjvredni izdelki. Pri raziskavanju vzrokov za te napake so ugotovili, da so prehitro prešli na nov tehnološki proces. Delavski svet je sklenil, da bodo nadaljevali produkcijo po starem preizkušenem načinu. V bodoče bo samo ta organ odločal o spremembi produkcije. J. V. KONFEKCIJO BODO LAHKO KUPOVALI PO KONKURENČNIH CENAH V poslopju Mestnega doma v Tržiču obnavlja te dni proda-jalniške lokale Gorenjska obla-čilnica Kranj. Tržičani bodo z ustanovitvijo nove poslovalnice lahko doma nakupili konfekcijo, in ne bo jim več treba trošiti denarja za potovanje v Kranj ali Ljubljano. Tudi trži-ško podjetje »Modno krojaštvo« bo v kratkem začelo z izdelovanjem ženske konfekcije. Prebivalci bodo torej lahko naročali obleko po želji in jih nabavljali po konkurenčni ceni. V kmetijski zadrugi v Kržah se resno bavijo z mislijo, da bi prevzeli obstoječe krojaško podjetje, ki je že začelo hirati. V načrtu imajo nabavo konfekcijsk:h strojev in dobavljanje zunanjim naročnikom. Kmetijska zadruga in krojačnica pravzaprav nista sorodni dejavnosti, ti načrti pa imajo to dobro stran, da bodo dobili zaposlitev izučeni krojači in šivilje, ki bi sicer morali v druge, morda nekvalificirane poklice. J. V. gradnji športnih naprav V vseh občinah kranjskega okraja ni enakega zanimanja za šport rim športno dejavnost v celoti. Tudi' posamezni občinski ljudski odbori kažejo zanj sila različno razumevanje. — Toda kljub vsem težavam pa pestaja vedno bolj očitno, da je teies-niovzgojna dejavnost, zlasti za mladino, velike važnosti . . . Težave so. Predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih športnih 'igrišč in naprav. V nekaterih krajih so že dali pobude za njihovo zgraditev in pri ljudsk:h odborih dosegli razumevanje, ponekod pa, žali, naleteli na gluha ušesa. Kaj menijo nekateri športni delavci in športniki: o tem problemu? Podpredsednik Gorenjske nogometne podzveze: Kar zadeva gradnjo športnih objektov, menim da so trennlno najbolj potrebna nogometna igrišča pirav v Kranju. Sicer bodo, kot kaže, že letos za*-čeii z gradnjo športnih naprav za kopališčem. Poudariti moram, da ima ObLO v Kranju za športno dejavnost zelo veliko razumevanja ... Predsednik večjega športnega društva: Pni gradnji športnih objektov treiba enkrat za vselej napraviti red. Denarno podporo, iki jo nudijo nekateri ljudski odbori, treba usmeriti tako, da se 'sredstva čimbolj smotrno uporabijo. Ne smemo ji'ih drobiti, marveč v enem letu uponafoiti za en objekt, ga dograditi, drugo leto za drugega. ENa tak način bo dosežen brez dvoma večji učinek . . . Športnik - košarkar: Mislim, da izražam željo vseh športnikov, če povem, da si vsi želimo čimveč dobrih .in praktičnih športnih naprav ... I. A. Prostor za bodoči stadion v Kranju DOLOČEN BO ZELENI PAS MESTA KRANJA Iz zdravstvenih in estetskih razlogov nastaja v industrijskem Kranju vedno večja potreba po zelenem zaščitnem pasu. Na predlog Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo naj ibi vključili vanj katastrske občine Kranj, Okroglo, Rupa, Stru-ževo, Primskovo, Klane, Huje, C;ir-čiče z vsemi gozdnimi zemljišči. Nadalje naj bi se v zeleni pas vključi,1.! tudi del katastrskih občin Drulovka, Stražišoe. Občinski ljudski odbor bo za parke in zaščitene gozdove uvedel čuvajsko službo. »GRABEN« V ŠKOFJI LOKI BO DOBIL NOVO LICE Ob koncu preteklega tedna so v Skofjl Loki pričeli podirati mesarijo na »Klancu«. S tem se je pričela druga faza urejevanja in odkrivanja starega mestnega obzidja. Spodnji del je v glavnem že obnovljen, letos pa bo urejen del do Mestnega trga. Poleg mesarije bodo odstranili še skladišče »Zelezni-ne« in znamenje, popravili pa bodo Daganinovo hišo, ki verjetno stoji na temeljih obzidja. Inženir arh. Bitenc, ki je napravil načrte za ureditev »Grabna«, je tudi že izdelal načrte za obnovo Martinove hiše, prav tako zgrajene na ob- zidju. Verjetno bo prišla na vrsto prihodnje leto. Tako 'bo Loka dobila nekakšno »muzejsko magistralo« — od Muzeja do Zgornjega stolpa. K. J. »MODA« JESENICE SE JE PRIKLJUČILA »GOR. OBLAČILNI«« Delavski svet Obrtne krojaške delavnice »Moda« na Jesenicah in delavski svet Gorenjske ctolačilni-ce Kranj sta se domenila, da se »Moda« priključi Gorenjski oblačilni ci, h kateri se je pred nedavnim pripojilo tudi »Krojaštvo« iz Trž:ča. Občinski ljudski odbor Kranj je na zadnji seji potrdil to združitev. AMD PODNART JE ZBOROVALO Pred dnevi so se zbrali člani AMD Podnant na letni skupščini. Po dveh letih obstoja je vključenih v društvo Že 145 članov, med katerimi jih je 70 uspešno opravilo vozniški izp'it. Društvo je pripravilo vrsto tekmovanj. Tudi vnaprej ima v načrtu spretnostne vožnje, gorske dirke in skupinske izlete. Posebno pozornost bodo posvetili mladini. Osnovnim šolani bodo ponudili pomoč ' svojih strokovnjakov, ki bodo seznanjali pionirje s cestno-prometnimi predpisi. Ce bodo imeli denar, bedo člani AMD zgradili tudi lastno garažo z delavnico. C. R. DELITEV DOHODKA NAJ BO BOLJ ODVISNA OD TEGA, KOLIKO KDO USTVARJA Iz razprave o proračunskem sistemu na zasedanju Ljudske skupščine LRS Na decembrskem zasedanju Ljudske skupščine FLRJ je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tov. Edvard Kardelj opozoril med drugim na odprto vprašanje načina finansiranja proračunov. Dejal je, da za ta in za druge podobne probleme (na primer za vprašanje plačnega sklada) še nismo našli rešitev, ki bi organsko zrasle iz strukture naše družbe in njenih ekonomskih odnosov, kar neugodno vpliva na nadaljnji razvoj komunalnega sistema in lokalne družbene ureditve. Hkrati je tov. Kardelj poudaril, da so glavni vzroki nekaterih težav, ki zavirajo razvoj delavskega upravljanja in komun, v naši ekonomski situaciji in v sedanjih ekonomskih odnosih, ki zožujejo materialno bazo samostojnega delovanja delavskih svetov in komun. NESKLADNOSTI PRI DOLOČANJU PRORAČUNSKIH RAZMERIJ MED POSAMEZNIMI OKRAJI Vprašanje proračunskega sistema je na zasedanju Ljudske skupščine LRS, 'ki je bilo te dni, odprl tudi ljudski poslanec in predsednik OLO Kranj tov. Miran Košmelj. Iz njegove razprave je bilo moč izluščiti W osnovno misel, da bi morala bit:> delitev narodnega dohodka v prihodnje mnogo bolj kot doslej odvisna od tega, koliko in s kakšno storilnostjo ga kdo ustvarja. To velja za posameznike, jza podjetij a fln za ljudske odbore. Tov. Košmelj je pri tem ZAGOVORNIKI KRIVICE SE SPET OGLAŠAJO V Železarni Jesenice so doslej uepeili končati analitsko oceno uslužbenskih delovnih mest, oceno delovnih mest za delavce pa bodo predvidoma opravili do aprila. Ta analitska ocena je pokazala razen drugega tudi to, da ima manj-Si, lahko bi rekli, nepomemben odstotek uslužbencev previsoke tarifne postavke v primerjavi s tarifnimi postavkami drugih, »Ifenti visckokvailifctranih uslužbenskih delovnih mest. Zanimiva je pri tem tudi primerjava tarifnih postavk med slovenskimi železarnami: srednji kader je v jeseniški Železarn' bolje, višji kader pa nekoliko slabše plačan kot v drugih železarnah. Toda prav nekateri izmed tistih, ki so uživali že doslej neupravičeno prednost — iz »socialnih«, protekcijskih ali ka-kakršnihkoli že razlogov — se oglašajo zdaj s predlogi, češ da je treba v novem tarifnem pravilniku uveljaviti linearno povečanje plač za 5% oziroma 10%. To pa bi pomenilo nič menj kot ponovno krivico, kd bi jo morali še nadalje trpeti ljudje na trstih delovnih mestih, za katere so bile dosedanje tarifne postavke — po rezultatih analitske ocene — sorazmerno prenizke glede na dejansko pomembnost in zahtevnost teh delovnih mest. Seveda se nekateri tudi to pot spet sklicujejo na »socialen čut«. Toda: ali je res socialno, če mora nekdo dobro opravljati težavne j še, zahtevnejše oziroma odgovornejše delo, zasluži pa le nekaj malega več ali pa morda celo ravno toliko kot zasluži kdo drug na lažji način? Že res, da je življenje draigo, zato Pa je treba dati več tfsitemu, ki daje več od sebe, da bi azdelo dejal, da smo doslej postavljali v ospredje vprašanje nerazvitih republik, okrajev, občn in odnosa do njih. To je močno vplivalo tudi na instrumente gospodarskega sistema. Ker pa problema nismo reševali skladno, čutimo, da nam elementarni zakoni ekonomskega razvoja iz dneva v dan bolj' in bolj za-stavljajo vprašanje, kaj je z na-š'anl gospodarsko razvitejšimi predeli. Tu gre v bistvu za celoten sistem, ki se začenja že pri osnovni delitvi narodnega dohodka, zlasti pa pri vprašanju sitiimulativnejše udeležbe asktivne.g.a proizvajalca pri ustvarjanju večje proizvodnje in njene vrednosti. Tov. Košmelj je sodil, da predstavlja dosedanje obravnavanje »aktivnih« in »pasivnih« predelov že coklo za splošni in gospodarski napredek. Kažejo se ostre neskladnosti pri določanju proračunskih razmerij med posameznimi okraji, ki jih bo treba začeti poigumneje odpravljati, če hočemo, da bodo napredovali vsi, tako »aktivni« kot »pasivni« predeli. RAZVITEJŠI OKRAJI SO NAJBOLJ PRIZADETI Proračunska potrošnja je pravzaprav le del tega problema, je dejal tov. Košmelj. Ni slučaj, da so v kranjskem okraju začeli to vprašanje najprej proučevati in da so letos začeli o tem še širše razpravljati, kajti te neskladnosti so tu najbolj zaostrene. Okraj Kranj je to vprašanje brezuspešno načenjal že pred dvema letoma, prvi poskus za temeljitejšo analizo (ki je seveda še pomanjkljiva) pa je prispeval k pripravam za sestavo letošnjega družbenega plana. Tudi republiški organi so se lotili poizkusnih analiz, ki so prav tako pokazale očitne neskladnost1 glede proračunske potrošnje posameznih okrajev in da so zlasti okraji Kranj. Maribor in Trbovlje (Ljubljano je tov. Košmelj delno iz vzel zaradi posebnega položaja), v razmerju do drugih okrajev pri proračunski potrošnji najbolj pn zadet1. Tov. Košmelj je usimeril avojo razpravo zlasti na te odnose, pri čemer je poudaril, da ne želi vzbuditi vtisa, da imajo drugi, zlasti manj razviti okraji, absolutno preveč. Smatral pa je za umestno, da se poišče kar najbolj pravično in sorazmernejšo porazdelitev obstoječih sredstev. Pri tem je poudaril svoje mnenje, da imajo tako imenovani razvitejši okraji prav zaradi te svoje razvitosti tudi mnogo večje upravičene potrebe. IZHAJATI IZ ODNOSOV, KI NASTAJAJO V PROIZVODNJI Ljudski poslanec tov. Miran le na tej osnovi mehanično določamo raomerja. V kolikor pa je bilo doslej govora o sedanjem sistemu, so se najmočneje kazale težnje po sistemu tako imenovane »glavarine«, ki pa se je že v prejšnjih letih pokazala kot naijbolj nestimulativna oblika gospodarjenja. Na ta način smo z dosedanjim sistemom praktično dušili pobude posameznika, delovnega kolektiva in družbene skupnosti, kar je proti našii volj j pripeljalo do rezultata: več ko ustvarjaš in bolj ko si prizadevaš, manj imaš. Iz tega izhodišča delamo drugo napako. Izhodišče za proračunske kvote vsakega leta so realizacije iz prejšnjih let. Tako vlečemo za seboj stare grehe ;n napake iz leta v leto. Nadaljnja slabost je v tem — je nadaljeval tov. Košmelj — da sploh nismo razjasnili, kaj naj spada v proračun federacije, republike, okraja oz. občine. Vsak izmed teh ima sicer nekaj in vsi vse, ne pa vsak svoje. Jasne slike, kdo za kaj odgovarja, pa ni. Nerazčiščena so tudi stališča glede števila uslužbencev v organih državne uprave. Tovariš Košmelj je dejal, da se ne more strinjati s trditvami nekaterih (časopisov in radia, češ da Predsednik Okrajnega ljudskega