Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja t Ljubljani vsak torek, četrtek ln soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje ra celo leto 14 K, *a pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za čttrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4'80 K
FtaanuM Mevllka It v.
Reklamacije so poštnine proste Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Kokopiai se ne vračajo. Inser&ti: EnOstopna petit -vrstica (širina 88 mm) za enkrat 30 vin., večkrat po dogovoru.
137. štev.
V Ljubljani, v četrtek, dne 16. decembra 1909.
Leto XII.
NASLOVA: Zadopise in rokopise za list: Uredništvo: <&deiega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne poSiijatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: UpravnUtvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/IL
Ničesar za Bienerthovo vlado.
Iz govora poslanca drja, Adlerja v proračunski debati.
V soboto je imel poslanec dr. Adler v državnem zboru velik govor, ki je napravil v zbornici globok vtisk. Z ozirom na omejeni prostor nam ob vsem obžalovanju ni mogoče, da bi ga ohjavili dobesedno; reproduciramo pa tukaj vsaj najvažnejše totke. Sodrug dr. A d I e r je govoril tako:
Moj neposredni predgovornik (nemški radikalec Pacher) je začel svoje izražanje s tožbo nad razmerami v tej zbornici in je dejal, da ni čuda, če izgublja parlamentarizem med prebivalstvom svojo vrednost. Po njegovem mnenju bi bilo treba, priznali nezmožnost zbornice in utrditi prebivalstvo v tej misli. Končno je ponovil zahteve, ki jih ima njegova stranka glede na ureditev narodnih razmer na Češkem in je navedel kot glavno zahtevo, da se mora nemškemu narodu na Češkem ohraniti ta vlada. Ta glas je le slaboten odmev mnogih glasov, ki jih neprenehoma poslušamo v časopisju, ki se namenoma z vsemi sredstvi perverzne demagogije kriče v vse ofkiozne in poloficiorne kanale. Nekaj mesecov že ne slisimo nič druzega kakor to:
811 živi parlament, ali |e mrtev?
Vedno kakor da bi bil ta parlament na robu propada. Res je, da imamo težke čase za seboj in pred seboj. Ampak da parlament živi in da hoče živeti, nam dokazuje današnji dan in ves zadnji čas tako sijajno, da lahko s primernim zaničevanjem odklonimo krokotanje, ki ga slišimo od vseh strani. Ta zbornica, ker je ljudska, ima na sebi vae napake vseh gospodujočih razredov in vendar se ne da uničiti, tudi če bi rada vlada in gospodje kavalirji.
Ta zbcrn:ca se nima bati primere z nobeno dobo avstrijskega parlamentarizma. Ob zibelki avstrijskega parlamentarizma je bil
bojkot celih narodov, je bila abstinenca celih narodov. Ponovno se je parlament skrpal komaj za silo. Pa tudi primere z ljudskimi zastopstvi velikih evropskih držav se nam ni treba bati. Pokažite mi en parlament na vsem svetu, ki bi imel rešiti tako nalogo kakor naia mlada zbornica, parlament, ki bi imel ii temelja ustvariti
pogoje za življenje oamlh narodov,
parlament, ki ima pred seboj državo, ki ni država, vlado, ki ni vlada. Ia pokažite mi parlament, ki ima storiti vse to ob nasprotovanju starih sovražnikov vsake ljudske vlade, vsake demokracije. Gospodje tam v gosposki zbornici, ki so v vsakem oziiu
preakrbovanol driave
se rogajo ljudski zbornici. Ali ni naia najtežja naloga, odstraniti razvaline, ki nam jih je zapustilo njihovo gospodovanje? (Pritrjevanje pri socialnih demokratih.) Od sramu bi se morali pogrezniti, če bi bili zmožni misliti nesposobneži, ki menijo, da stoji svet negibčno in da se danes lahko vlada kakor v časih Wmdiscbgr&tzovib.
Dr. Ren n er: Da je svetovna zgodovina v penziji kakor onil (Veselost).
Dr. Adler: Zgodovina 10 na srečo ne da penzionirati. Imamo pa ie drugo vest skeptikov« slabotnih, tupatam duhovitih ljudi, Id dvomijo, da bi meg«! ta parlament reiiti tudi narodno vpra*
Sanjo. 01 mnogih strani se sliš : »Narodni red se da le oktroirati*. Močni driavn'k bi moral priti, o katerem se misli, da bo tudi modri državnik. Drugače se nam baje ne more pomagati. Ta rešitev je izključena, ker nam nedostaje modrosti, nedostaje moči in ker
narodi ne H trpeli takega reda. (Pritrjevanje pri socialnih demokratih.)
Kolikorkoli je političnih grehov med nami, tako propadli vendar nismo, da bi apelirali na modrost kakšnega birokrata, da bi narodom narezal njihove deleže... Ali se ne spominjate na nekega gospoda Badenija? ... Ureditev narodnih zadev se da le od zastopnikov narodnih demokracij doseči, korak za korakom s krvavim delom. Še dvajsetkrat se bomo utrudili, še dvajsetkrat se povzdignejo itrasti na vrhunec, pa se zopet umirijo pod pritiskom železne, skupne potrebe. Ampak korak za korakom *> bomo osvojili tla za skupno življenje. (Odobravanje pri socialnih demokratih.)
Ce vemo, da nam ne pomaga
noben bog in noben Cezar, da si moramo pomagati sami, tedaj je treba, da se polotimo dela. Mi smo že pred enim letom in še prej predlagali, naj se stranke snidejo v odseku in naj govore o stvari. Ali se mora to vedno goditi v ministrskih sobah, v kuloarjib, na zaupnih sestankih, odkoder prihajajo potem tajnostne izjave, ki ne dokazujejo nič druzega kakor popolno pomanjkanje poguma za odgovornost? Ali se mora vedno ribariti v kalni vodi, da tisti, ki žele našo obnemoglost, lahko neprenehoma strupe vodnjake ? Predlagali smo takrat narodni odsek in doživeli smo zadoščenje, da so bili gospodje Nemci in Slovani složni in ga niso odklonili. Sedaj je zbornica soglasno sprejela predlog, da se voli tak odsek. Pamet zmaguje vedno, ampak počasi. Sami dobro vemoi kako trdo je tako delo. Ampak zalo ne zdvajamo.
