Piruhi. Spisal Jos. Pr©mk. (Dalje). O, kako lepo se to glasi I No, za Veliko noč pa Ti jaz prinesem polno kapo piruhov — in kakšnih piruhov! Rdeče z zlatom pretkane, višnjeve z belimi ščitkiin zelene s tako ljubimi angeljčki, da še nisi videia takib! Polno kapo Ti jih prinesem, saj tu v niestu se dobi vse in vse se vidi, samo tako lepe deklice ne, kakor je moja RozaHka! Že sanja se mi o Veliki noči, ko bom prišel pod Tvoje -okno. V noči od velike sobote na nedeljo me pričakuj in potem zjutraj pri prvi maši, ko bom zopct slišal s kora Tvoj ljubki glas. Torej le še potrpi nekuliko, saj tudi jaz trpim in težko čakam časa, ko bom zopet pri Tebi. Zdaj pa Te pozdravlja čez hribe in doline — ves Tvoj France. Pr*?srečna je bila Rozalka, ko je prečilala to pismo, še enluat lepše je sijalo solnce in še enkrat toliko ie bilo cvetk v poljani. Težko je čakala Velil<e nu i . . . Naposled, po dolgem brepenenju je nastopil veliki teden, zagrnili so se oltarji v žalno, ker ča3 Kristusovega mučeništva je prišel ... Vse nekako svečano je bilo v vasi in tako se je zdelo Rozaliki, da se je odela vsa vas v velikem pričakovanju v praznično obleko . . . Snažili so povsod, do zadnjega pajka se je izvedla vsa nesnaga; možki so hodili na polje nekako leno in otroci, ki so imeli že počitnice, so se podili od hiše do biše in pripovedovali povsod, koliko bodo spekli mati potic in zanje tistih malih kolačkov, za katere so posodice nosili že kar seboj in jih polovico že prej pobili. Na veliki četrtek je prišel domov tudi županov študent, ki je hodil v mestu že v četrto šolo in bil od starišev namenjen za nekaj »silno visokega...« Takoj popoldne je prišel tudi k lepi Rozaliki. »Ti, France te pozdravla«, je d ko jo je dobil ravno samo v vezl Nato je prižgal cigareto, puhnil mog( čno v Rozaliko ter odšel brez nadaljnih besed, kot da so za niladega u čenjaka take stvari preneufr ne. Rozalika ga je hotela še nekaj pvprašati, a on jo je že mahal proti ' si, odkoder mu je prišel nasproti ravno g. župnik. ki je povzročil, da je vrgel cigareto ročno v travo. Veliki petek je prišel tt.di France. V vasi sicer ni bil, a fantje sopovedali, da so ga vioeli na okrajni cesii, in še isti dan je zvedela o njegovem prihodu tudi Rozalika. Veliki petek je dan žalovanja in turobnih spominov, še zvonovi niso peli, samo raglja je bučala v zvoniku kot nekdaj krik in vik judovskega ljudstva »Križaj ga!« — a Rozalika ni čutila v tistem dnevu prav nikake žalosti. Veselja ji je utripalo srce in zdajpazdaj se je ozrla strahoma okoli hiše, ako se že morda ne prikaže kar ob belem dnevu. Že davno je vse natanko premisli- la, kako se bo opravila na velikonočno nedeljo, da bo bolj všeč Francetu in -vj?buiala še večjo zavist pri tovarišicah. jiredpasnik si bo opasala, „, ^ _-ia še samo enkrat in brožo knila pod vrat, tisto s črnim .n, kakoršne nima nobena v >:o bo stopala proti cerkvi pra^:opravljena, z molitveno knjigo v ki je še tudi popolnoma nova, v rožene platnice vezana in z zlato obrezo kot župnikov brevir. Težko, težko je čakala Rozalika Veliko nedeljo ... O, kako počasi se je nagibalo solnce drugi dan k zatonu! V noči od velike sobote na nedeljo pridem pod tvoje okno, ji je pisal, in piruhov prinesem takih, kakršnih še nisi videla. No, naposled je zamrl dan in zvezde so se prižgala na globokem, nočnem nebu. Ruzalika se je odpravila zelo zgodaj v svojo kamrico, dasi ji ni bilo prav nič do spanja, ampak hotela je biti sama s svojimi sladkimi čustvi. O, kako dolge so bile ure! j Rozaliki se je zdelo, da mora bitŁ i že.kmalu polnoč, a v vaškem zvoniku je udarilo komaj devet — zamolklo je zabrnelo skozi vas in vedno težje ji je postajalo v srcu. Naposled je odbilo deset in odbilo je enajsty4k Evanceta še ni bilo. RozŁfji^.4Ł je že pola-stil strah — vsak hij^|g-*planila^k oknu, pa nič ni bilo, si^c veje so zašuštele v vetru, a vas je l**ržala tiha — kakor v sladkem, velikonočnem miru. , (Konec prih.>