odbora Kranj Miran Košmelj povečujejo državni aparat okraji in občine. V bistvu se je ta aparat povečal predvsem na zahtevo republiških resornih organov. Tov. Košmelj je sodil, da je sistematiziranje delovnih mest že samo ob sebi administrativen in birokratski poseg, ki ne pcepešuje storilnosti in kvalitete v državni upravi, marveč je često samo pretveza za dosego večjh proračunskih kvot. Lahko bi prepustili posamezni teritorialni enoti, naj sama odloči, kako bo opravila njej določene funkcije. To pa seveda zahteva tudi pro-uč'tev plačnega sistema v državni upravi, da bi le-ta postal Btimulativnejši. Pomanjkljivost v proračunskem sistemu predstavljajo tudi tako imenovani fakultativni dohodk:, o katerih je govora zlasti letos. Pogosto poudarjamo graditev in krepitev komunalnega sistema, hkrati pa smo lansko leto v celoti, letos pa nekoliko manj upoštevali te fakultativne dohodke okrajev in občin pri b lanci njihovih sredstev. Dejansko pa bi morali biti fakultativni dohodki dodatni dohodki okrajev, predvsem pa občin, za krepitev njhove materialne osnove, ne pa da jih jemljemo v bilanco njihovih celokupnih proračunskih sredstev. Ljudski poslanec tov. Miran Košmelj je nato s konkretnimi pedatk1, številkami in primerjavami opozoril na ostre neskladnosti v merilih za, določanje proračunskih razmerij med posameznimi okraji ter pri tem poudaril, da bo treba ta zapleteni problem temelj itejše proučevat5, da bi lahko že letos prišli do zaključkov, ki naj v prihodnjem letu omogočijo ob-jektivnejša merila tudi na področju proračunske potrošnje. O tem problemu je na skupščinskem zasedanju razpravljalo še več dlisikutantov. Član Izvršnega sveta LRS tov. Matija Maležič je dejal, da je naša skupna naloga, da pridemo v čim krajšem času do novega proračunskega sistema, kajti se-danil ne ustreza, ker ne upošteva ekonomske zmogljivosti posameznih teritorialnih enot, ker skratka administrativno odreja dohodke in .izdatke proračuna, kar gre običajno na škodo razvitejših predelov. Poudaril pa je, da je treba proračunski sistem seveda spremeniti v celoti, ne samo v eni rubriki. Tudi predsedn'k Izvršnega sveta LRS tov. Boris Kraigher je v svoji razpravi o osnovnih problemih naše gospodarske politike dejal, da se Izvršni svet strinja s kritiko proračunske poltke, vendar tega problema ni moč reševati ločeno od celotne gospodarske politike. Dejal, je, da letos nismo še mogli preiti na nov način odrejanja proračunskih sredstev, ker ta prcblemai.ika niti v republiškem niti v zveznem merilu še ni dovolj proučena in še ni ustreznih predlogov za izpopolnitev proračunskega sistema. Vendar pa je tov. Boris Kraigher sodil, da tudi v prihodnje pri tem ne7 bomo mogli kar čez noč preiti na dosledno upoštevanje načela, naj tisti, ki več ustvarja, dobi tudi večja proračunska sredjtva; to bi namreč povzro-č:lo težave v zaestalejših okra-jih, ki bi jim nenadoma bistveno zmanjšali proračune. Upoštevali bo torej pri tem treba še nekatere druge pokazatelje ter poiskati ustrezno kompromisno rešitev. Brez elektrike ne gre ■Kameli i* nato dejal, da je vali več blaga in bolj poceni, i torej je edino pravilno to, da ob sedanjem poviševanju plač za 5% oziroma 10% odpravljamo hkrati tudi najhujša nesorazmerja med tarifnimi postavkami za posamezna delovna mesta, drugače bomo spet uzakonjali — krivico za večino. Z - K osnovna slabost proračunskega sistema ta, da v proračunski potrošnji ne izhajamo iz odnosov, ki nastajajo v proizvodnji in pri ustvarjanju dobrin, marveč da določamo proračunske kvote iz leta v leto od vrha navzdol, od federacije do občin, v absolutnih zneskih, in še- Na Duplici pri Kamniku gradijo novo naselje s 14 hišami, zraslo pa jih bo tam okoli verjetno še nekaj. Vsi graditelji se potegujejo za električno napeljavo, toda omrežje je že tako obremenjeno, da je nemogoče misliti na nove priključke. Treba bi bilo zgraditi nov transformator, sicer bodo v teh hišah svetile petrolejke, medtem ko se bodo nad njimi križali električni vodi. Vprašanje pa je, če bo občina že letos zmogla investicije za to gradnjo. Z. TRŽISKA PREDILNICA IN LIP BOSTA ADAPTIRALA STANOVANJA Občinski ljudski odbor Tržič je tržiški predilnici izročil opuščeno skladšče »Balos« z namenom, da v njem adaptira sedem stanovanj in nekaj samskih sob. Lesnemu industrijskemu podjetju Tržič pa je ljudi: ki odbor izrcčil opuščeno staro delavnico »ligi« v Paradižu, v kateri bo LIP uredil štiri družinska stanovanja. J. V. NOV MOST CEZ SAVO Vsa povojna leta je prebivalstvo Kupljenika in Bohinjske Bele vznemirjal zrahljan in majav most čez Bohinjko. Zadnje leto je bil že tako slab, da so morali zapreti promet čezenj. O gradnji novega mostu so se odslej menili na vseh sestankih in zborovanjih. Preteklo jesen: se je Občinski ljudski odbor Bled končno odločil za to. Delo je prevzelo Gradbeno podjetje Bled in ga dokončalo v kratkem času. Pred nekaj dnevi so novi most izročili prometu. C LAS RIBIŠKA REVIRJA KOKRA IN SAVA STA SE ZDRUŽILA V ENO RIBIŠKO DRUŽINO Pred kratkim je bil v Kranju ustanovni občni zbor članstva ribiškega revirja Kokra in Sava z namenom, da ustanovijo eno ribiško družino. Po združitvi se je ribiška družina gospodarsko okrepila, razen tega pa je dobila najboljši vodni lovni revir na Gorenjskem, saj njeno lovišče sega do Zbiljskcga jezera po Savi do jezu pri Elektrarni v Kranju, vso Kokro, zgornji in spodnji del Belce ter Rupenščico z vsemi pritoki. Ribolov v teh vodah je zelo bogat in zanimiv, saj je v Savi in Zbiljskem jezeru mnogo sulcev, kakor tudi drugih salmonidov, medtem ko ima Kokra izredno lepo lovišče lipanov do Preddvora, do Jezerskega pa potočno in kamnito postrv ter potočno zatolščico. Rupenščica pa je odlična za lipane in ameriške postrvi, mnogo pa je v njej tudi belic. Ribiči so sklenili, da bodo v potokih, kjer živijo pretežno belice, le-te polovili z električno mrežo in namesto belic vložili žlahtne ribe — sal-monide ter lipane. Iz gospodarskega stališča bo zelo koristno tudi to, da bodo z električno mrežo odlovili samice, ščuke — ikrnice ter iste vložili v umetno ribogojnico. Na ta način bodo hitreje in ceneje zaplodili ribji zarod. V bajerju v Bobovku so zelo dobri pogoji za ščuke, ker je tu dosti ustrezne hrane — rib belic. V tem bajerju je bil do nedavnega lov prost, ker le-ta ni bil vključen v ribiški revir. Pred nedavnim pa je Okrajni ljudski odbor Kranj dodelil bajer v upravo ribiškemu društvu. Ribogojnica Gorenjskega ribiškega društva je velikega pomena za naše ribištvo, saj od nje dobivajo ribiške družine toliko ribjega zaroda, da zadošča vsej Gorenjski in ga celo prodajajo drugim družinam po Sloveniji. RADO CARMAN TEŽAVE ZARADI TERENSKIH DODATKOV Kamniška podjetja pregledujejo in popravljajo zdaj svoje tarifne pravilnike. Delavski sveti opravljajo svoje delo temeljito. Toda v kraju, kjer je precej industrijskih podjetij raznih strok, kljub vsklajenemu delu ne morejo zagotoviti enakega nagrajevanja na istih delovnih mestih. Najtežje je to v podjetjih lesne industrije, ki se čutijo močno zapostavljena. V prav čudnem položaju so v tem pogledu gozdni delavci lesnega industrijskega podjetja »Silva« v (Kamniški Bistrici, V gospodarskih podjetjih te vrste smejo prejemati delavci poseben terenski dodatek. Toda ta pripada le tistim gozdnim delavcem, ki ostanejo preko noči v gozdu. Podjetje nma sredstev, da bi zgradilo za te delavce odgovarjajoča bivališča v gozdu. Znaten del delavcev se mora zato vsak dan po sild razmer voziti na oddaljene domove. Ti delavci niso upravčeni do terenskega dodatka, čeprav je očividno, da je zanje vožnja na delovno mesto mimo izgube .časa tudi večji napor kot pa prenočevanje v gozdu, četudi v neugodnih pogojih. Tako med ist'smi delavci na enakih delovnih mestih nastajajo nerazumljive razlike. (Op ur.: Vprašanje terenskih dodatkov, ki je sila zapleteno, bi morala podjetja reševati sama v okviru svoijh možnosti.) Težave pa so se zdaj še bolj zapletle. Ta mesec je namreč podjetje v Kamniški Bistrici postalo pciiizkusni objekt 'gozdarske fakultete ljublj. univerze in talko ustanova s samostojnim finansiranjem. Vsi gozdni delavci, ka pripadajo novi ustanovi, so zdaj za razliko od delavcev v podjetju izgubili pravico do terenskega dodatka, tudi tisti, ki prebijejo noč v gozdu. Delavci, so mnenja, da bi moralo obveljati načelo: za isto delo enako plačilo. VODOVOD Tržič—Kovor—Ziganja vas—Duplje— Naklo BODO GRADILI O gradnji tega vodovoda razpravljajo v prizadetih vaseh in naseljih že dolgo časa. Zdaj so naročili načrte. Občinski ljudski odbor Kranj bo plačal za izdelavo projektov 76% stroškov, ObLO Tržič pa 24%. V Tržiču so že imenovali člane iniciativnega odbora vodne skupnosti, ki jo bodo ustanovili skupno z ObLO Kranj. J. V. GOSTIŠČA V TRŽIČU IMAJO IZGUBO Lani so malone vsa gostinska podjetja in gostišča v tržiški občini imela poslovno izgubo, ki je bila deloma upravičena, v pretežni meri pa ne. Tri gostišča družbenega sektorja, ki so bila v privatnih hišah, bodo prosila za likvidacijo. Prav tam bodo odprli zasebna gostišča. ObLO Tržič je skle-da 'bo takoj ukinil vsako gostišče, ki bo v bodoče izkazovalo izgubo. Seveda pa bo odmerjal primerne davčne pavšale, da bodo gostišča zmogla plačevanje. J. V. V SKOFJI LOKI SO DOKONČALI NOV STANOVANJSKI BLOK Občinski ljudski odbor v Skofji Loki si že vsa leta po osvoboditvi prizadeva omiliti stanovanjsko stisko. Pomanjkanje stanovanj občutijo zlasti prebivalci mesta. Izmed šestih stanovanjskih blokov, ki jih je pričela graditi občina za Domom Zveze borcev, so štiri dokončali že pred letom, v torek pa je bil dograjen še peti štiristanovanjski blok, v katerega so se stranke vselile že naslednji dan. C. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA govjem, volanom, prednje vzme-SLUŽBA ti in šasijo in še več delov iate- Zdravstveni dom Kranj, Polj- ga vozila. Vsi ti deli so v zelo ska pot 8, telefon 218, naročila dobrem stanju in po ugodni ce-za prevoz bolnikov telefon 04. ni. Vse informacije se dobe v Mestni klavnici Kranj, vsak dan od 7. do 14. ure. MALI OGLASI — Iščem starejšo žensko, ki bi v dopoldanskih urah pazila na dva otroka. Vsa ostala dela odpadejo. Naslov v upravi lista. Fant iz Poljanske doline išče službo in stanovanje v Kranju ali na Gorenjskem. Nastop takoj. Naslov v upravi. Nujno rabim mizarskega vajenca. Pangerc Viktor, Orehek pri Kranju, Sprejmemo v uk trgovsko va-jenko »Specerija«, Titov trg 16, Kranj. Prodam čevljarski šivalni stroj — cilinder in nov gumi voz. Sodnik Franc, Klane, Komenda. Prodam nov gumi voz 3 t ali zamenjam za 2 t. Trebar Anton, Bnitof 78, Kranj. Prodam parcelo 700 m2 v Naklem 5 minut od postaje. Po-izve se v Stražišču št. 10. Prodam čebelnjak za 15 A2 panjev z dvojnimi stenami in pokrit z opeko. — J. A. Bistrica 65, Tržič. TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV »SAVA« KRANJ razpisuje delovno mesto »elektrotehnika« s popolno srednjetebni-ško šolo, po možnosti z do 2-letno prakso. — Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Samska soba zagotovljena. Ali že veste, da bo v soboto 19. februarja ob 20. uri prvi športni ples, ki ga prireja Si) »Triglav« iz Kranja. Športniki in ljubitelji športa bodo dobili za modro beli ples vabila pri svojih kljubih. Rezervacija bo v pisarni bivšega Putnika v Kranju. Ples bo v telovadnici o-snovne šole. Igral bo tržiški veseli kvintet, pripravljen je pester program, ples »športnih rekvizitov« in žrebanje vstopnic z leoimi nagradami. Kmetijska zadruga Brniki prodaja: inventar trgovine, izruvač za krompir in sejalnico »Mo-line«. Kmetijska zadruga Podljubelj ugodno proda 3 kom. dvodelnih oken velikosti 3,60 X 1,30 m. Kmetijska zadruga Visoko bo razprodaj ala dne 17. II. 1957 sledeče stroje: 1 tros:lec umetnih gnojil, 3 elektromotorje in 1 prikolica »TAM« neoporečna, po ugodnih cenah. Razprodaja bo v prostorih Zadružnega doma Visoko od 8.