Govorniki velikih narodnih skupin so uporni-njali na ozadje, na katerem se odraža spor, na veliko evropejiko vprašan) a,
ki je izza enega leta živo pri nas. Zunanja politika posega v našo. Nikar ne tajimo tega. Ampak tudi ne sklepajmo napačno. Aneksija je bila dejanje, ki je sprožilo
Jngoilovaniko vprašanje tik pred naSimi vrati. Z aneksijo smo vtelesili tej stari državi telo, o katerem je sedaj vprašanje, če bo razstreljivo ali pa snov, ki nas privede k novim oblikam. Zatiskati oči nam ne pomada nič, kakor nam tudi ne pomaga, če prepuščamo skrb grofu Aehrenthalu ali kateremukoli generalu ali državniku naj»tarejše šole. Z vele-izdajniškimi procesi in z vohunskimi poročili se ne rešujejo zgodovinska vprašanja. Še nikdar ni bilo veleizdajniških procesov, ki se ne bi bila končala tako, da so bili tožitelji nazadnje obsojeni. Ako v Avstriji združeni narodi ne rešijo manjšega vprašanja, da najdejo možnost življenja zase, ki so že stoletja skupaj: kako hočejo tedaj biti kos večjim probemom, da ustvarijo pogoja življenja in politične oblike za ves vzhodni jug Evrope? ■aloavitrljike Idile Je koneo.
Zal mi je. Postarali smo se ob prepirih med Nemci in Cehi, včasi na Ceikem, včasi na Mo-ravskem, tupatam med Slovenci in Nemci, sem* tertja med Poljaki in Rnsini. Zrasli smo in zazdelo ■e nam je« da so to največje težave* Danes imamo
večje reči pred seboj. Nemci, ki po pravic pravijo, da so igrali v tem poglavju evropske zgodovine važno ulogo, se pa vendar ne morejo zanašati le na velikega brata tam zunaj in na njegove bajonete. Stvar se ne da napraviti s samimi bajoneti. Enkrat so nam bili Nemci (briljantni sekundantje*. Toda želeli bi, da bi bili tudi Av-strijanci napravili tako dobro kupčijo kakor Nemci, ko smo jim mi sekundirali. (Pritrjevanje.) Pomagali so nam, stopiti na Balkan, učinek je pa ta, da se more avstrijsko blago komaj Se varovati bojkota, da so se pa nemški in angleški trgovci, posebno pa nemški s tisto nemško temeljitostjp, k: jo občudujemo, pa je žal nimamo, tam utrdili. Ce se hoče delati široka politika, je treba tudi sredstev za to. Sami kanoni ne zadostujejo. Treba je imeti politični instrument in tega nimamo. Imeli smo nalogo, pokazati narodom, da prihajajo v zvezo, v katiri lahko žive; imeli smo jim pokazati, da jim tudi kaj prinašamo. Zunanja politika, s katero je vsa trgovinska politika v tako kričečem nasprotju kakor v Avstriji, je že v naprej obiojena na bankrot.
Sadaj smo pred tretjim poizkusom, napraviti pooblastilni zakon, da se more skleniti nekoliko res prav slabotnih trgovinskih pogodb, klavernih ostankov tega, kar so ostaviii agrarci od pametne trgovinske politike. Mogočna Avstrija, ki si je pridobila toliko ugleda, nima moči, da bi od svojih agrarcev dobila nekoliko prostosti za našo politiko. Kakor s kapitalizmom se nam godi z imperializmom, od katerega imamo sicer ogromne vojaška bremena, naraščajočo prešernost visoke diplomacije in soldateske, od katerega pa za dogleden čas ne moremo ničesar pridobiti na gospodarskem polju. (Olobravanje pri socialnih demokratih.)
Včeraj smo slišali zastopnika nemškega bloka, danes zastopnika Slovanske Eaote. Oba sta bila slišati prav miroljubno, čudno je b'lo, da se je naglašalo na obeh straneh: Pripravljeni smo na yse, le ne kavdinskega jarma. Šušteršič noče kav-dimkega jarma in baron Chiari ga ne mara. Od poslanca Pacherja smo slišali veliko navdušenja za sedanjo vlado, baron Chiari je pa vendar dejal, da njegova stranka ni odgovorna za sestavo sedanje vlade. Dr. Šušteršič pravi:
Obstrukcije ni.
V svoji želji, da bi pokazal, kako miroljuben da je, je celo dejal, da je ni bilo. (Veselost) Ampak če ni bila obstrukcija, tedaj se tudi tisto ne sme vrniti, kar je bilo. (Poaovna veselost.) Ce bi bil dr. Šušteršič poleti ali pa vsaj v oktobru tako govoril, bi bili danes menda dalje in nam ne bi bilo treba tožiti radi iignbljenega let*.
Dr. Šušteršič pravi, da noče nič, da ne zahteva nič, da je le njegova želja, da bi sedanja vlada odšla ia da se hoče bojevati zoper to vlado. Saj se hočemo tudi mi bojevati zoper to vlado. A kdo nas ovira ? Gospodje od Slovanske Enote 1 Ali ne razumete, da ta vlada že cele mesece ne živi od zaupanja in podpore svojih prijateljev, temveč od same napačne taktike svojih nasprotnikov? (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih.) Ali ne razumete, da j« bila Vaia obstrukcija le plašč, za katerim se je skrivala vsa nezmožnost te vlade? Ali ni že davno jasno, da bi bila ta vlada te davno poginila ob svoji lastni nesposobnosti, če se ne bi bila umetno
konservira'a z Vašo obstrukcijo ...? Radi Vam priznavamo, da Vam niso olajševali povratka.
Konec prih.
Goriške volitve.
V ponedeljek jo agrarna stranka na svojem »hodu izvolila g. Vrana, župana v Tomaju na Krasu, za svojega kandidata. Po tem sklepu imamo torej pri nadomestni volitvi štiri kandidate, kajti sedaj so tudi liberalci nastopili s svojim kandidatom in hočejo pokazati, koliko zaslombe imajo v goriškem ljudstvu, dočira so se doslej skrivali za agrarne kulise. Volilnega gibanja še ni opažati, še manj pa navdušenja. Težko, da ga bo sploh kaj pri nasprotniških strankah.
Za socialno demokracijo je ta volitev zelo važna. Dolžnost naših pristašev je, da se pripravijo za ta boj tako, da ne ostane na dan volitve nobeden doma. Ker se voli v nedeljo, ne bo nobenega izgovora radi izguba časa. Svojo dolžnost izpolni vsak s tem, da glasuje za našega kandidata, ki je sodrug
dr. Henrik Tama,
odvetnik v Gorici.