—9. ure D.o te ure imajo prednost podjetja, potem pa tudi privatniki Izgubljeno usnjeno rokavico v soboto pred kruo »Storžič« vrniti Kos Julki, Kranj, Skrio-vec. Prodam stavbno parcelo na Primskovem. Naslov v upravi lista. Prodam novo harmoniko, navadno, znamke »Fleis«. Poizve se: »Pekarna« Šenčur. Prodam aH zamenjam za les nov predvojni štedikrk — levi, rje prost. Košnik Peter, Primiskovo 153. »Singcr« šivalni isftroj, odličen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam po ugodni ceni 2 stavbni parceli po 1000 metrov v Girčičah ob glavni cesti. Voda in elektrika na parceli. Naslov v upravi lista. Tfodam mlatvlnico in plug — obračalnik. Poljšica 4. Prodam šivalni stroj »Pfaf«. Naslov v upravi lista. Prodam 150 kom. keramičnih originalnih čeških ploščic in sobno peč emajlirano »Lutz«. — Naslov v upravi lista. Prodam 4 kub. metre smrekovih suhih desk raznih dimenzij. Naslov v upravi lista. Sprejmemo več ključavničarskih pomočnikov za stavbna ključavničarska dela in enega železostrugarja. Biti morajo vojaščine prosti. Obrtni državni mojster Hribar Jakob, ključavničarstvo in vodovod, Jesenice. Naprošamo očividce nesreče dne 1. IX. 1956 pri Savskem mostu v Kranju, naj javijo ma-6|lov. — Udovič Draga, Rupa 5. Stavbna parcela 1400 kvadrat, metrov naprodaj v Snakovem ped Zupanovo gostilno. Poizvedbe pri Zaplotniku, Sebenje 3, Križe. Prodam dobro ohranjen globok otroški voziček — avto model. — Avguštin, »Oljarica«, Britof, Kranj. Prodam krojaški šivalni stroj »Singer«. Siva naprej in nazaj. Naslov v upravi lista. Cenjene stranke obveščam, da sem se preselil v lokal prejšnjega zlatarja Kor en ta v dr. Fajdlgcvi hiši nasproti cerkve. — S" priporočam. Zlatar Ivan Levičnik. OBJAVE Mestna klavnica Kranj razprodaja sledeče nadomestne dele tovornega avtomobila »Renault«: kompletni motor z menjalnikom (generalna roparatu-ra) diferencial in zadnje vzmeti, prednja os s krmilnim dro- KINO »STORZlC« KRANJ 8. februarja, franc. barv. ftlm »OBSEDENA« ob 16., 18. in 20. uri. 9. februarja, franc. barv. film »OBSEDENA« ob 16., 18. in 20. uri. — Ob 22. uri premiera ital. barvnega filma »ODISEJ«. 10. februarja ob 9.30 in 14. uri, ameriški barvni film »IZOGIBAJ SE DIABLA«, ob 16., 18. in 20. iuri franc. barvni film »OBSEDENA« — zadnjikrat. KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO 9. in 10., februarja, ameriški barvni film »IZOGIBAJ SE DIABLA«. V soboto ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 17. in 19. uri. KINO »SVOBODA« STRAZIŠCE 9. februarja, premiera ameriškega filma »PLAMEN OPOLDNE« ob 18. in 20. uri. 10. februarja, amer. barvni film »UPOR NA KEJNU« ob 15., 17.15 in 19.30 uri. KINO »RADIO« JESENICE 8. februarja, ameriški barvni film »POSLEDNJI IZ PLEMENA KOMANCEV«, ob 18. in 20. uri. 9. in 10. februarja, ameriški barvni ifilm »ONA JE VEDELA, KAJ HOČE«. V soboto ob 18. in 20, uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri — dopoldan ob 10. uri matineja mladinskega filma. KINO »PLAVŽ« JESENICE 8. februarja, mehiški film »TRIJE PUSTOLOVCI«, ob 18. in 20. uri. 9. in 10. februarja, ameriški barvni film »POSLEDNJI IZ PLEMENA KOMANCEV«. V soboto ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri — dopoldan ob 10.30 uri matineja mladinskega filma. KINO »ŽIROVNICA« 9. In 10. februarja, ameriški fliim »TRI KORAKE DO VE-SAL«. V soboto ob 19.30 uri in v nedeljo ob 16. in 19.30 uri. KINO DOVJE MOJSTRANA 9. in 10. februarja, mehiški film »TRIJE PUSTOLOVCI«' V soboto ob 20. uri ter v nedeljo, ob 17. in 19. uri. KINO RADOVLJICA 8. februarja, nemški barvni film »ZGODBA O MALEM MUCKU« ob 20. uri. 9. februarja, nemški barv. film »ZGODBA O MALEM MUCKU« ob 17.30 uri in ameriški vojni zabavni film »BOJUŠCE« ob 20. uri. 10. februarja, nem. barv. film »ZGODBA O MALEM MUCKU* ob 14. in 16. uri in ameriški vojni zabavni film »BOJIŠČE-, ob 18. in 20. uri. KINO LJUBNO 9. in 10. februarja, franc. ital. film »TEREZA RAKEN«. V soboto ob 19.30 uri. V nedeljo ob 16. in 18. uri. KINO »SORA« SK. LOKA Od 8. do 10. februarja ameriški č. b. film »TITANIK«. KINO »KRVAVC« CERKLJE 9. in 10. februarja, ameriški film »VENECIJANSKI LOPOV«. V soboto ob 19.30 uri. V nedeljo ob 16. in 19. uri. GLEDALIŠČE PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Petek 8. februarja gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane. Maksim Gorki - »MALOME-ŠCANI« ob 16. uri za tovarno »Iskra« ter ob 20. uri izven. Sobota 9. februarja — gostovanje mestnega gledališča iz Ljubljane. Barillette - Gredy; »PERO« ob 16. uri za tovarno »Iskra« ter cb 20. uri "izven. Nedelja 10. februarja ob 16. uri popoldan — iizven in za podeželje Aristophanes »LISI-STRATA«. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE " 9. in 10. februarja G. E. Les-sing: »EMILIA GALOTTI«. V soboto ob 19.30 uri ter v nedeljo ob 14.30 uri. Zveze z vlaki ugodne. KUD »Janiko Krmelj« iz Reteč pri Skofji Lok', priredi v (nedeljo 10. februarja ob 16. in 20. uri v Domu kulture v Skofji Loki na Spodnjem trgu spevoigro »PRI BELEM KONJIČKU«. Prebivalstvo vabimo k obilni udeležbi. qorciijtl c b o d iT c GORENJSKE BODICE ® Zadnjič mi je nekdo očital, češ da opravljam z bodicami »hudičevo« delo, da sejem med vrle Gorenjce sovraštvo in razdor, in da bi me bilo treba izgnati z Gorenjske. Pa se le ne dam kar tako ugnati v kozji. rog. Se on dan, ko so me hoteli zavoljo bodic vreči iz starije, ni šlo tako gladko. Na vse kriplje sem se upiral, in ker me niso mogli v enem kesu zdriblati na cesto (veste, svoje cajte sem bil fuz-balist — autmigair), so me pa vragi na obroke ven metali. Najprej so zabrisali skozi vrata mojo aktovko, plašč, potlej špegle, pa protezo (namreč zobe, glide imam še originalne), nazadnje pa še mene. Največji hec je bil pa takrat, ko je eden Izmed tistih gumpcev, ki so me driblali iz štarije, rekel, da mi je življenje rešil, ker me ni mahnil. Ko sem tistikrat ves povaljan prikrevsal domov, sem bil pa res tak kot odžagana veja. Saj počutil sem se tako. Marjana pa — o krščen Matiček — toliko^ da je ni prizadelo. Se tistikrat — za cesarja Franca Jožefa je bilo — ko sem se po- Karpatih z Rusi žajfal, mi n,i šlo taiko za nohte, pa čeprav sem bil sedemkrat ranjen, štirikrat v rukzak, trikrat pa v ko-mts. Pa kaj bi igovoril. Vi Marjane še ne poznate. Vse sem bil, le ičlovek ne . . . Ob kon- cu pridige mi je pa še ona zabrusila, češ da bi me bilo zares treba izgnati z Gorenjske, ker sem čisto navadna zabloda. (Jaz pa vem, da me ne bodo izgnali, Ja, madonca — kdo bo pa potlej služil ljudem za vzorec, kakšni ne smejo biti. Končno pa priznam, da sem zabloda (imam pa tudi svetle tremutke). Uboga Marjana! Veste — precej žensk sem imel, vse so se dobro poročile, le Marjana ne, ki je mene vzela . . . O Dan kasneje sem jo kar peš mahnil v Skofjo Loko. Veste, naši vlaki imajo to slabo navado, da vsake kva-tre enkrat pravočasno odpeljejo. No, sem pa prav na takšnega trofil. Z .avto-sto-pom se pa tudi ne upam več potovati, odkar sem sliišal, da je neko deklico, ki se je poslužila avto-stopa in ni bila »prijazna« s šoferjem, doletela majhna nesreča. Šofer jo je kratko itn malo očo-fal okoli ušes in jo spodil iz avtomobla, še preden sta prišla na c:lj. Nak, da bi se še meni kaj takega pripetilo.. . Rajši peš! C) V Skofji Loki sem pa začel koketirati takoj za prvim oglom. Srečal sem se namreč s plakatom, na katerem je psalo (samo tole sem si zapomnil): ...odprli smo ZAJTERKOVALNICO -SKODELJICA KAVE ... — Ubogi Cankar — kako so zmaličili naslov tvoje črtice! ® Pri »Kroni« pa ni dosu falilo, pa bi si bil zlomil jezik, ko sem puhštabiral. Nudimo kostolomec (Knieke-bein). ® Tokrat sem jo mahnil tudi v kino »Sora«. Film še ni bil tako slab, le to me je motilo, da je ves čas nekaj šklepetalo. Končno sem po-gruntal, da meni šklepečejo zobje (proteza). Kaj ne bi, ko je bilo v dvorani mraz kot v Sibiriji. Ce bi Soro speljali skozi dvorano, bi imeli imenitno drsališče. Predlog je vreden premisleka! O V tem kinu predvajajo filme po doslej nepoznanem sistemu: linaseop. Novost tega sistema je v tem, da svetijo poleg običajnega projekcijskega žarka skozi ostale projekcijske lime še drugi žarki. V projekcijski kabini so namreč neprestano prižigali in ugašali luč. © Ko sem pa hotel v loški knjigarni kupiti papir, da bi si vse to zabeležil, so me pa tako čudno pogledali, kakor da b: zahteval najmanj ptičje mleko. Papirja ni! Ko sem kasneje potegnil z neke bajte star plakat (teh je v Loki na pretek), da bi nanj pisal,, me je pa neki dedec nahrulil: »Kaj pa noriš! Pusti plakat, kaj bi rad, da bi se bajta podrla?« — Takrat sem šele pogruntal, zakaj so nekatere loške bajte na debelo oblepljene s plakati. .. Vas pozdravlja Vaš Bodičar »ŽELEZNINA« TRG. PODJETJE KRANJ sprejme 1 verziranega poslovodjo kovinske stroke 2 trgovska pomočnika in 1 vajenca za učenje Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe takoj ali po dogovoru. TRZNI PREGLEO V KRANJU Zadnje čase oskrbujejo okoličani kranjski živilski trg z vsemi zaželenimi živili. Tudi obiskan je zelo dobro. Cene se niiso dosti spremenile. Zelo veliko je jajc po 18 in 17 dinarjev komad. Cena jabolk je še vedno 40 dinarjev kg. Kilogram korenja stane prav tako 40 din, čebula 100, krompir 15, kislo zelje 50 dinarjev, merca repe 25 din, merica radi.ča 25 din, medtem ko edivije že nekaj časa' hi već naprodaj. Vsakokrat je na stojnicah veliko doma izdelanih copat po 350 oziroma 300 dinarjev par. Tudi semen je* vseskozi dovolj. V SKOFJI LOKI Škofjeloški živilski trg je bil v sredo, 6. t. m. kar dobro založen. Cene se niso kdo ve kaj spremenile. Jajca so bila še po 19 do 21 dinarjev, torej dinar oziroma dva draže kot v Kra--nju, jabolka pa 35 do 50 dinarjev kg. lOstale cene: zelje v glavah 20 din kg, kislo zelje 50 din kg, repa cela 5 din kom., kisla repa 20 dim merica, cvetača 130 dinarjev kg, radč 25 din me- Popravek K člamiku »Kako gospodari »Metka« v Ziireh, smo prejeli naslednjo pripombo prizadetega podi etj a: Res je, da so skoraj vsa o-snovna sredstva 'tet privatnikov, ni pa resniica, da jih oni nočejo prodati, temveč je podjetje iskalo kredita, da bi omenjene stroje kupilo. Na dan 31. 12. 1956 je podjetje razpolagalo s sredstvi v znesku 41.000 din, kar ni dovolj za kupovanje strojev. Res je, da podjetje plačuje najemnino. V letu 1956 je plačalo za prostore in za vse strojo 288.000 dinarjev, kar znese skupaj 24.000 din mesečno. V Vašem ristu je vpisano, da se plačuje mesečno din 200.000. rica, korenje 15 din' kom., por 7—12 din kom., suhi fižol 65 din liter, sladka smetana 150 din liter, sirček 12 din kom., peteršilj 10 dn zavitek, čebula 95 din kg in češenj 12 din glavica. V TRŽIČU Javnai tržnica je še nadalje zelo slabo založena z živili. Le v petkih prineso na tržnico večje količine mleka in masla ter srčka. Mleko prodajajo po 28 do 30 din liter, surovo maslo po 600 din kg, sladka smetana po 150 din liter. Ni pa vedno najboljše kvalitete in je v mlekarni neprimerno boljše, le da se v mlekarnah zelo redko dobi. Jajca prinašajo na trg v manjših množinah (in so po 27 din komad. Jabolk je na tržnici dovolj po 45 din kg, precej je tudi hrušk-mostario po 35 din, toda slabe kvalitete. Ostale cene: čebula 100 din kg*, glavica česna 12 do 15 din, korenje 40 dn kg, zel j nate glave po 34 din kg, kislo zelje po 58 in kisla repa 28 dinarjev kg. Krompirja ali solate sploh ni na trgu, pač pa je precej piče za kokoši ter ajdove, koruzne in pšenične moke po enaki ceni kot v trgovini. Koruzni zdrob je v trgovini za 5 dinarjev cenejši kot na trgu. GIBANJE PREBIVALSTVA. V SKOFJI LOKI Rodile so: Ana Hrovat iz Suhe 58 — sina Zvonka; Cirila Prevodnik iz B rodo v 3 — rodila hčerko Dragoslavo.. Poročili so se: Stanislav Iglic, mizar in Amalija Kotnik, trg. pomočnica; Miloš - Teodor Ra-bič, uslužbenec in Marija Bernarda Jamnik, uslužbenka; Marijan Dolinar, uslužbenec in Marija Hafner, uslužbenka. Umrli so: Janez Kumer, roj. 6. 7. 1874 v Zmincu 5. V TRŽIČU Rojeni: Marijan Dornig, roj. 27. januarja v Tržiču, Partizanska cesta 13; Valentin Teran, roj. 2. februarja v Križah. Poročili so se: Dušan - Da-niiel Bencina, trg. poslovodja in Vincencija Koprivnik, industrijska delavka; Karel - Ciril - Anton Koželj, knjigovodja in Bogomira Zupan, mezdna knji-govodkinja; Anton Rupar, delavec in Jožefa - Marija Lučki, tkalka. Umrli so: Janez Meglic, posestnik Cadovlje 3. V KRANJU Rodile so: Cecilija Svegelj, tov. delavka, Lom, Storžič 35 — dečka; Ljubica Rakovec, gospodinja-, Kranj, Planina 1 — dek- lico; Marija Jereb, kuharica, Sp. Bistrica 131 — deklico; Zofija Hliš, tov. delavka, Kranj, Jenkova 2 — dečka; Marija Kejžar, gospodinja, Sk. Loka, Cankarjev trg 6 — dečka; Mar rij a Bokan, tov. delavka, Tržič, Koroška 21 — deklico; Ana Do-lintšek, tov. delavka, Tuipaliče 31 — ftečka; Štefanija Gabrič, gospodinja, Naklo 108 — deklico; Ivana Damjanovuč, tov. delavka, Kranj, Planina 1 — deklico; Manja Kebler, tov. delavka, Kranj, Huje 33 — deklico; Marjeta Grošelj, gospodinja, Kranj, C. na Golnik 10/a — deklico; Marijana Vertačnik, gospodinja, Sp. Brniki 48 — dečka; Milka Lebam, gospodinja, Šk. Loka, Klobovsova 2 — dečka; Marija Vončina, drž. uslužbenka, Kranj, Koroška 9 — deklico; Terezija Mohinski, tov. delavka, Kranj, Zlato polje 15 — deklico. Poročili so se: Ivan Peric, oficir JLA in Martina Hafnar, kuharica; Albin Kadivec, čevljar in Ljudmila Zerovnik, tov. delavka; Božidar Mlinaric, av-tomehanik in Marija Slernen-šek, uslužbenka; Stanko Meglic, mizar in Zofija Sparovec, tov. delavka; Jože Markič, vodovodni instalater im Lidija Ko-vačič, tov. delavka; Janez Stu-lar, nameščenec in Helena Jošt, tov. delavka. NA JESENICAH Rodile so: Silva Stoje, gospo-dinja, Zg. Gorje — deklico; Ivanka Perjevič, gospodinja 8 Hrušice — deklico; Zofija Va-lentinčič, gospodinja s Petrovega brda — deklico; Marij* Vovk, delavka s Hrušice -" deklico; Ma>«,fa Zuipa«, gospo dinja iz Zabreznice — deklico; Matilda Šuštar, gospodinja i* Sisaka — deklico; Marija Ka-valar, gospodinja s Hrušice -* dečka; Marija Jakopič, gospodinja iz Lipe — dečka; Mira Štrukelj, gospodinja iz Sp. Go-rij — deklico; Zora Karlin, trg-pomočnica z Jesenic — deklico! Marta Cvenk'el, gospodinja li Ljubnega — deklico; Alojzij3 Sška, tov. delavka z Bleda — dečka; Milica Paič, gospodinja iz Boh. Bele — deklico; Emilija Smodiš, tov. delavka iz Mojstrane — dečka; Poročili so se: Ciril - Cveto Pretnar, tov. delavec in Juli-jana Kunšič, gosp. pomočnica; Ivan-Jože Šlibar, ind. tehnik JJ> Jožefa Prapnotaik, gosp. pomočnica; Danijel Grilc, skladiščni* in Frančiška Pene, delavka; Franc Hudolin, tov. delavec Frančiška - Angela Stražišar. gosp. pomočnica; Ibrahim Muj-kič, tov. delavec in Cecilija Logar, tov. delavka. §§§ S SODIŠČA »SOLIDNA POSTREŽBA« Lanski pretep na veselici v Preddvoru, je te dni dobil svoj epilog na sodišču v Kranju. S. M. in C. J. sta se zagovarjala zaradi lahkih telesnih poškodb, ki sta jih prizadejala nekemu gostu. Obdolženca sta na veselici stregla gostom, zvečer pa se je Š. M. spri z neko družbo, ki mu ni hotela plačati 210 dinarjev za liter vina. Družbi se je zdela cena sumljivo visoka in je zato eden izmed njih šel sam po vino k točilnici. Ko se je vrnil, je povedal natakarju, da je vino po 200 dinarjev, nakar je S. M., očitno prizadet, ker je bil razkrinkan, napadel enega izmed družbe, ostali pa so se razbežai;. Pri pretepu mu je pomagal tudi natakar C. J. Š. M. je bil obsojen na 7 dni zapora pogojno za dobo enega leta in na plačilo sodnih stroškov, oškodovancu pa je moral plačati 3000 dinarjev odškodnine. Drugi obdolženec se je z oškodovancem poravnal in obljubil plačati odškodnino, zato je le-ta umaknil predlog za kaznovanje. L. HOTEL JE PO SVOJE UKREPATI C. I. je imel že dlje časa težave zaradi ozkega prehoda med svojo hišo in ograjo sosednje parcele. Na enem mestu sc je namreč meja tako približal« hiši, da je s škafom v roki komaj šel skozi prehod. Ko si jc C. I. ogledal mejo, je ugotovil* da bi moralo biti za njegovo hišo več prostora ter je zato, misleč, da to stvar lahko sam reši, prestavil ograjo tako, kot bi morala biti po njegovem mnenju. Kaj čuden red bi bil, Če bi si vsakdo krojil praVico kot sam misli, da je prav-Pojmi posameznikov so včasih bolj daleč od objektivnosti i*1 pravičnosti. Na splošno sicer vsakdo taka načela priznava, le v primeru osebne prizadetosti je rad pri takem tolmačenju zelo elastičen. Zaradi samovoljnosti je bil C. I. kaznovan z denarno kaznijo, kar ga bo tudi poučilo, da je treba, tudi morda malenkostne stvari, reševati rednim p°" tom v sporazumu s prizadet* stranko. L. 99 Nekaj misli ob 108. obletnici Prešernove smrti Morda *e bo komu zdelo, da bi moral začeti drugače, recimo — »Prešeren se je rodil. . .« ali »Na današnji dan je umrl...« in podobno. Takšne sestavke, ki se tako začno in potem govorijo o Prešernovem življenju itd., smo ob obletnicah Prešernove smirtri že mnogokrat brali. Nam ne gre za to, marveč, da se ob Prešernovem dnevu raj t zamislimo nad nekaterimi vprašanji o našem osebnem odnosu do Prešernove pesmi. Presernoslovci so že zelo natančno raziskali Prešernovo življenje, silnice, ki so oblikovale njegovo delo, pogoje, iz katerih je rasla njegova poez;ja, kaj .pomeni Prešernovo delo za slovensko literaturo in kam bi ga uvrstili v evropsko; natančno so določili, kaj pomeni za oblikovanje slovenske nacionalne zavesti in končno — kako velika je Prešernova pesem. Da, vse to je ugotovljeno, jasno je in nesporno. Toda, danes — v letu 1957 — so pomisleka vredna naslednja vprašanja: Ali je v nas — v vseh, oziroma v večini Slovencev — ukoreninjena zavest — globoko osebno prepričanje o veliki Prešernovi umetnosti? Mogoče pa pritrjujemo v to le zaradi videza, ker bi sicer vzbujali dojem, da smo nekulturni? Smo se potrudili dovolj, da bi sami dojeli bistvo Prešernove umetnosti, da bi z lepoto poezije organsko zaživeli, se obogatili in' oplemenitili in si s tem dejansko pridobili uverjenost o njeni moč: in ceni? Marsikdo od nas bi moral odkrito priznati, da mu je vse to mnogokrat le vrinjeno od zunaj, samo nekaj, kar je površno sprejeto "m izobešeno kot dekoracija. Nekaj, kar naj bi ustvarjalo našo zunanjo podobo, ki naj bi bila kulturna, seveda pa se za tako »kudturnostjo* skriva največja plitkost in praznina Priznati moramo, da velikokrat svojo osebno neprepričanost in nedoživlje- in ob tem se nam bo odprla pot — nost skrijemo za. bleščečo besedo, ki tista intimnejša vez — med umetnini niti najmanj izraz prizadetosti in kovim čustvom in našim spoznanja.. Gre bolj za patos in govor niškc pozo. Na to navezujemo še neko misel, namreč — ali Isi vedno, oziroma, če si sploh, prizadevamo, da bi v Prešernovi pesmi našli odziv na najrazličnejša naša čustva in misli. Postavlja se neizprosno vprašanje: Ali nam Prešernova poezija pomeni izvir, iz katerega zajemamo lepoto, ki jo naša notranjost nujno zahteva in išče? Kako velikokrat nam je Prešernova pesem le predmet, cb katerem se mani-fesrirajo najrazličnejše naše sposobnosti — deklamatorske, govorniške itd. — ne skušamo pa ob tem razumeti in čustveno zaživeti ob .izlivih umetnikovega duhia — ustvarjalca lepote. Kolikokrat se ob najrazličnejši akademijah v Prešernov spomin navdušujemo, nad sijajnim govornikom, de-klamatorjeim in pevcem, ne občudujemo pa Prešernove poezije same na sebi — torej tega, kar je poglavitno. * Mnogokrat se širokoustimo, da nam je Prešernova pesem dobro znana :n da prav zaradi tega morda že malo dolgočasna. Tako mi. je nekoč prijatelj zatrjeval, da ne najde v Prešernovi pesmi zato nič več tistega, kar bi želel, ker jo je že prevečkrat siirfial, bral itd. Mar se nam ob takšnih besedah ne vsiljuje misel, da je moj čustvovanjem, med njegovo mislijo in našim mišljenjem. S tem pa bomo prišli do spoznanja, kako veliko vrednost ima Prešernova pesem za naše duhovno življenje. Sonetni venec, Gazele, Soneti nesreče, Krst pri Savioi — njihovo vseb'no bi morali podoživljati z vso silo svoje osebnosti. Prešernova beseda naj bi z vsebino in melodijo postala del nas samih, naj bi nam bila najtrši temelj našega notranjega bogastva. Nacionalni geniji, kakršen je tudi Prešeren, so znali zajeti v svoje umotvore nacionalno in človečansko bit in pokazati v podobah lepote na t'ste skrite vzmeti, ki gibljejo človekovo bistvo. In Prešeren nam ne sme samo reprezentirati našo nacionalno ustvarjalnost, ampak mora njegova pesem izžarevati iz nas :n v nas samih. A kako žalostno je, da med nami še dandanes lahko slišiš najrazličnejše opazke o Prešernovih človeških slabostih — zlasti nagnenju k pijači. Človek ne ve, ali bi označil takšne ljudi za duhovne primitivce ali za sploh nepro-s vetij ene. Ko razmišljamo o tem, kaj bi nam morala biti Prešernova pesem, je prav, da se dotaknemo tudi naše šole. Prav šola je tista, ki je najbolj poklicana v človeku vzbujati smisel za duhovne FILMI, U Jffl GLEDAMO prijatelj le .površno dojel Prešernovo vrednote in še posebej za umetnost, poezijo in so mu ostale vse njene globine skrite in zato tudi lepota — »dolgočasna«? Toda prav Prešernova Marjan Feller PIANIST IZ ZAGREBA, BO KONCERTIRAL V KRANJU pesem nam mora bi/ti tista, h kateri se lahko vedno zatekamo. Kdor jo je doumel, mu ima ob sleherni priložnosti nekaj povedati. Poizkusimo ob svojih najrazličnejših notranjih premikih poiskati odmev in odgovor v drobni.1 knjižici, ki Ima naslov: France Prešeren — Poezije. Kolikokrat bomo presenečeni obstali — saj ta poezija nam odpeva in v tem odpevu je pomiritev, itolažbai, pot naprej iitd. Morda so nam mnogo bolj jasne in otipljive Prešernove nacionalne in socialne preroške misili na pr. v Zdravljaci in Uvodu h Krstu itd,, čeprav se bo- Mlada razvijajoča se duševnost bi morala zaslutiti, kolikšna bogastva hrani v sebi prav Prešernova pesem in iz te slutnje naj bi se neprestano porajale zahtevnejše želje — vedno globlje spoznavati in močneje občutiti njeno lepoto. Toda. včasih se zgodi, da mlad človek v šoli zve le vse, kar je obrobno, vse kar je okoli Prešernove poezije, bistvo pa mu ostane zaklenjeno s tisočerimi ključavnicami. Prešernovi soneti, gazele, glosa itd. inu zaradi površne in suhoparne idejne, čustvene in oblikovne analize ostanejo zgolj sheme brez življenja., ki ubijejo v mladem človeku