Delavci! Mali kmetjeI
Kdor glasuje za našega kandidata, protestira proti današnjemu krivi čnemu volilnemu redu in
manifestira za splošno, enako ia tajno volilno pravico s proporčnim volilnim sistemom.
Škandal je, da ima nad 30 tisoč (navadnih* volilcev k imaj tri poslance, dočim jih ima ravno toliko stopetdoset veleposestnikov. Ali dUavci in mali kmetje nisto toliko vredni kolikor veleposestniki P Ali ne delate več? Ali ne storite več za občno korist?
Zahtevajmo torej pravice, ki nam greda in r znamenje tega glasujmo dne 19. t. m. vsi za našega kandidata. Na vsakem volilnem listku bodi zapisano
dr. Henrik Tama
odvetnik v Gorici.
*
Vsem organizacijam in zaupnikom po deželi priporočamo, naj poskrbe da pridejo nifel zaupniki t vse volilne komt«l|e.
Nadalje prosimo vse zaupnike, naj takoj, ko bo znan uspeh, ustmeno ali pismeno poročajo tajništvu deželne organizacije, Gorica, Via Teatro 20.
*
Vsak sodrug na Goriškem mora smatrati za svojo dolžnost, da jo v teh kratkih dneh do končane volitve agitator. Vsakdo naj pazi, kaj počenjajo nasprotniki, da se preprečijo volilne sleparije. Poučujte volilce o pomenu volitve in o namenih socialne demokracije 1
Strokovni pregled.
Za ildarake podružnice. Po § 26. regulativa se je pričelo dne 1. decembra izplačevanje potovalne podpore potujočim članom. Ta podpora znaSa 1 krono na dan in ne sme tekom ene dobe (decembra do konca marca) presegati 40 kron. Podružnice in vplačevalnice se opozarjajo, naj natančno upoštevajo regulativne določbe g 26 do 26 d.
Umetnost in književnost.
Opereta. V torek se je kot novost za Ljubljano uprizorila Jarnotova opereta »Logarjeva Krista*, ki je pred par leti doživela na Dunaju velik uspeh m se gotovo priljubi tudi našemu občinstvu. Pač nas Buchbinderjevo besedilo, ki je prikrojeno ne posebno rafiniranemu okusu srednje dunajske publike, nikakor ni navdušilo. Vseh Uh anekdot in istorij, v katere vpletajo romanopisci *£xtrablatta» cesarja Jožefa, smo že tako •isti kakor tiste cenene sentimentalnosti, ki ni nič druzega kakor Spekulacija na solzavost poslušalcev. In če zabrenka Buchbinderjeva površnost Se na političnih strunah, bi si človek najrajši zamašil ušesa. Tudi se vidi, da librestist nikakor ni vedel, kaj naj počne z dejanjem. Napisal si je v imenik oseb nekoliko figur po znani Šabloni, potem pa sam ni vedel, čemu io pravzaprav na avetu. Ves uspeh operete gre le na račun komponistaj glazba pa zasluži priznanje. Ni sicer najboljša v moderni produkciji in se ne more kosati ž Milldckerjevimi aii Straussovimi kompozicijami, prinaSa pa ljubke melodije, cvete v čednem valčku, razpolaga > temperamentno instrumentacijo, daje torej to, s čimer zadovoljuje opereta večino občinstva. V Ljubljani
^ ugajala in to je priprisati tudi dobri uprizoritvi, aslovno partijo je pela gospodična Hadrbol-ISava, ki je tukaj spravila ves svoj talent do ve-
ljave. Kot pevka in kot igralka je bila izborna in po naši sodbi že dolgo ni bila tako zrasla s svojo ulogo kakor s Kristo. Imela je pa tudi mnogo prilike, da se odlikuje in jo je izrabila da dobrega. Gospodična Lvova je pela konteso Josipino, ne posebno hvaležno partijo, ki je prišla v knjigo skoraj le zato, kar bi bilo sicer premalo ženskih glasov. Tudi iz te uboge je pa zajela, kar je bilo mogoče in je s svojim dobro izšolanim giasom dala vsaki niansi, kar ji gre. Podpirala jo je njena elegantna in temperamentna igra. G ganko Minko je pela gospodična Thalerjeva, ki vido-ma napreduje in je s svojo živahnostjo lepo podprla celotno igro. Glavno moško partijo F0!des?yja je pel gospod Iličič, čigar lepi, gibčni glas za-služuje vso pozornost. Njegov nastop jj bil zelo simpatičen; le čardaša ne zna plesati, kakor menda sploh nihča t ljubljanskem gledališču. Ta postranski momet seveda ni mogel pokvariti uspeh. Z dobro šaržo je kakor vedno zaslužil gospod B o h u-slav priznanje. Vsi drugi so imeli epizod'1. Gospodu Nučiču gre hvala, da igra tudi tako malovredno ulogo, kakor je ona cesarja Jožefa; to vel^a tudi za gospoda V e r o v š k a, ki je b i Kristini oče. Gospa B u k š e k o v a ter gospodje Bukšek, Povhe io Mo te ji so s svojim ulogicami napravili, kar se je dalo. Zbori so bili točni in dobro naučeni; orkester pod temperamentnim vodstvom gospoda Talicha je vrlo podpiral celo uprizoritev.
Il gledališke pisarne. Ravnateljstvo slovenskega gledališča objavlja repertoar novitet za drugo polovico decembra. Tafca naznanila je občinstva, ki se zanima za glc^liSče, a ne more hoditi prav na vsako predstavo, že davno f«lelo jn bo s tem gotovo marsikomu ustreženo. Tudi društvom, k> prirejajo zabave, predavanja i. t. d., to bo všeč in gledališču utegne biti koristno. Pela se bo prvič v soboto Risto Savinova opera «Lepa Vida*, ki se že dolgo študira in je vsled tega pričakovati, da bo dobro uprizorjena. V nedeljo popoldne je opereta, zvečer pa dramska predstava. V torek je premiera Jelenčeve zgodovinske drame (Erazem Predjamski*. Dne 25. t m. popoldne je predstava za mladino; igra so pravljica «V božični noči* (avtor?); zvečer je opera. Dne 26. t. m., na Štefanov dan je popoldne opereta, zvečer pa premiera C. Kristanove drame «Kato Vrankovič Dae 28. t. m. se poje Straussov «Valčkov čar*, ki je imel lani lep uspeh.