prebujajoče se hrepenenje po lepote. Teh nekaj besed naj nam bo izpod V SRCU MLADI Ameriški barvni film »V srcu mladi« režiserja Ted Mc Corda je kar prijetna poživitev filmskega repertoarja naših kinematografov. Sicer ne moremo govoriti o kakšni posebni filmski umetnini, vendar pa je zgodba po dramaturški plati dovolj spretno zasnovana in filmska izrazna sredstva v tolikšni meri izrabljena, da smemo govoriti o uspelem filmu. Morda razplet zgodbe s happy endom ne bo ustrezal vsem o-kusom gledalcev, ki bi po tragičnem vrhu zgodbe raje gledali drugačen konec. Pač stvar okusa. Nič ne de. Za morebitne spodrsljaje se zgodba oddolži »razočaranemu« gledalcu z vrsto glasbenih vložkov, lepim petjem in dobro igro šarmantne pevke Doris Day, ki je našla v simpatičnem Franku Sinatri močnega soigralca. aa UPOR NA LADJI »CAINE« Nič čudnega ni, če je filmske producente vznemiril mojstrsko napisani roman Hermana Wou-ka »Upor na ladji Caine«, saj predstavlja dobra literarna podlaga prvi korak k uspelemu filmu. Kdor pozna to dokaj obširne literarno delo, bo nehote podvomil v scenarista (Američanom je pieteta do literarnih umetnin tuja). Pisanje scenarija po tej literarni predlogi pa ne zahteva le dobršne mere dra- maturške spretnosti, temveč tudi silno tanek posluh in kritično presojo pri izbiri fragmentov, ki naj tvorijo filmsko zgodbo. To se je scenaristu tudi t dobršni meri posrečilo. Filmska zgodba pripoveduje 0 ljudeh — pripadnikih ameriške vojne mornarice, ki jih je druga svetovna vojna utesnila na majhnem življenjskem prostora — na minolovcu Caine. S prihodom novega poveljnika na ladjo začne vrsta konfliktov, ki naposled sprožijo upor ... Največ zaslug za uspeh filma ima nedvomno interpret glavne vloge Humphrey Bogart, ki ga poznamo kot nosilca glavnih vlog v filmih »Afriška kralju a«, »Key Largo«, »Zaklad Sierra Madre« in v zadnjem času »Bosonoga grofica«. Bogart je karakterni igralec in posebno lepe so njegove kreacije, kjer upodablja ekscentrične like, ki znajo svoje komplekse spretno skrivati za svojim odločnim nastopom. Tudi v tem filmu je mojstrsko oblikoval lik kapitana, ki mu očitajo shizofrenijo, razpad duševne osebnosti in paranojo — duševno bolezen, pri kateri si bolnik domišlja, da je velika osebnost in da ga vsi preganjajo. Bogartu uspešno sc-kundlrajo igralci Jose Ferrer in Van Johnson. Film se odlikuje tudi po dobri režiji Edvvarda Dmytryka. Ob koncu še to: filma ne kaže zamuditi! aa Ob peti premieri G. E. Lessinga „Emilia Galotti" Velik uspeh Mestnega gledališča na Jesenicah Marijan Feller je docent Glasbene akademije v Zagrebu, kjer je pred vojno tudi končal svoj glasbeni študij v razredu znanega pedagoga Svetislava Stančića in se kasneje izpopolnjeval tudi na pariškem konservato-riju. Ze prve kritike o njegovih koncert:h iz leta 1928 poudarjajo Fellerjev občutek za glasbeno gradacijo in arhiitekitoniko izvajanih del ter svežino in polet interpretacije. Kot zrel glasbenik s širokim obzorjem je Feller koncertiral s posebnimi uspehi v Zagrebu, Beogradu, Splitu, Osijeku in drugih jugoslovanskih mestih ter v tujini. Okupacija je prekinila plodno koncertiramje, vendar se je Fel-lerjevo ime takoj po osvoboditvi spet pojavilo na sporednh jugoslovanskih koncertov. Marijan Feller se bo predstavil koncertnim obiskovalcem v Kranju na solističnem koncertu v ponedeljek, 11. februarja v mali dvorani Sindikalnega doma. Spored obsega naslednja dela: Bachovo Sakono v priredbi F. Busonija, Beethovnovo Sonato quasii una fantasia (ep. 27/1), več Chopinovih del (Im-promptu, Nooturno, Mazurke, Etude), v drugem delu sporeda pa štiri Pripovedke stare mamice in pet 'Sarkazmov nedavno umrlega skladatelja Sergeja Prckofjeva ter Li&ztov Mefistov valček. Koncert Marijana Feller j a bo drugi koncert v abonmaju, ki ga prreja Koncertna direkcija Slovenije v sodelovanju z Glasbeno šolo v Kranju. Abonente in ostale ljubitelje glaisbe opozarjamo na lep umetniški užitek, rč jim, da jih mogoče prevečkrat izrab- buda, da se vsak zase zamisFmo v to ljamo za parole te ali one vrste, ona — kakšen je naš notranji odnos do človeško intimna in itaiko pretresljiva Prešernove pesmi. 8. februar naj nam umetnikova izpoved pa ostaja nekako bo dan, ko ob javnem obračunavanju tuja in zaradi najrazličnejših vzrokov naših uspehov in neuspehov v kulturi nedostopnejša. Izhod iz tega je samo sploh, obračunavamo tudi sami v sebi eden: ponovno in ponovno moramo — ali je naš odnos do Prešerna iskren neposredno uživati [Prešernovo pesem ali pa zgolj fraza. G. KOCIJAN Kot peto premi ero je naštu diralo Mestno gledališče na Jesenicah G. E. Lessinga tragedijo v petih dejanjih »Emilia Galotti«. Pisatelja in njegova dela, predvsem pa »Emilio Galotti«, ki jo Je jeseniško gledališče po osvoboditvi prvo naštudiiralo in uprizorilo, je dovolj Obširno opisal v zadnji številki »Glasu Gorenjske« prof. Jože Sifrer. K temu poročilu naj dodam le še to, da se je Mestno gledališče na Jesenicah s tragedijo »Emilia Galotti« povzpelo v kvalitetni ravni za stopnjo više. Režiserju Bojanu Cebulju je uspelo iz dela izluščite vso brezobzirnost in moralno propalost v 18. stoletju vladajočega sloja in hkrati prikazati ču- Pred nocojšnjim in jutrišnjim prihodom ljubljanskih gostov v PG Z namenom, da nudimo občinstvu kar največ najrazličnejših možnosti kultur, razvedrila, vabi v letošnji sezoni Prešernovo gledališče v svojo hišo zapovrstjo vse slovenske poklicne ansamble. Mestno gledališče, ki naj bi po vrstnem redu prišlo na vrsto šele pomladi, 'bo tako kot tretji gost v letošnji sezoni v Kranju gostovalo v petek, 8. februarja. Po prvem obisku članov Društva dramskih umetnikov, ki so se preteklo zimo kot neoficielni predstavniki MG predstavili kranjskemu občinstvu, prihaja sedaj v Kranj skoraj ves ansambel. V našem listu smo že poročali da se bo MG predstavilo z dramo Maksima Gorkoga — MALOMESCANI in sodobno francosko komedijo PERO In komaj je bila beseda izrečena, že je šlo od usit do ust: Gorki, nj več moderen, da je že takorekoč mimo, da bi bilo boljše to in ono; skratka: le Gorici ne, ki gla Slovenci .po pravici lahko čislamo in štejemo tudi1 za svojega pisatelja, saj se je v znamenju njegove besede na prelomu obeh stoletij na slovenskih tleh vnemala in razvnemala zgodnja socialistična misel, in vse od takrat je ime Maksima Aleksejeviča Gonkega pomenilo vsakomur, kdor veruje v človeka, simbol proletarskega sožitja ln revolucionarnega humanizma, kakor ga je pojmo- M. GORKI »MALOMESCANI« Iz uprizoritve v Mestnem gledališču v Ljubljani val Vladimir Iljič. In tudi taki so bili, kii so rekli, da se ne spodobi, da bi za Prešernov dan vodild Maksima Aleksejeviča Gorkega v Kranj. Od muh fin prazne mam je je takole čvekanje — poet Zdravljice si ni mogel najti enakovrednejšega pendanta! Pa še zaradi komedije: Prešernu, da ne bo prav — so rekli — ker, da je francoska. Kar zadeva mene, vem samo to, da Prešeren, čeprav je ljubil svoj narod, nikdar ni 'bil nestrpen do drugih! Da, komedija o malomeščanih, taka kratkočasna in duhovita, to pa je tudi nekaj, še posebej takrat, kadar avtor ni hotel nitč več koit to. Dragim gostom iz Ljubljane želimo, da bi se med nami lepo imeli in da bi bil nj':h Aleksej Maksimoviič, ki ga bodo prinesli s seboj, toplo sprejet! RADO JAN PREŠERNO V JI RAZSTAVA V KRANJU Ob priliki Prešernovega kulturnega dneva prireja Študijska knjižnica v Kranju spominsko razstavo prvih tiskov Prešernovih pesmi. V časovni razporeditvi vidimo pesnikova dela od prve pesmi »Dekletom« v Ilirskem listu 1827 pa preko nadaljnjih objav v časopisju tudi vse zvezke Kranjske Cbelice, Poezije 1847, Krst pri Savici in druge. Ogled nudi prav zanimivo in poučno sliko o ustvarjanju našega prvega pesnika. Prizor iz Lessingove tragedije »Emilia Galotti« stveno globino in čut za čast pri nižjem sloju; skratka, ostal je zvest .pisateljevi, zamisli. Enako kot režiser in inscenaitor so uspeli tudi igralci, med katerimi se je posebno odlikoval Slavko Polanc, ki je igral guatstallskega kneza Gonzaga. S to vlogo je dosegel Polanc višek v svojem dosedanjem gledališkem udejstvovanju. Dalje sta omembe vredni novinki Jana Smidova v vlogi Emilie Galotti ter Francka Pristova, ki je z vlogo grofice Orsina, prestala svoj gledališki krst. Obe razpolagata tudi s precejšnjo mero igralske nadarjenosti, pa tudi njun glasovni register prijetno učinkuje. Tudi pri izbiri ostalih igralcev je imel režiser srečno roko. Alma Jeramova |!n Bojan Cebulj sta igrala Emilijlne starše, Marjan Stare knezovega keonornika Marinelilja, Franjo Lotrič pa grofa Appianija. Uspešni so bili tudi Vinke Zorman, Lado Nikolavčič, Srečko Mlinaric ter Franc Avber. Sceno je zasnoval režiser, izdelal pa jo je Jože Bedič. Mestno gledališče na Jesenicah ne beleži velikega uspeha le zavoljo u-spešne uprizoritve Lessinove tragedije,, temveč tudi zaito, ker je s to prvo uprizoritvijo »Emiilii Galotti odprla pot tudi v ostala gledališča. ^i9«?w«v,x-\ v:,.\ »\ .\ .\ v..v>.**n$««- MODA Tudi žena v kuhinji je lahko prikupna, če je temu primerno oblečena. Na skici je dvoje prav ljubkih predpasnikov, ki PRVA POMOČ OTROKU Kjer so otroci pri hiši, je veliko bušk in prask, joka in stoka, saj zdaj pade po tleh eden, nato se zgodi nekaj podobnega drugemu, mamica je pa vedno tista, ki jih tolaži in miri. Ona mora tudi vedeti, kako je treba ravnati z otrokom, ki se je ka- korkoli poškodoval. Pri malenkostnih poškodbah lahko pomaga sama. Ce se otrok udari, da se pokaže buška, mu izmijenio to mesto s toplo vodo in namažemo z arnikovo tinkturo, če koža ni odprta. Kadar se otrok Kozmetika VSAK VrČER SAMO PET MINUT ... Vsak večer samo pet minut Koža na laktih je pri mladih ženah in deklet'h pozimi večkrat rdeče ali modrikasto obarvana. To je posebno neprijetno v sezoni plesov in zabav, ko nosimo izrezane obieke brez rokavov. S primerno nego lahko to kmalu odpravimo. V soku ene limone raztopimo 60 g glicerina in 60 gr rožne vode. To mešanico hramimo v posebni steklenički. Pred uporabo vsebino vedno premešamo. Roke negujemo vsak večer. Najprej jih v milnici zdrgnemo z mehko ščetko, nato pa tekočino iz stekleničke zFjemo v dve majhni skledici, v katerih potem dr- žimo komolce pet minut. Po uporabi tekočino znova zli jemo v steklenico. Uporabimo jo še nekajkrat. Pred spanjem roke tudi narahlo zmasiramo z olivnim oljem. Koža bo postala kmalu čista in voljna. obreze, namažemo mesto okoli rane z jodovo tinkturo. Na rano položimo sterilno gazo, še prej pa jo posujemo s sulfamidnim praškom ali mazilom. Boleče mesto nato prevcžemo in pustim« nekaj dni pri miru, da preprečimo vsak dotik z nesnago. Večkrat se zgodi, da pride otrok domov z razbitim kolenom ali komolcem. Ce rana ni prevelika, očistimo vso okolico z alkoholom ali jodom, z gazo zelo narahlo odstranimo umazanijo še z rane in jo obvežemo. Dobro je, če jo namažemo s kakim vitaminskim mazilom. Opečeno mesto namažemo z va-zelinom, oljem ali s surovim maslom in ga ovijemo z mehkim zavojem, da preprečimo dotik s prahom in umazanijo. Pri vseh večjih poškodbah pa moramo poklicati zdravnika. izšla je 36. Številka »sodobnega gospodinjstva« V reviji »Sodobno gospodinjstvo«, ki jo izdaja Centralni zavod za napredek gospodinjstva, najde vsaka žena in gospodinja vrsto prspevkov, ki v praktičnem življenju pomagajo rešiti marsikatero težavo. Zadnja številka revije je izšla te dni. Vsebinsko je zelo pestra. Sestavni o tehniki v gospodinjstvu, o stanovanjski opremi, o domači uporabni keramiki, prehrani in ročnem deki posredujejo bralkam koristne izkušnje in navodila. PENTLJE — OVRATNIKI, RUTICE Obleke, ki smo jih nosile že vso zimsko sezono, so postale dolgočasne. Iznajdljivost bo tudi tokrat spremenila njihov videz. Poživile jih bomo z malenkostni m dodatkom iz žameta, pikeja, ripsa ali organdija ob vratnem izrezu ali na rokavih. RECEPTI SIROVA JUHA Star kruh ali žemlje zrežemo na kocke :n pola- !