Janes Trdina: Bajke in povesti. Pri L. Schvventnerju v Ljubljani je ušla sedma knjiga Trdinovih zbranih spisov, šesta knjiga njegovih bajk in povesti. Na 232 straneh so zbrane sle ieče, doslej še ne objavljene povesti: Služba, Berači, Jana, Revna nevesta, bogata žena, Janez Kleščar, Jože Lipan, Hudevci, Kmečki in beraški zakoni, Snubač, Pepe Dolar, 2<ahta, Igračica, Kukavica. Če se ne motimo, so s tem zaključene bajke in povesti. Schvventnerjevo založništvo ima še bogato zbirko drugih spisov, ki se pripravljajo za tisk. Tudi zadBja knjiga se odlikuje s pristnim, bujnim jezikom, z originalnim, neprisiljenim načinom slikanja in pripovedovanja, kateremu bi se le dalo prigovoriti, da se včasi nekoliko preveč razteza, med etično resnobo vsega Trdinovega dela pa cvete njegov osvežujoči humor. Knjige velja broširana 2 K 50 vin., elegantno vezana 3 K 70 vin., po pošti 20 vin. več.
Dopisi.
Spodnja Siika. Dne 11. t. m. ob 7. zvečer se je vršila občinska seja. Navzočih je biio 21 odbornikov. Zupan konštatira sklepčnost ter otvori sejo. Na dnevnem redu je 10 točk. Preden se preide v razpravo dnevnega rada, se prečita zapisnik zadnje seje. Ojč. odbornik Borštnar prosi k zapisniku pojasnila zaradi nekih pritožb o določeni odškodnini za uporabo fekaličnega voza, nakar župan poroča, da so se res nekatere stranke pritožila zaradi previsokih cen. Po dokončani debati, ki se je razvila vsled tega, se prvotno določene cena znižajo, in sicer : Za poldnevno uporabo samo enega fekaličnega voza dve, za celodnevno pa štiri krone. Za uporabo dveh vozov obenem poldnevno tri in za celodnevno šest kron. Nato se župan spominja umrlega gospoda Petra Keršiča, ki je bil dolgoleten občinski odbornik in svetovalec. V znamenje sožalja se odborniki dvignejo s sedežev, — Nadalje se spominja tudi umrl ga gospoda Frana Ranta, ki je v svoji oporoki volil občinski upravi 200 K in občinskim revežem tudi 200 K. V znamenje zahvale in blagega spomina se odborniki dvignejo s sedežev. — Preide se nato k prvi točki dnevnega reda. Odobren ja proračuna za leto 1910 glede od 18% na 24% zvišane občinske doklade. — Se odobri. — 2. točka. Prošnja Ciril in Metodove družbe za podporo. Obč. odbornik BorStnar predlaga, da se dovoli tej družbi 100 kron podpore. Predlog je z 12 glasovi sprejet. 3. točka: Prošnja za sprejem v občinsko zvezo: a) Jernej Levstek, b) Fran Kovač, c) Anton Vavpotič in d) Anton Vrečar, — Ker ni nobenih ovir te proSnji ugodi — 4. točka: Prošnja za podporo vsled povodnji ponesrečenih prebivalcev na Koroškem. Občinski svetovalec BorStnar predlaga, da.se dovoli znesek 60 kron, odbornik sodr. Kuntara predlaga 100 K. Glasuje se najprvo o predlogu za 50 kron in potem o predlogu za 100 kron. Oba predloga sta vsled enakosti glasov propadla. Sodr,
Udovč opozarja župana na dejstvo, da se je pri tem glasovanju zgodila taktični napaka, ker bi bil moral priti v prvi vrsti d?ljesežni predlo?, t. j. predlog odbornika Kuntare, ki se glasi na 100 K, na glasovanje. Ako ta predlog na bi dobil večine, tedaj bi se smatral predlog svetovalca Birštnaria, ki se glasi na 50 kron, za sprejetega. Zupaa je mnenja, da ta taktika ni nikjer predpisana. Na to predlaga podžupan Ed. Z ilenka posredovalni predlog, ki se glasi na 75 kron in se enoglasno sprejme. (Ponesrečenci pa le dobe 25 kron manj podpore.) — 5. točka: Prošaja Janeza Škerjanca za povišanje občinske podpore. Podpora so mu zviša od 6 na 9 kron meiečno. — 6. točka: Prošnja Marije Vapotič za napravo nove svetilke v Kamniški ulici, za katero se obvezuje, da jo bo sama prižigala. Na podlagi obveznosti prosilke se dovoli naprava te svetilke. Obenem se ji dovoli kot občinski prispevek za potrebno olje 1 krono na mesec. — 7. točka. Prošnja gospoda Alojzija Zsjca za gostilniško koncesijo v novozidani hiši na Stajerčevem griču. Občinski svetovalec Borštnar predlaga, da naj se zadeve, ki se tičejo občinskih odbornikov in uslužbencev, razpravljajo v tajni seji, ker le na ta način se je mogoče izogniti sovraštvu, katero navadno provzroča v takih zadevah nasprotno glasovanje, katero dejstvo je baje že sam občutil na lastni osebi Občinski odbornik Janč gaj oporeka temu predlogu, posebno z ozirom na zadevo gospoda Zajca, na kateri ni videti nič kaj tako nevarnega, kakor misli gospod Borštnar, da bi se morala razpravljati na tajni seji. Po na-daljncm pojasnilu Borštnarja se njegov predlog (prejme. — Nadalje predlaga, da se točka 7. z ozirom na pravkar sprejeti predlog zapostavi kot zadnja točka dnevnega reda. Sprejeto. 8- točka: Prošnja Josipine Marenče za domačo prodajo kuhanega čija z rumom na trgu v Spodnji Šiški, Prošnji se ugjdi. 9. točka; Razlastitev Knezove ulice. Zupan poroča, da bi v smislu informacij stala razlastitev Knezove ulico okrog 5000 K, katera svota pa tvori precej občutno breme za občnsko upravo. Zatorej jo mnenja, da bi se občinski odbor obrnil do doželne vlade s prošnjo, da bi glede na rešitev te zadeve priskočila na pomoč. Odbornik sodr. Ojster poroča o tej zadevi, da cenijo lastil kt v cestne namene potrebnega sveta svet previsoko. Vsled tega je svota ?a odkup tega sveta t&ko visoka. Res je, da dotični posestniki pravijo, «za isto ceno, kakor smo mi zemljišče plačali, je tudi mi odstopimo občini*. Pomisliti je pač treba, da so ti posestniki s pogojem, ki ga je stavil prodajalec, da ako kupci sami odstopijo zemljišče za javno često dobil veliko cenejše, kakor če bi ga bil moral on sam odstopiti. Z ozirom na to, da se pri prej-šnem odboru r tej zadevi ni vpošteval § 62 sta-no?n?ga reda za Kranjsko in ker lastniki ne vpo-števajo zgorej navedenega dejstva, predlaga on, da se ta razlastitev, pusti izvršiti po deželnemu odboru. — Sprejeto. 10 točka: Prošija gospoda Tieota kot varuha dveh nedoletnih hčera Cmu-lini za sprejem v občinsko zvezo. Zupan poroča, da je bil očj teh deklic pristojen na Ital jaasko, a deklici, sta rojeni in vzgojeni na Kranjskem. Stremita si pridociti avstrijski državljanovo zato, da imate pravico do izpita in do vstopa v javne službe, kar jima v italijanski domovini ni mogoče doseči. Odbornik sodr. Oj s ter predlaga na podlagi županovega poročila, da se deklici sprejmeta v občinsko zvezo. Z ozirom nato, da sta deklici ino-zemki in ker se za inozemce določa posebna taksa, predlaga, da se podvržeti določeni taksi. Kolikor je pa njemu znano, se nahajati deklici v dobrem gmotnem položaju. Tudi gospod Treo kot varbh prosilk se je izjavil, da je pripravljen iadovoljno plačati vsprejemno takso, ki jo določi občinski odbor, zatorej predlaga on kot vsprejemno takso ne 50 K, kakor je običijno za brezmožne, ampak p j 100 K za vsako deklico. — Sprejeto. — Nato naznani župan razpravljanje točke 7. dnevnega reda, tajno sejo. — Odstranita se od posvetovanja odbornika gg. Zijca.
Domače vesti.
— Kdor le zanima za socialno vprašanje sploh, za delavsko gibanje, za politične in gospodarske boje naSega časa, za mišljenje in stremljenje delavskega ljudstva, naj naroči <Rdeči Prapor*, ki izhaja trikrat na teden in velja za celo leto 14 K za pol leta 7 K za četrt leta 3 K 50 vin. Vsak zaveden delavec mora biti naročen aa »Rdeči Prapor*.
— Cenjene naročnike, ki šo niso ponovili, oziroma poravnali naročnine za IV. četrtletje, prosimo, da store to takoj, ako nočejo, da se jim list ustavi. Nekateri naročniki sprejemajo ravnodušno list, ne zavedajo se pa dolžnosti, ki jih imajo napram listu. Tudi zaupnik’, ki dobivajo po več iztisov lista, io naproieni, da čimprej odračnnajo.
— Friedjnngov prooei, v katerem stoji cela hrvatsko-srbska koalicija za eno kot tožiteljica, za druge kot obtožena, je zbudil v najširših krogih veliko zanimanje in ga tudi zaslužuje. Za krščanskosocialni list cReichspost*, ki je zapleten v afero, se ni treba mnogo brigati; ta in njegova urednika igrajo v senzacionalni drami prav postransko epizodo. List, ki zastopa najbolj brutalno klerikalno reakcijo in ž njo združeno odurno patriotardarstvoi oi mogel doseči resnega uvaževaoja z velikanskim,
podporami Pijeva družbe, ne e Šušteršičevimi fra-zastimi članki, ne z Bielohlavkovo modrostjo, pa se je lotil zadnjega sredstva: Reševanja države pred »veleizdajniškimi zarotami*. Dejanjsko igra tudi dr. Funder v procesu nijžalostnejšo ulego. Druga ja z drjem. Friedjungom. Mož se neprenehoma poziva na gla?, ki ga uživa kot zgodovinar in tisti, ki so hoteli zadeti brvatsko-srbsko koalicije, so ga nedvomno angažirali zate, ker so mislili, da bo njegova beseda tehtala. Da je objavil svoj članek po nalogu drugih, je nedvomno. Tudi v procesu se vsak hip govori o »vodilnih mestih*, ki so »poučena o celi zaroti* ; in če bi to, kar navaja za svoje dokaze, imelo pravo vrednost, bi bil mogel dobiti svoje čudne »dokumente* le s pomočjo najvišje diplomacije v roko. Proces, ki se vodi na Dunaju, se torej pravzaprav ne bi smel imenovali Friedjua« gov, ampak bi se morel nazivati Aehrenth alo v proces. To pojasnjuje njegovo važnost in zanimivost.
— V Aehrenthalovih krogih jim je že vroče ob novem veleizdnjniškera procesu in videti je, da bi se radi otresli odgovornosti zanj. To pekazuje izjava v cficioznem »Fremdenblattu*, ki služi, kakor ja znano, ministrstvu za zunanje zadeve. Do-tična nota pravi:
»Če se hoče, gre tukaj za sodnijski slučaj, ki ? zaslužuje neko zgodovinsko zanimanje, ki se pa ne sme označevati za aktuelnega, še manj pa za političnega. Aktualnosti primanjkuje temu procesu, ki prihaja do razvitka, toliko mesecev izza dogodkov pod katerih vtiskom so bili njegovi začetki. Politično postopanja se je na srečo za velike mirovne interese, ki so bili odvisni od njega, lahko zaključilo mnogo hitreje od sodnijskega, ki se je zavleklo vsled vsakovrstnih formalitet iu prihaja radi tega do odločitve v trenotku, v katerem ga čutimo že skoro kot historičen spomin. Tudi pred sodiščem mora sicer biti govora o politiki, to povzrokuje stvar samaposebi, toda govori se o pretekli, da ne rečemo, o pozabljeni politiki, o dokumentih iz zgodovinske knjige, katero je resničnost že zaprlo in položila v arhive. O obnovitvi avstroogrsko-srbskega spora ne mora bit; govora, prej še o formalni likvidaciji, ki še vrši precej prepozno in na tleh, ki so tuja pol tiki iu ki nima nobene zveze s politiko sedanjosti*.
Grof Aehrenthal se torej začenja sramovati agitacije z veleizdajstvom Rtdovedni smo, kakšne bodo praktične posledice.
— Gorikki naprednjaki, ki se po »Sočinem* navodilu sramujejo liberalizma, so na svojo žalost morali postaviti lastnega kandidata za nadomestno volitev. Imenovali so v svoji stiski učitelja in posestnika Vrtovca v Tolminu, ker se je baje Š tre k el j zahvalil za dvomljivo čast. Tako bodo torej res štirje kandidat', kakor smo uganili že v začetku. Zi goriške socialne demokrate je to povod, da porabijo zadnje dni do nedelje za pridno agitacijo.