| jamo v lonec, prav tako polagamo menjaje naotr- 1 gan sir SM parmezan. To zalijemo z vrelo vodo § In pustimo vreti nekaj časa Ko je juha kuhana, I pridenemo drobno zrezan zelen peteršilj. KORENJE 8 SMETANO Debelo korenje zrežemo na rezance in kuhamo % v slani vodi Ko (je skuhano, ga odcedimo, razbe- j| limo žlico masti ter zarumenimo pol žlice moke. m Rumeno prežganje zalijemo z nekaj žlicami vode 1 ter dodamo odcejeno korenje, poper in kislo sme- % tano. V tej omaki naj korenje vre nekaj minut, i TELEČJI ZREZEK V OMAKI 40 dkg telečjega mesa, 7 dkg surovega masla, * malo bele moke, kozarec vina, sol. |f Zrezke potolčemo, osolimo in potresemo z mo- j| ko. V ponvi razgrejemo maslo, položimo vanj zrez- \ ke in jih od obeh strani opečemo. Potem ko jih ^ polijemo z vinom in kako minuto dušimo, jih de- 'k nemo na vroč krožnik, v maslo pa zli jemo žličko z juhe ali vode. omako prevremo in jo zalijemo vrhu 1 zrezkov. * Zrezke povaljamo v moki, tik preden jih ope- ^ čemo. I SOLATA KOT SAMOSTOJNA JED Skuhamo 1 do 2 zeleni, in nekaj koreninic pe- % teršiija, vsako posebej. Skuhano zrežemo na re- fr zance, pridenemo krožnik kuhanega, na rezance ^ zrezanega krompirja, zrezano čebulo, sol, olje, ki« ^ in poper. Vse dobro premešamo in postavimo kot % samostojno jed na mizo. ^ SLADKE KOCKE Penasto vmešamo 2 rumenjaka, 4 dkg sladkorja a in E dkg zmehčane čokolade ter pridenemo sneg a 2 beljakov, 2 dkg moke, malo cimeta in vaniUjo. f To pečemo v plitvi kozici ali pekaču. Nato sku- I hamo 5 dkg sladkorja v eni osnuinki litra vode. Ko l| zavre, pridenemo nekaj kapl,j:'c ruma in to vlije- pi mo na vročo sladico ter pustimo, da se ohladi. 1 Ohlajeno zrežemo na kocke in oblijemo s poljub- no kremo, tolčeno smetano in malinovcem. B ZELJNE KLOBASICE Veliko zeljno glavo razdelimo na liste, iz li- % •tov izrežemo stebelca in zelje poparimo. Na vsak % list položimo žlico sekanice, ki jo napravimo kakor !f za nadevane paprike, in list dobro zvijemo v kloba- * sico. Na vsako klobasico pritrdimo z zobotrebcem Š košček slanine, zložimo v namazano ponev in ope- » čemo. Nato klobasice pokrijemo s paprikovim ze- J Ijem in še nekaj časa dušimo. Lahko pa paprikovo S zelje cpusfmo in prepražimo na klobasicah sesek- \ ljano čebulo, dodamo žlico paradižnikove mezge § in malo zalijemo. ' J ju lahko izberete za hišna dela. ZGODBA o MhlfH i/v tJia&vtm/ č/Mfr&m BtCKU Od tedaj si je lastil pravico nad Bickom, kakor ga je imenoval. Bil je njegov, Jožkov, saj če bi ga o pravem času ne reš'1, bi poginil. Z vso resnostjo je razložil gospodarju in gospodi-• nji, kaj se je bilo zgodilo, potem pa vprašal, če je Bi-cek lahko njegov. »Lahko, če zaradi njega ne boš zanemaril drugih jagnjet in ovac« je resno odgovoril gospodar. Na Jožka se je zval'la težka skrb, kakršne dotlej ni poznal: življenje malega nebogljenčka je bilo odvisno od njegove pazlj»vosti. Poprej je vsako jutro najprej nanosil ovcam s košem sena, potem pa v golidi še vode iz vodnjaka. Sele potem se je začel ukvarjati s trmastimi mamicami in poskrbel, da so se živahni, večno lačni jagnjički napili močnega mleka. Zdaj se je vse obrnilo«. Navsezgodaj, komaj je v kuhinji zavrelo prvo mleko, se je vtihotapil z Bickom, ki mu je kot kužek capljal za petami, v posvečeni gospodinjski prostor in ukradel za svojega varovančka prvo steklenico mleka. Drugo je dobil zanj kot redni jutranji obrok. To se je ponovilo opoldne in včasih še zvečer, če je bila prilika. Ob tej negi je Bicek vidno napredoval, vendar je bilo že prve dni videti, da v rasti ostalih ne bo dohitel. Bil je manjši, zato pa prisrčnej-ši in — bil je njegov. 5. Prvi teden se je bližal koncu in gospodinja je kakor vsako leto pripravila šunko za Veliko noč. Zgodilo pa se je, da so nekega opoldne vaščani vsi razburjeni tekli na breg reke in z grozo v očeh strmeli na cesto, po kateri so ob mulah korakali zeleno oblečeni možje. Nikjer jim ni bilo videti konca. Jožek je iz razburjenih glasov razumel samo eno besedo: »Italijani!« Toda vsega tega ni nič razumel. Ni vedeL zakaj ti možje utrujeno korakajo ob mulah po prašni cesti, pa tudi tega ne, zakaj se je gospodar, ko ga je zagledal v gruči, zadri nanj: »Marš domov, paglavec I Se jih 'boš že še nagredal. Vsi jih bomo še siti!« Siti? Cesa siti? Čudne gospodarjeve besede so mu rojile po glavi, ko je stopal proti domu. Potem pa je mahoma vse utonilo v pozabo: na dvorišču mu je pritekel naproti Bicek. Bil je tako majhen, da se je lahko izmuznil skozi leso in s Pazi jem sta bila že tudi dobra prijatelja. Nekaj časa se je Jožek z B ckom igral, potem pa sta odšla v kuhinjo; Bicek po opoldanski obrok mleka, Jožek na kosilo. Gospodar je bil že tam; mrk, molčeč je sedel za mizo in jezno z obrnjeno žlico v roki nekaj risal po hrastovi mizi. »Pusti tistega tvojega mačka! Alo, jest!« Začudeno je pogledal gospodinjo. Saj je še sama rada podržala stekleničko Bic-ku, kadar je pricapljal v kuhinjo, k jedi pa ga je poklicala navadno mirno. l^ kaj ji je danes? In gospodar tako nabrskan, kakor bi hrošče jedel za malico. Ni se spominjal, da bi kaj napak storil, razen da je šel zijala prodajat na breg reke. Dvignil je Bicka, ga odnesel v stajo in se vrnil v kuhinjo ter sedel za mizo. Gospodar je pravkar odložil žlico. »Ne morem več,« je dejal. Tudi gospodinja je kmalu nehala jesti. Jožkovo začudenje ni več poznalo meja. Kosilo je bilo vendar dobro. »Kaj bo zdaj?« »Kdo pa ve?« »Kateri bodo ostali: Italijani ali Nemci?« »Kaže, da se nam bodo obesili Italijani za vrat,« je vzdihnil gospodar. »Glej, da se ne bodo kokoši motale po dvorišču! In ti,« se je obrnil k Jožku, »pazi na svojega Bicka in ne sprehajaj- ta se več od staje do kuhi- jI nje, če ne ... Stavka ni dokončal in Jo- j; žek ga je vprašujoče pogle- jI dal. »Vzeli ti ga bodo,« je za- | godel gospodar. (Nadaljevanje prihodnjič) Za dobro vo'jo MAMICA: Sinko, ali si ti pojedel potico? JANEZEK: Ne mamica, jaz ne, pojedel jo je Fifi, saj sem ga videl, kako se je oblizoval! MAMICA: Sinko, pa si tudi videl, kdo mu je dal ključ od shrambe? o PROFESOR: Ti, Krivorokec, ta tvoj vitez, ki si ga narisal, pa malo škili. UČENEC: Tovariš profesor, to bo pa najbrže zato, ker sem risal s kitajskim tušem. PROFESOR: Zdi se mi, Tone, da ti dela vprašanje težave. UČENEC: Oh, ne, tovariš profesor, vprašanje ne, pač pa odgovor. MARTINA BIDOVCEVA (Daljina peiem Majhna sem punčka, ime mi je Darja; srčece danes tako mi udarja: Vedno bom mamico svojo ljubila, ker me je prva slovensko učila. Ko me zvečer je z odejo odela, mi je še pesnrco milo zapela. »Ko boš velika,« mi je dejala, »pesmi Prešernove sama boš brala, saj so ko zvezdice v noči svetile v zlato svobodo Slovence vodile.« Majhna sem punčka, ime mi je Darja; srčece danes tako mi udarja: moja ljubezen je neizmerna, ljubim svoj dom in ljubim Prešerna! ODVOZLANE ZANKE iz prejšnje številke Rešitev križanke »Lokomotiva« Vodoravno: 3. bat, 5. Velebit, 7. oves, 8. čir, 10. zatikalo, 12. Ramena. Navpično: 1. hlevar, 2. mesim, 3. bičana, 4. Atila, 5. voz, 6. letak, 9. ro, 11. ko. Pionirji, presodite sami, če Je prav ... da se ta dva dečka na poti iz šole takole pretepata? ... da se otroci tako radi obešajo na motorna vozila in prt tem ne pomislijo, da jim grezl nesreča? IZ DEDKOVEGA NABIRALNIKA PARTIZAN JE PRIPOVEDOVAL Tovariš Pagon nam je pripovedoval, kako je bilo med vojno. Nekoč so imeli partizani pod Još tom bunker. Neki izdajalec jih je opazil in povedal Nemcem. Drugi dan so prišli Nemci. Obkolili so partizane in začeli streljati. Tovariš Se je težko ranjen splazil ven. Čakal je Nemce. Imel je pripravljeno bombo. Vedel je, če ga ujamejo Nemci živega, da ga bodo mučilii in zasliševali. Po borbi so tovariša Pagona prišli iskat partizani. Odepljeli so ga v bolnišnico Franja. II. c Osnovna šola Planina. Marija Tratnik, 35 68 Pred ognjem dom, pred točo mi pšenico | bi bližnji sosed varoval, ,svet' Marka. (Prešeren, Sonetje nesreče) Prešeren med gorenjskimi kmeti Kako sta Prešeren In Kastelic zapisovala ljudske pesmi v Moravski dolini Nas velriki pesnik ar. France Prešeren in dolenjski rojak Miha Kastelic (1796—1865), doma iz Gorenje vasi pri Ivančmi gorici, (ta domačija je danes ^ znana starejšemu rodu še pod imenom pri Glavičevih, pa tudi pri Skrunovih) sta bila velika prijatelja. Prešeren je nekaj časa pri Kastelicu v Ljubljani celo stanoval. Med drobne zanimivosti *odi, da je odkupir1 Prešeren od Kastelica posteljo, ki je bila ves čas del njegove sobne opreme. Ko se je Prešeren zaradi službe preselil v Kranj, je vzel to nekdanjo Kašteličevo posteljo s seboj, v njej ves čas preležal, ko je 'bolehal v Kranju zadnje mesece leta 1848, in v njej 9. februarja 1849 tudi umrl. Prešeren in Kastelic sta b:la člana ožje ljubljanske družbe, ki so jo tvorili med drugima tudi Cop, Crobaith in drugi. - Prešerna in Kastelica je še najbolj družila poe-rja in literarni časopis Kranjska Cbeiica, ki j« izšla prvič v letu 1830. V posameznih bukvioah Kranjske Cbelice sta sodelovala oba naša pesnika Prešeren in Kastelic. Slednji jii je posvetil vs« »voje sile, ker je bil njen urednik. Kastelic se seveda s svojimi pesmimi ni mogel uvrstiti v isto raven z našim pesniškim velikanom; Prešeren je bil pač edinstven. Čeprav je bil Kastelrie bolj plo-dovit, je ustvarjal Prešeren le dozorela, neprenosljiva dela. Prešeren je bil po svojem bistvu veseljak in se Je rad družil s preprostim človekom. V družbi malega človeka je zmeraj našel mnogo iskrene poštenosti, pa zvedel zmeraj tudi mnogo novega. Zato je rad posedal tudi v preprostih gostilnah in se spustil v pomenek z našim preprostim človekom. Tak je bil tudi Miha Kastelic, ki je zahajal iz Ljubljane, kjer je bil nameščen v ljubljanski licejski knjižnici za bibliotekarja, še zmeraj v do-kraje na Dolenjskem. Kastelic, ki je znal ^bro obrnti vs?k novč.ič, saj mu knjižničarsko ^esfo ni prinašalo posebnih dohodkov, se je mr.ogo Uilcvairjal tudi s čebelarstvom, ki se ga je naučil v domači vas!, in z izkupičkom za med kupil v rojstni vasi hišo. Z vsakokratnega obiska v dolenjski vasi je zmeraj ves vesel prinesel kake zapiske, * 3in je nabral v pomenku s preprostim', zgovornimi in mnogovednimi dolenjskimi očanci in mamkanv. o vseh teh vtisih in zapiskih je potem pnpovedoval Prešernu in ostalim članom, tako tudi Crobathu, kjer je Kastelic pomagal kot hcno-rar"a moc Po končanem poslu v državni knjižnici. Nekega poletnega dne sta se domenila dr. Pre-Jeren in Miha Kastelic za tele* iz Ljubljane na Gorenjsko, v Moravsko dolino. Moravče so imele že v tistih časih svojo posebno veljavo in mik. Moravska dolina ni bila samo na flašu po bogatih kmetijah, ponosnih in vese'ćh Gorenjcih, temveč tudi po nekaterih svobodnjakih. «i so bili v tistem času, ko je bil slovenski kmet •e tlačan in grajjski podložnik, že lastni gospodarji. y. ttm nam govori še danes znana vas Koseze v Moravski dolini, kar pomen j a vas, kjer so doma "vobodnjaki, kosezi aili fcasezi, taki ljudje, do katerih fevdalna grajska gosposka ni imela nobenih Pravic. Prešeren in Kastelic sta si najela za vožnjo v Moravsko dolino kočijo. Iz Ljubljane sta se vozila £ajprej po veliki cesarski cest; do Domžal Na Prevojah nad Domžalami, v bližini Skarjeve go-»to-ne se je odcepila slaba kolovozna cesta. Čeprav je oba ljubljanska goepoda, pravdar-«*ega aLi jezičnega dohtarja Prešerna ;n njegovega •premijevalca, učenega moža bukovnika, pesnika in urednika Miho Kastelica, po slabi cesti precej treslo, ju je lepo sončno jutro prevzelo, da sta zadovoljna »zažngala« znano moravsko himno: »Lepa je Moravska dolina, kjer hiš'ca pri hiš'ci stoji, okrog so pa travnik' zeleni kar mene najbolj veseli.