— T »Mestnem domu* predava sodrug Etbin Kristan, na željo »Vzajemnosti* o vtiskih iz Srbije in Bosne. Nedvomno bo snov zanimala tudi ljubljanske sodrugo, tembolj ker sta prav ti dve deželi igrali v letošnji politiki znamenito ulogo. Predavanje se začne točno ob 8. zvečer.
Zadnje vesti.
Državni zbor.
Dunaj, 1&. decembra. Delo v parlamentu je zopet ustavljeno; na dnevnem redu je zopet obstrukcija in sicer za izpremembo enkrat rusinska. Iibrubnila je nepričakovano v soboto večer, ko se je zdelo, da je pot že popolnoma uglajena za delo. Danes se je pa pridružila	še obstrukcija Slovanske
Eaote. Za Ruaina se	vsaj	ve, zakaj	so začeli	ob-
struirati. Pritoževali so se, da se ver čas, kar so trajali spravni poizkusi med strankami, nihče ni pogajal Ž njimi. Slovanska Enota pa izjavlja kratko-tnalo, da je prišla do sklepa, da se mora obstrukcija obnoviti. In tako ima zbornica zopet pred seboj kup nujnih predlogov, ki vidoma narašča. V parlamentarični komisiji Slovanske Enote je bilo 10 glasov za obstrukcijo, 6 pa proti. Značilno je, 'da so za obstrukcijo	glasovali češki	agrarci in	slovenski klerikalci, ki	tudi	šteje na	agrarnem	sta-
lišču. S tem je že povedano, da je obstrukcija naperjena proti trgovinskim pogodbam. Mladočehi so enostavno glasovali z večino, češki radikalci so vedno za obstrukcijo, ker ne znajo nič druzega, in poleg teh je bil še dr. Stransky tako neroden. Po tem položaju je popolnoma jasno, da obstrukcija ni Čin obrambe, ampak gosr«-pol t čna lopovščina. Agrarci so že zadnje dni stavljali vsakovrstne pogoje za samo trgovinsko pogodbo z Rumunijo. O pogodbah z drugimi balkanskimi de-
želami sploh niso hoteli slišati ničesar, ne-le uvoz živine, temveč tudi uvoz zaklanega mesa bi moral biti po njihovih zahtevah prepovedan in pogodbo, ki bi ostala komaj prazna formalnost, bi jim morala šo država odkupiti z bogatimi darili. Ni dvoma, da je tudi slovenske klerikalce vodilo enako nari-ranje. »Ljudska* stranka ima le skrb, kako bo ljudstvu podražila kruh in meso, zato da si bo peščica bogatih veleposestnikov in cerkven h kapitalistov polnila žepe. Spričo te skozinskoz hudobne obstrukcije je bil zadnji Šušteršičev nastop v zbornici zlobna rkomedija najnižje vrste. Ni še teden tega, kar je klerikalni general v javni zbornici tajil obstrukcijo in se rotil, da niti ne misli nanjo in danes je njegova svojat žc z obema nogama v obstrukciji. Tako se razlikujejo klerikalne besede od klerikalnih dejanj.
Seveda se ne sme prezreti, da niso obstruk-cionisti Slovanske Enote edini krivci. Tudi vladni agrarci, ki so člani krščansko-socialne in nemške -nacionalnih strank, rogovilijo proti trgovskim pogodbam in takt jim daje zopet znani vitez H s -henblum. Baron Bienerth nima niti na svoje stranke toliko upliva, da bi od njih dobil glasove za nujne potrebe države in ljudstva. Na nikogar se Bienerth ne more zanašati in vendar re spoznava, da je pogoj za ozdravljenje razmer njegov odhodi
Napatosl je torej res taka, kakršna še ni bila v tem parlamentn. ki je pač doživel že marsikatero semacijo. Ct imajo obstrukcionisti razven svojih sebičnih agrarnih namenov sploh še kakšsn cilj, ga morejo iskati edino v razpustu državnega zbora. Vsak trenotek lahko prinese najvažnejše vesti.
Friedjungov proces. Dunaj, 15. decembra. Ne more se reči, da bi vodsive procesa kazalo kaj naklonjenosti hrvatsko - srbskim tožiteljem. Kljub temu sta bila zadnja dva dneva, včerajšnji in današnji, zanje nenavadno uspešna. Vse prizadevanje Friedjungi, Reichspeštnih urednikov in njihovih zagovornikov ni moglo preprečiti zaslišanja jako važne priče, prcf sorja kazenskega prava na bel-graj«kem vseučilišču in predsednika »Slovenskega Juga*, drja. Markoviča. Dr. Harpner je bil predlagal, naj se zasliši cela vrsta prič iz Srbije, ki bi imele dokazati, da so »dokume iti>, na katere se poziva Friedjung, falrifkati. Advokati obtožencev so se upirali temu predlogu na vso moč in so se polotili celo sredstva precej brutalne barve. Povdarjali so, da se tiste priče lahko zapro, če se jim dokaže, da so se udeleževali »zarote* proti Avstriji. Sodišče je res potrdilo tej argumentaciji in sklenilo, da se ne povabijo priče iz Srbije, ker jih sodišče ne sme zapeljavati v nevarnost. Vzlic temu pa je prišel dr. Markovič sam; izgovor se je torej razblinil in sodišče ga je zaslišalo, pač pa ne pod prisego. A Markovič je izjavil, da mu je znano, da se tudi nezapriseženo krivo pričanje lahko kaznuje. Začelo se je tedaj izpraševanje, ki je trajalo včeraj in se je danes nadaljevalo. Markovičeve izpovedbe so učinkovale nad vse senzacionalno in niso mrgle zapu-;tifi drugega vtiska, kakor da so Fried-jungovi dokumenti res neumni fah likati. Markov č je dal sod šču tudi sredstva na razpolago, da lahko preizkusi njegovo pričanje. Izjavil je namreč, da je bil takrat, ko je po Friedjungovi trditvi imai predsedovati neki »grozni* seji Slovenskega Juga, v rejnici v Berlinu, pa je povedal,, v katerih hotelih v Ptšti in na Dunaju je atanoval spotoma in s katerimi ljudmi je občeval v B-rlinu; med njimi je glasoriti profesor kazenskega prava Liszt, potem profesor Lili en t hal, višji sodni svetnik Mayer i. t. d. Dr. Harpner je t*koj ps^Uožil, nsj se