« Ko pa sta uzrla Limbairsko goro, ki se dviga na severni strani Moravske doline in jo loči od zgodovinsko znanega Črnega grabna, ki je znan iz časov Napoleona in rokovnjačev, pa sta se domislila pesmi o Limbarski gori, ki sta jo tudi zabrundala, medtem ko sta konja vlekla težko vozilo: »Stoji tam gora Limbairska, pod njo zelena tratlca, na traiti stoji hišica...« Med pesmijo in pogovori je kočija z obema izletnikoma dospela v Moravče ,in se ustavila pred takrat najbolj imenitno gostilno, nazvano »na Mlaki.« To ime je dobila zato, ker- je bil včasih ta predel močvirnat in so morali temelje precej osuševati, da so lahko postavili nanjo stavbo. Lastnik gostilne je bil Klopčič, ljudem pa je stregla zala hčerka Popca. Po lepoti in zgovornosti Je slovela po vsem okolišu. Znana je bila tudi pod imenom KlcbčaTjeva Pepca zato, ker so tej rodo-vini, pravili tudi Klobčarjevi. Ze prejšnji rod je izdeloval klobuke in so dobili svoje ime po klobukih. Moravski Klobčar je izdeloval tudi iment-nejše klobuke — kastorce iz zajčje dlake in j.ih je prodajal po sejmih. Prešeren in Kastelic sta utrujena od vožnje sto-p!la v gostilno. Gosta sta si naročila makco in firkelj najboljšega. Tiste čase so po vaških gostilnah prinašali vino na mizo v firkljih, pa tudi bokalih. Firkelj je bila mera, ki je držala nekaj manj kakor polič, običajna takratna votla mera, mernik pa je bila za 32 poličev. Ko sta sii opomogla od dolge vožnje, sta prišla ljubljanska škrica na dan z besedo, počemu sta pnšia v Moravče. Rada bi slišala kake domače, preproste slovenske pesmi. Birt Klobčar, njegova hčerka in drugi, ki so bili tedaj v gostiln,!, so bili začudeni nad njuno željo. Takih gostov, ki bi si nairočili pevce, na Mlak; še niso imeli, čeprav so se tam stalno zbirali tudi domači ljudje in si za razvedrilo večkrat prepevaii. Tega dne v poletju leta 1840 pa je bila večina Moravčanov pri delu. Gostilničar Klobčar je brž uganil, da bi. bilo koristno, če bi ustregel obema izletnikoma iz Ljubljane, zato je povedali: »Se najbolj vama bodo zapeli Martinkovii.« Nato je začel hvaliti Martinkove fante, ki da so dobri pevci, korajžni družabniki in včasih tudi sami. zlagajo pesmi. Martinkovi so bili tedaj na travniku in ko je prišla po fante Pepca z Mlake, sta se najstarejša fanta nekaj branila. Končno ju je le pregovorila, da sta se šla umit in preobleč. Nedeljsko napravljena, kakor se za menite« obisk itudi spodobi, sta nato vstopila k obema gospodoma. Za oba Martinkova fanta so postavili na javorjevo mizo v kotu dva sveža kozarca, — prav na tem mestu sem sedel zadnjič, ko sem zbiral gradivo za tole pripovedovanje tudi jaz. — Doktor France Prešeren, ki je bil že dobre volje, je naročil za oba fanta, tudi pečenko in drugih dobrot, kar jih je tisti dan premogla gostilna na Mlaki. Ko sta se oba Martinkova fanta okrepčala, sta začela na pobudo Mihe Kastelica peti vse, kar sta znala domačih moravskih pesmi. Kastelic je sproti zapisoval vse, kar je obema fantoma prišlo na pamet in v spomin. Družba v kotu pa je ob poliču, ki je zmeraj znova prihajal na mizo, sproti BUUTO ščala. K mizi so prisedali še drug! domačini in pomagali prepevati obema Martiinkovima. Ta po-sedek v Klobčarjevi gostilni je Prešerna oči vidno razveselil. Kadar je ujel vižo, ki sta jo začela oba Martinkova in drugi, je tudi sam pomagal pri petju, dočim se je Kastelicu zadovoljno smehljalo MIHA KASTELIC srce, ko je z ozarjenuan obrazom zapisoval zmeraj in zmeraj nove pesmi. Bil je vesel za to lepo priložnost, ki mu bo obogatila njegove zapiske o ljudskih popevkah s slovenskega podežeLja na Gorenjskem. »Martinkova sta pa prava ptiča od fare.« je dejal hudomušno Prešeren. Tedaj pa je povedal gostilničar, da starejši Martinkov sestavlja tudi sam pesmice. »O, torej tudi poet!« je dejal Prešeren in brž dodal: »Daj nam še tisto svojo zapet!« Natoči! je kupco in mu jo je porinil. »Ni dosti vredna!« se je branil Martinkov in .povedal, da jo je zložil nedavno, ko je sedel na hribu vrh Grmač, ki se dvigajo nad Moravsko dolino, in je od tam prav lep pogled na vso faro in dolino, tja do slavne Lmbarske gore in še nar-prej. Martinkov je tedaj zložil besede, pa tudi vižo, Kastelic je zapisal tudi to pesem, ki jo je zložil preprosti moravski fant. Dan se je nagibal že k popoldnevu in gosta sta se odločila za vrnitev v Ljubljano. Pred odhodom sta segla vsem v roke, Martimkovega pa sta povabila, naj ju ob prvi priliki obišče v Ljubljani, kar je tudi res storil. Martinkov rod živi še danes sredi Moravč. Pri hiši se pišejo tudi danes, kakor takrat, za Cerarje. V času NOB so bili Cerarjevi fantje partizani in Vlado, ki mi je pripovedoval nekaj slorij o takratnih in nedavnih časih, je ponosen, da je eden njegovih prednikov prepeval celo največjemu Slovencu dr. Prešernu in uredniku Cbelice, KasteLiou. JOZE ZUPANČIČ Dva zapiska na rob CE NI ŠKORNJEV Imam sina. Star je šest let. Pravi cigan, ki sproti raztrga vsake hlače in je najraje pred hišo. Tam pa je večna luža: zdaj sneg. Vsak čevelj premoči. Kakor da ni rešitve: kupime mu škornje! To je bilo v mesecu novembru leta 1956. Sel sem na Jesenice in obredel vse trgovine z obutvijo. Ponujali so mi otroške škornje, ki bi bile mojemu sinu za tri številke preveliki ali za dve premajhni. Takih, ki bi jih lahko nosil moj sin, nisem dobil nikjer, povsod pa so me potolažili: »Cez teden dni jih dobimo! Takrat se oglasite!« Cez teden jih je šla iskat žena. Prišla je brez škornjev, toda z obljubo, da jih bodo dobili »prihodnji teden«. »Prihodnji teden« jih je šla iskat svakinja. Vrnila se je z novico, da jih bodo dobili v drugi polovici decembra. Nekega dne v decembru, ko sem se z vlakom vračal iz službe domov, me je žena čakala na postaji, mi dala vozni Jistek do Jesenic in dva »metulja«, da bi sinetu prinesel škornje. Dobili so jih prejšnji dan. Tudi jaz sem se vrnil brez škornjev. Dobili so jih samo deset parov in so jih takoj prodali. Sin mora biti vsak drugi dan v sobi, da se čevlji popolnoma presuše. In vsak drugi dan me vpraša: »Očka, kdaj mi boš kupil škornje?« Sinko moj dragi, ko bi ti jas znal na to vprašanje odgovoriti! Odgovor je skrivnost jeseniških trgovcev z obutvijo... ali pa industrije, ki ne izdeluje dovolj in primernih številk otroških škornjev. J. S. KAKŠEN SMISEL JE V TEM? Pri izhodu na nekaterih večjih železniških postajah opominja mož v železničarski uniformi potnike, naj mu izroče vozne listke. Ce potnik vozni listek odda, je v redu, če pa se mu ne zljubi seči v žep po karto, je pa tudi dobro. Vratar-želez-ničar ni glede tega ne siten ne dosleden. Včasih ga tudi sploh ni pri izhodu, drugi dan pa se spet pojavi in steguje roko za voznimi listki — če mu jih kdo da. »Le kakšen smisel ima to njegovo opravilo?« se dan za dnem, že leta nazaj, sprašuje marsikateri potnik. »Ponekod delovnih rok manjka, tu pa opravlja človek nalogo, ki je pravzaprav povsem brez haška.« Mar železnica na ta način kontrolira potnike, če so plačali voznino? Saj za to skrbijo vendar sprevodniki! Zbira vratar na ta način evidenco o številu potnikov? Saj je na ta način ne more! Ga je torej na to mesto poslal kak neživljenjski predpis železnice, mož pa zdaj opravlja nalogo po tistem znanem reku: »Vse gre v rok službe!«? Tak, občutek se loteva večine potnikov, z. Gorenjci smo pričakali prvake SPREJEM HOKEJISTOV JE BIL TAK, KAKRŠNEGA JESENICE SE NISO DOŽIVELE Kaj takega Jeseničani menda že dolgo ne pomnijo. Vesela vest, ki je razveselila že v nedeljo zvečer vse ljubitelje hokeja ne le na Jesenicah, marveč po vsej Gorenjski in tudi naši ožji domovini, da so Jeseničani dosegli najvišjo lovoriko v tej športni panogi, je prišla malce nepričakovano. Kljub temu, da so Jeseničani v letošnjem letu močno napredovali v igri, »vroča« ledena ploskev v Beogradu ni povsem obetala tako kristalno čiste image in osvojitve državnega prvenstva. Več kot 5000 ljudi na samih Jesenicah, vzdolž železniške proge i« na vseh postajah od Medvod do Jesenic, pa so navdušeni ljubitelji hokeja pozdravljali letošnje zmagoval e. Peron na železniški postaji na Jesenicah je bil pretesen, da bi sprejel vse tiste, ki so hoteli kar najbolj blizu zmagovalcem in jih vsaj pocukati za rokav, če že ne eečl jim v roko. Ozračje je bilo nasičeno z zvoki godbe na pihala in z navdušenimi klici Jeseničanov. Zmaga Jesenic je pravzaprav postala zmaga vse Gorenjske, saj si je ta priljubljena igra osvojila srca mnogih ljudi. Jeseničani so pokazali na prvenstvu najbolj izenačeno formo in brez poraza osvojili prvo mesto, kar pa je zasluženo. Razen visokih zmag nad »Drvodeljcem« iz Varaždina (11:0), in »Crveno zvezdo« (5:0) ter po že skoraj tradicionalnem neodločenem izidu z Ljubljano (1:1), so v odločilni tekmi s »Partizanom« iz Beograda zaigrali tako, kot menda še nikoli doslej. Partizana so dobesedno pregazili, o čemer zgovorno priča tudi rezultat — 6:2. Zal, pokal ki so ga osvojili, prav gotovo ne služi organizatorjem v čast, saj je tako skromen ZNANJE IN RUTINA TRENER ZDENEK BLAHA in nelično izdelan, da je kaj. Gotovo je, da je zmaga zasluga vseh igralcev, vodstva kluba, v prvi vrsti pa popularnega češkega trenerja Zdenka Blahe, ki je vedno nekako »v senci« svojih miljen-čkov. Ne bi bilo prav, če bi sedaj jeseniški hokejisti zaspali na lavo- rikah in zapostavili nadaljnji trening, ki je nujen, če hočemo naš hokej kolikor toliko približati evropski eliti. Prepričani, da se tega tudi sami igralci zavedajo in da bodo po tem prvenstvu še bolj disciplinirano in složno vadili, jim tudi mi čestitamo 1 željo, da bodo prihodnje leto lahko kar najuspešneje branili naslov državnega prvaka. Ko smo v Kranju stopili v vagon vlaka, s katerim so potovali Jeseničani iz Beograda, so dali vodja ekipe, sodnik Božič, trener Blaha, in kapetan moštva našemu sodelavcu naslednje izjave: VODJA EKIPE BALDERMAN: »Popolnoma sem bil prepričan, da bo naša ekipa zasedla prvo mesto na prvenstvu. Naša najtežja tekma je bila z Ljubljano. — V prihodnje se bomo trudili, da bomo prvenstvo tudi obdržali.« SODNIK B02IC: »Jeseničani so s hitrostjo, poletom in borbenostjo premagali svoje nasprotnike in osvojili prvenstvo. Moja prognoza pred tekmo Jesenice :Partizan je je bila v razmerju 70:30. Najtežja tekma, ki sem jo sodil na tem prvenstvu, je bila med Partizanom in Crveno zvezdo.« TRENER BLAHA: »Ze naše gostovanje v inozemstvu je bilo pravzaprav priprava na letošnje prvenstvo. Zadovoljen sem s igro igralcev. Proti Partizanu smo zaigrali najbolje In to je bila tudi naša najboljša tekma v tej sezoni. Zelo sem zadovoljen 1 svojimi »puleni« in ko je godba na Tašmaj-danu po končanem prvenstvu zaigrala jugoslovansko himno, mi j« bilo pri srcu tako, kot če bi slišal lastno nacionalno himno. — Drugo leto bom tudi treniral jeseniške hokejiste, s treningom bomo pa začeli že pomladi in še več ter intenzivneje delali.