v Budimpešti, na Dunaju iu v Berlinu policijsko dožene, če so Markov č vi podatki o svojem ondotnem bivanju resnični. Splošno egorčenje je provzročil dr. Ki e nb 8 c k, ki je vprašal drja. Markoviča, če smatra, da je umor kralja dovoljen. Še večje je bilo ogorčenje, ker ni predsednik odklonil tega vprašanja. — Kar se tiče Supilove posebne afere; tudi še ni dognano, da je baron Chiumetzky govoril resnico. Izkazalo se je namreč, da je baron Chlumetzky iz nekega pisma, s katerim je hotel obremeniti poslanca Supila, pri čitanju izpustil nek odstavek, ki daje celemu pismu drug pomen. Pričanje zagrebškega časnikarja D or o tki, ki je v Rauchovi službi in piše sploh le na komando vlade, ni od začetka mnogo vredno. Vrhutega dajajo tudi ljudje kakor Pero Giugr ija in drugi o Supilu izjave, po katerih bi bilo res težko verjeti, da bi bil podkupljiv. Pomisleka vredno je še nekaj v tej zadevi. Chlumetzky je, kakor znano, trdil, da je dal Supilu 200 kron, seveda s političnim namenom. Iz njegovih izjav je razvidno, da je kot uradnik smatral, da je vohunstvo in podkupovanje ljudi potrebno, & da morajo biti oblasti pri takem poslu zelo predvidne. Z ozirom na to je vendar čudno,
da bi bil dal Supilu 200 kron tako neprevidno, brez prič, brez podpisa, brez vsakega dokazila. Saj si ga je hotel s tistim denarjem vendar privezati, ker pa s tistim »diskretnim* načinom ni bilo lahko doseči. Vse daje sploh slutiti, da pri tem procesu še niso izigrane vse senzacije; ampak že doslej je doživela Aehrenthalova metoda toliko blamaž, da ji pravzaprav ne bi bilo več treba novih.
Politični položaj. D u n a j, 15. decembra. O zadnjih dogodkih se čujejo različni glasovi, v prvi vrsti je pa mnenje, da se zbornica razpusti. Baron Bienerth je danes poročal vladarju, kije nastal vsled sklepa Slovanske Enote, da se ponovi obstrukcija. Na vabilo predsednika drja. Pattaia se je sklicala seja klubskih načelnikov, a brez pozitivnega uspeha.
Iz gledališka pisarne. Kakor čujemo, se je v objavljenem repetoarju vrinila pomota. V torek, 21. t. m. ima biti premiera E. Kristanove drame »Kato Vrankovič*. ki se redno študira. Nocoj se ponavlja uspešna opereta »Logarjeva Krista*, v soboto bo, kakor že naznanjeno, premiera Savino ve opere »Lepa Vida*, v nedeljo popoldne se pa poje »Dolarska princesa*.
Kralj Leopold. Buselj, 15. decembra. Bel-gijanski kralj Leopold, ki je tako težko obolel, da so že pričakovali njegovo smrt, je bil včeraj operiran ter se je operacija po služben h poročilih srečno izvršila. Danes se mu je pa poslabšalo in bo jutri vnovič operiran.
Shodi,
Trat. V nedeljo, 12. t. m. ob V211. dopoldne je priredila tržaška okrajna organizacija ljudski shod v veliki dvorani »Delavskega Doma*. Udekžba je bila dobra, dasi jo je nekoliko motilo jako slabo vreme. Vendar je bila dvorana polna. Za predsednika je bil izvoljen sodrug Ivan Regent, ki jc povdaril važnost dnevnega reda: »Narodno vprašanje in Jugoslovani*. Potem je obširno poročal sodrug Etbin Kristan najprej v splošnem o narodnem vprašanju v Avstriji, o nazorih in zahtevah meščanskih strank in o stališču socialne demokracije, potem pa o jugoslovanskem vprašanju, ki je dobilo posebno važnost izza aneksije Bosne in Hercegovine ne le za Jugoslovane same, ampak tudi za celo Avstro- Ogrsko, katero spravlja sedanji dualistični zistem iz zagate v zagato. Poslušalci so kazali za stvar veliko zanimanje in so sprejeli poročilo z burnim odobravanjem.
Komen na Krasu. Dne 8. t. ra. je bil tukaj volilni shod, na katerem sta poročala sodruga dr. Tu m a iz Gorice in Marica iz Nabrežine o nadomestni volitvi in o splošnem političnem položaju. Shod je imel veliko udeležbo in jebil U3peh jako dober.
Bntovloa. D je 8 t. m, sta bila pri nas sodruga dr. Tuma in Marica Prvi je govoril o volitvi v goriški deželni zbor in o razmerah na Go-
Želodčni liker
je najboljše krepčilo želodca 1
Blizu iu daleč Vse ga poznd,
Kdor ga Imd,
Ima zdravje domž 1
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40. .	»	4	80.
Naslov za naročila: hFLORlAN“, Ljubljana.
Postavno varovano.
Zagrebška, tovarna, tvrdka K^nrilc Francka sinov, v vsakem oziru novodobno urejena,
Izdeluje svoje proizvode izki^Oiio ie iz najboljših sirovin.
V Vaš prid bode, bodete II pri nakupovanju dajali prednost temu Izvrstnemu proizvodu
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom,
Iz zagrebške tovarne-
i. *«•?, TlUMiILV,	|	....,.J
tovftrnllkt s&amka.
riškem ter je izvaja), da se položaj ne more izbolj šati, dokler ne bodo v deželnem zboru at anko tako zastopane, kakor imajo res zaslcmbo v ljudstvu. Sodrug M arica je spodbujal volilce, naj store svojo dolžnost. Shod se je zaključil z dobrim uspehom.
&iandrež. V nedeljo smo imeli tukaj izvan-redno lep shod ob 3. popoldne. Zbralo se je nad 150 ljudi, kar je za naš kraj res ogromno števila. Poročevalec je bil sodrug Etbin Kristan, ki je dokazal važnost dopolnilne volitve ter podal ostro kritiko goriškega deželnega zbora in meščanskih strank. Navedel je zahteve socialno-demckratične stranke in jih utemeljil krepko in poljudno. Zanimivo je bilo priznanje nasprotnikov, ki so bili navzoči na sbodu, da se ne more ugovarjati besedam socialističnega govornika.