« Kapetan jeseniškega moštva BORIS CEBULJ pa je dobesedno izjavil tole: »Garal' smo, želel' smo il zmage in prigaral' smo jo.« I. A. *flQHA1M = I SLIKANICA n ■ i ■ * „Kdaj ste pa že?" „Nisem, pa bi bil lahko. Rajni mi nikoli ni pustil blizu. Vse življenje so me samo v kot odrivali. Potem se pa ljudje čudijo, če nisem, kakršen bi moral biti." V glasu mu je trepetala bridkost. Ana ni vedela, kaj naj mu odgovori. Rekla je, da se bo že vse nekako uredilo. Prav zdaj je namenjena k stricu Filipu, ki ji bo gotovo pametno svetoval in tudi pomagal. Miklavž je v odgovor zamrmral, naj stric raje posodi denarja, da bodo plačali dolgove in začeli delati na svoje, to bi bilo vredno več kot vsi nasveti, ker brez tega bodo upniki kmalu pritisnili in potem se ne bo dobro izteklo. Pristavil je še, da rajni najbrž sam ni dobro vedel, koliko je dolžan temu in onemu, saj mu še toliko ni bilo mar, da bi bil hranilnici plačeval obresti. Ana je togotno udarila z nogo po tleh in zavpila: * „Ne obirajte očeta, ki je pod zemljo! Raje nase glejte, tako se ravnajte, da ne boste delali hiši sramote!" Stric Miklavž ni odgovoril, samo zaklel je, zamahnil z roko in se odmajal proti spodnjemu vigencu. Kmalu potem je Ana sedela na saneh. Črno ruto si je potegnila globoko na čelo in zahomotala se je v koc, da bi je ne zeblo. Vzdignila je bič in pognala staro kobilo. Žival je bila lena, ker je vso zimo stala v hlevu, toda Ana jo je udarila v slabine in jo pognala v skok. Udobno je slonela v saneh in dobro ji je delo, ko se je namenila tako daleč. Očetova bolezen jo je poldrugo leto priklepala na dom, ves ta čas se skoro ni ganila s trga. Stric je bil doma, pozdravil jo je, kakor bi jo že pričakoval in jo odvedel noter. Takoj, ko je stopila v dobro znano, prostorno farovško jedilnico, jo je zajel poseben vonj, lasten cerkvam in samostanom. Vonjalo je po starem lesu, po masnih oblačilih, zatohlosti in še po nečem, česar ni mogla razločiti. Večerjala sta skupaj in potem je stric prinesel steklenico vina. Nalil ga je v motnozelene, izbočene kozarce, vonjalo je po muškatu. Kakor človek, ki zna ceniti dobro vino, je dvignil kozarec in ga ogledoval proti luči. „Rebuia je, kraška," je rekel zadovoljno. „Pij!" Ana je zaradi dostojnosti samo srebnila, toda stric ji je prigovarjal, dokler ni izpraznila kozarca. Vino je bilo sladko in po žilah je pognalo prijetno toploto. Ana je olajšana vzdih-nila. Bila je zadovoljna, tako zadovoljna, da je skoro pozabila, čemu je prišla. Stric Filip je poskrbel, da bi ne pozabila popolnoma. Medtem, ko je počasi pil, jo je spraševal, kako gospodari. Povedala mu je, da je oddala vigenc v najem. Gospodu Filipu je hušnila rdečica nejevolje v lica. „Nekoliko že razumem to reč," je rekel, „in vem, da si dala prepoceni. Razen "tega mi ni všeč, da bo prišel fant v hišo. Mlada si, samska si, ljudje pa imajo jezike. Ne, ne, ta reč mi ni všeč." „Stric, kaj pa mislite!" je ogorčeno vzkliknila Ana. „Dominik je moj bratranec in šele petindvajset let ima, jaz pa sem že izpolnila petintrideseto." To je strica pomirilo, godrnjal je samo še zaradi prenizke najemnine. Potem je nekaj razmišljal, zmajeval z glavo in vzdihnil: Po čem je črno Po podatkih OZN je na svetu še vedno okrog 11 milijonov sužnjev. Zelo veliko je še tako imenovanih absolutnih sužnjev, ki jih prodajajo kot blago in ki se nikdar ne morejo osvoboditi. Njihovi otroci postanejo avtomatično sužnji gospodarjevih naslednikov. Takih sužnjev je danes še največ v Saudovi Arabiji. Prodajajo jih na posebnih suženjskih sejmih v Meki in nekaterih drugih mestih. Odrasli moški velja približno 150 funtov, pa tudi mnogo več, čc je izjemno močan ali če je vešč kakega rokodelstva. Sužnje nad 25 leti prodajajo že za 40 funtov, mlade lepotice pa dosežejo tudi bajeslovne cene. Zgodi se, da se na takem sejmu pojavijo tudi bele žene. Take so posebno drage in končajo po navadi v haremih bogatih arabskih plemiče v. Pred nekaj leti je izginilo nekaj nemških deklet, ki so se prijavile na nekako »lepotno tekmovanje« v Siriji. Kljub napornemu iskanju mednarodne policije jih še niso našli. Vstop v zasebne hrame plemi-čev je namreč vsakomur prepovedan. Tudi običaj prodajanja nevest pri plemenih južno od Sahare je v bistvu suženjskega značaja. Oče ima popolno oblast nad svojo hčerko, ki si ne sme izbirati moža po svoji volji. Kdor več plača, ima prednost. Ce mladi mož ni zadovoljen s svojo ženo, jo lahko proda drugemu. Ce pa žena ne more roditi otrok ali če zboli, jo lahko vrne njenemu očetu in zahteva denar nazaj. »Otroško suženjstvo« je poseben način suženjstva: starši prepuščajo svoje otroke ljudem, ki jih uradno »posvojijo«, v resnici pa kupijo kot sužnje. Na podoben način trgujejo z gejšami na Japonskem. Eno najbolj nesramnih oblik modernega suženjstva prakticirajo v Južni Afriki. Tamkajšnje rasistične oblasti, ki prepovedujejo hegemonijo belega človeka in »inferiornost« barvastih ljudi, rešujejo na res inferioren način problem delovne sile: policijski in sodni organi lovijo in obsojajo črnce na dolgoletno prisilno delo tudi za najmanjše prestopke. Obsojence država zaposluje na velikih plantažah in v diamantnih rudnikih. Seveda je plača teh sužnjev minimalna in tako imajo beli izkoriščevalci dovolj črne delovne sile, ki je tako rekoč zastonj. Afrika ni edini rezervoar sužnjev. Mnogo jih kupijo tudi v Aziji, predvsem t Beludžistanu. Pa tudi iz Evrope, kot smo že omenili, »rekrutirajo« določen odstotek žive robe. Vsako leto je dovolj primerov ugrabitev in prodaje belrh ljudi. Samo eden od teh primerov: leta 1951 se je v bližini jemenske obale potopila angleška tovorna ladja. Vsi mornarji so se rešili na obalo, kjer jih je tamkajšnji šejk takoj zasužnjil in jih prodal v notranjost Arabije. Se pred nekaj leti so uprizarjali na nekaterih afriških področjih pravcate love na »črno živino.« Lovci na sužnjo so sredi noči napadli nezavarovane črnske vasi, zajeli vse dela sposobne prebivalce in jih po skrivnih poteh pripeljali do manjših pristanišč, kjer so jih prodali kupcem. Tudi drugih metod se poslužujejo. V muslimanskih delih Afrike se često pojavijo muslimanski misijonarji, ki ljudi vabijo na romanje v Meko. Ker so romarji povečini ubožni ljudje, jim na cilju seveda zmanjka denarja ca vrnitev in že so v krempljih prekupčevalcev s sužnji. 6 I a S o H z&itad in vročita 2 Gorenjske Bled je najlepše gorenjsko letovišče, obenem pa tudi eno izmed najlepših letovišč v naši državi. Kot iorazito letoviška naselbina nudi poleg kopališč celo vrsto modernih hotelov, pensione, zasebna stanovanja, športne in zabavne prostore, dobro negovane nasade, vrtove, prevozna sredstva itd. Na tej podlag; se je krog vasi, ki so obdajale jezero, zgostil skoraj v strnjeno naselje. Prometu od-tegnjena zahodna stran Zaka, služi predvsem športu in raznim prireditvam na prostem. Gosta mreža turistovskih poti vodi na bližnja raizgledišča in gorske vrhove. Lepa in izratzi-ta je zlasti cesta, ki vodi mimo Gori j, Mrzlega studenca in Rudnega polja na Pokljuko. Vso sedanjo blejsko pokrajino je bistveno preoblikoval bohinjski ledenik, ki je po selektivni eroziji izdolbel seda>-njo jetzersko kotanjo in tej vzporedno plitvejšo globel. Ta ;ma še sedaj v Blatih močviren značaj, v Viščah za 'Gradom pa je celo ohranjeno dvojno jezerce. Pri1 erozijii so se mehka tla pogreznila, ohranili, pa so se odpornejši vrhovi ob jezerskem robu, zlasti skalnati steber Gradu (614 m) in kopasti Otok (495 metrov), ki se dviga 20 m nad gladino. Blejsko jezero je dolgo 2 km, globoko pa 20 do 25 m, le na zahodni strani znaša globina 31 m. Po ustnem izročilu so cerkev na Otoku zgradili na mestu staroslovenskega žrtvenika boginje Žive pred letom 1004. Na novo so jo zgradili 1465 ,in pozneje še večkrat prezidali. O- krog 1666 so ji prizidali lopo, in pa. 99 stopnic do pristanišča. Cerkev in nekdanje župni-šče sta danes spremenjena v muzej. Na Bledu so našli mnogo prazgodovinskih predmetov. Stairo-slovenske grobove iz 9. stoletja so 1894 odkrili v bližini hriba Brdo, kjer je bilo v Žabah sta-roelovensko pokopališče, v bližnjih Seliščih pa naselbina. Prvič se omenja Bled 1004, ko ga je cesar Henrik II. podaril bniksenškemu škofu Alfboinu. Tu je bilo središče njihove obsežne, leta, 1011 povečane go-epoščine med Savo Bohinjko in Savo DotLinko. Škofje so na blejskem ©radu postavljali svoje oskrbnike ali pa ga dajali v zakup. Leta 1511 je potres grad močno poškodval, 1515 pa so ga razdejali uporni kmetje. V času turških napadov so pri gradu zažigali kresove. V 16. stoletju so bili graoski zakupniki grofje Auerspergi. Ker so nudili zavetje protestantom, so morali 1574 grad zapustiti. Briksenska posestva je avstrijska vlada 1853 prodala Viktorju Ruardu, lastniku številnih gorenjskih fužin. Pred zadnjo vojno je bila na gradu nameščena restavracija, sedaj pa je preurejen v muzej. Našemu največjemu pesniku dr. Francetu Prešernu, 'ki je Bled in njegovo okolico oveko-večil v Krstu pri Sav'Ci, je blejska občina postavila v parku pred kopališčem pod Gradom leta 1883 skromen spomenik. Na njem so vklesani verzi iz Krsta: Dežela kranjska nima lepš'ga kraja, kot je z okoršč'no ta .podoba raja. 11 41. Vso pot domov je bil Blaž zidane volje. In kaj bi ne bil? V žepu je stiskal toliko denarja, kot že ne pomni. Sonce je pripekalo in v Blažu se je oglasila tako silna žeja, da je stopil v prvo krčmo, ki mu je prišla na pot. Široko se je razkoračil sredi izbe in zavpil: »Hejo, Jera, vina gor!«« Pri tem je vrgel srebrnik po mizi, da je zažven-ketalo. Jera je brž postavila steklenico na mizo, saj je vedela, da bo danes dober dan, ko ima Blaž denar. Mozol pa je medtem pobral tolar in ga spustil v žep tako, da se je slišalo, da ni edini. 42. Voznik Urh, ki je sedel pri svoji eganjini. je brž primaknil stol. Ko povpraša Blaža, odkod mu spet denar, ta možato: »To so mi plačali za rokovnjaške glave.« Tujec, ki je stal pri točilni mizi, se je strahoma obrnil. Toda napol pijanemu Mozolu ta pogled ni dosti povedal. Kmetje, ki so prihajali v gostilno, so se gnetli okoli Mozolove mize, kjer se je polivalo vino. V tem so se odprla vrata, nekdo je naglo pogledal po sobi in njegove oči so se srečale s tujčevimi. Ta je plačal in bitro odšel. 43. Ko Blaž pogleda po sobi in vidi, da tujca ni več, povpraša sosede, kdo da je bil. »I, menda brdski pisar. Boječ je prišel ponj!« To je Blažu pognalo kri v glavo: »Kaj, Boječ? Pisar? Pa mi ne poveste, hudiči! Dva rokovnjača bi imeli zdaj v pesti. Na Kolovec grem takoj!« Rekši odide iz gostilne. Takoj za njim se Jo laza hiše odtrgala senca in mu sledila. 44. Na razpotju se dvignejo iz grmovj* Še s»iri sence in Blaž spozna, da je v za-sedi. Bliskoma potegne pipec iz žepa i* začne z njim suvati okrog sebe. Nekdo se zaleti vanj, da pade in že ga oseif pesti pritiska ob tla. Boječ pobere težak kol in ga zavihti nad Mozolom: »Cakaj» duša ti pijanska! Da boš vedel rokov-njače tožiti!« in ga mahne po glavi, da obleži Blaž na mestu mrtev. Rokovnjači ga vržejo v jarek, še prej pa mu Tomaž odreže desno roko, »da J° bo sodniku Gavriču nesel za spomin,« kot jo rekel.