Podgora. Z ozirom na predstoječo deželno-zbor-sko volitev je bil v nedeljo, ob 5. popoldne tukaj volilni shod. Podgora je itak že .socialistično gnezdo*, torej se nam ni treba bahati z udeležbo. Sodrug Komavli je otvoril shod v imenu krajne organizacije in je bil tudi izvoljen za predsednika, poročal je pa o političnem in gospodarskem položaju in o volitvi sodrug Etbin Kristan. Nasprotnikov je bilo jako malo, za besedo se pa ni oglasil nobeden.
Bukovica. V nedeljo popoldne je bil tukaj, kjer so do nedavnega še sploh ni vedelo za socializem, volilni shod, na katerem je govoril sodrug Pet e jan o nadomestni volitvi ter je imel lep uspeh. Sočasno'je imel v nasprotni gostilni biljenski Kurat Abram svoj shod, na katerem je govoril 20 ovčicam.
Kanal. V nedeljo, dne 12. popoldne, je bil tukaj, kjer sploh še ni bilo socialno-demokratičnih sestankov, volilni shod. Govoril je sodrug dr. Tuma, s katerim je polemiziral Mandič, ki je nalašč radi tega prišel iz Trsta. Toda ker ne morejo narodnja-karji s stvarnimi argumenti premagali socialnega demokrata, so se zbali Tumovega odgovora in so, ko je imel zopet govoriti, zagnali tak peklenski hrup, da je bilo ysako zborovanje nemogoče. Dosegli so le to, da jih je zdaj vsaj marsikdo spozna).
I
i zen
r
H. Sattler
Ljubljana :: mestni trg
razpodila ure, zlatnino in
srebrnino na vse kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj.
Novost: Ploščnata, tanka, prava nikelnasta Anker - Eoskopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4 50. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižico s slov. trakovi: nikelnasta E 1*20, srebrna E 5 —. 87
Zaloga moke
B Maidič a
v Ljubljani i Emonska csta 2, v Šibki i Jernejeva ulica 231. Naročila se sprejemajo v obeh skladiščih in tudi v Ljubljani, 7—1 Dunajska cesta 32. — Telefon štev. 166.
KAREL MEGLIČ
lastnik tvrdke Lavreočč & Domicelj, žitna trgovina.
HIŠA
z velikim vrtom, v kateri se nahaja gostilna, se takoj pod ugodnimi pogoji proda.
Hiša se nahaja v bližini Ljubljane. Ponudbe na	4~3
L. TOMAŽIČ
Spodnja Šiška štev. 77.
za leto 1910 je ravnokar izšel.
Cena 80 vin., po pošti 10 vin. več.
Naročila in denar je poslati
Upravi »Rdečega Prapora" v Cjubljani.
Pozori	Pozori
Toplo se priporoča kavarna
„ILIR1JA“
Ljubljana 31-30 Kolodvorske ulice (3 mlnnte od Južnega kolodvora)
m Odprta vsak dan celo noč. (It Posebna soba na razpolago. * * *
50 % prihranka
na stroških v gospodinjstvu in vobče trdno zdravje dosežejo v rodovini tiste gospodinje, ki kupujejo namesto kave, čaja, sladnega čaja i. t. d. najboljše in najcenejše hranivo, imenovano	52-15
r::„ Sladln —.......
t. j. dr. Trnkoczyja sladni čaj. Sladinu je treba dodajati malo mleka in sladkorja, zaradi tega se pri njem mnogo prihrani. En zavoj 1/l kg velja 50 vinarjev Po pošti pošiljamo najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v Ljubljani, lekarna Trnkoczy.
		
mmw		m
Kavarna
'Unione1 v Trstu
ulica O&eenua in Torre Blanca
se priporoča.
vil i f ii ( it f .i :rn i m 1n i k :i :i t i :i i
Katinka Widmayer
trgovina pri ,Solnon‘ za vodo
Pogačarjev trg
priporoča svojo veliko zalogo	45-	45
perila za dane, gospode ln otroke. Rokavice, nogavice, kravate, blnze, oblekce, predpasnike, čepice, L t. d. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence z trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Damski Slamniki najnovejše mode. Krasne ,peče‘ vedno v zalogi. Specialiteta za delavce:
Oolnlloli- ovratniki, prsa In manšete.
Nizke cene
5odragf, soagllnimn
KaVarnc io brivnice, kjer Je za razpolago Vaše 5ttIj=w,	?rgpwH!
AMERIKA
I
Kdor se za AMERIKO zanima
dobi na željo
brezplačno pojasnila za n^j-boljšo vožnjo v Ameriko.
CESARSKI PARNIKI (KAISER-SCHIFFE):
Kaiser Wilhelm II. . . . . . . dolg 215 metrov Kronprinzessin Cacllie .... dolg 215 metrov
Kronprinz Wilhelm............dolg 202 metra
Kaiser VVilhelm der Grosse. . . dolg 198 metrov
pripeljejo potnike v 6 do 7 dneh iz Bre-mena v Novijork.
Odhod iz Bremena vsak torek.
Ti cesarski parniki vozijo edino le iz Bremena; kdor se hoče voziti na cesarskih parnikih, more potovati sigurno brez zaprek, ker nima nihče pravice, da bi mu to zabranil. Vsakemu je dano na prosto voljo, da sme za svoj denar, na lastne stroške potovati kamor hoče.
F. Missler, Bremen, Bahnhofstrasse 30.
Oprema popotnikov od Bremena v Ameriko, Avstralijo in Afriko.	286	8-5
Najnižje cene! Dobra postrežba!
II	IBM	lil IH Ml lili IIIIIHII11III—
Maturi Jbriuo t&neahiurpeiovcM, i
rSimon£\f
Klobuke, cilindre
tČAni^A v najnovejših fagonah in v VvjPIvv velikih izberah priporoča
3Wan SoldU, Ijabljaaa
Pod Trančo štev. 2.
52-49
GRIČAR & MEJAČ, Ljubljana
Prešernove nUce štev. 9
priporočita v največji izberi po najnižjih cenah	2—2
obleke za gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in dečke, žakete za dame, P&leto za dame, plašče za deklice.
Tolofoti itev. 109.
družba združenih plvovaren
v Cjubljani
priporoča ivsja
Izborno pivo v sodcih In stoklenlcah.
ZALOGA V SPODNJI SlSKI.
Telefon itev. IQ8.
GS 44
Iidijii«!] in odfimai uradnih JTria lir It,
>■***■
tlak« Iv. Pr, Umprat v Kranju.