/H n Poštnina plačana v gotovini. a v got T^T" iy 32 OBRTNI VESTNIK Strokovni! list za pouzdigo In napredek obrtništva Dravske banovine. *OBRTNl VESTNIK* izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: •eioletno Din 40*— polletno Din 20-— posamezna številka . . Din 1*— - « - ■■■■ 1 ----- ■ ■ . ■■Muae= Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in npravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. Nefranldrani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatisld dovoljeni le s navedbo vira. Ste v. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XV. letnik. V LJUBLJANI, dne 5. februarja 1932. Štev. 6. S/eupna zbornica — nas gospodars/ci ponos >Prsd meseci, ko je bil sankcijojiiran novi obntmli izalkom. ki bo stopil v veljavo z devetim prihodnjega meseca, pač ni miihče mislili na io, da bo inaUlilbera'1-nefjša točka teiga falkona ouventura k talko neloljafilnii in 'talko neisltripljijvi bortbii v miših obrtniških vtrs|taih — kar se tie ilz-Ikazafo že takoj prve dlni. Že pred satnik' cijo zalkona se ije po inekaiterih cenilnih ivrišfia naividušena borlba za avitonomiljo ob ritmih idbonnlc na najširši podlagi, toda 'v«ttdax je Ibila vsa ita borba še vendar v metlah rfosto-jnosKi in je še danes, iz-vzemši — na žalost — dravske banov'-111 e, ki po •zaslugi nekaterih ljudi prednjači v tem pogledu. Prvotna miinna ■bblilka h ou a proti ipristašeim slkupinih izborim c je iz mesta prešla na deželo, fl^ier je našla odraza v naijosltreilših — do sedaj siploh nepioiananlih — naisiprot-dtviih. Zasejala je ta borba neslogo, sovraštvo in odlpor baš v tistem delu našega obntrtištva, ki je po svojem poltenem znalčaijlu m> trezni preudarnosti — prač od vseh kvarnih 'vplivov mesita — veljali za najboljši kader koncentrirane olbnlniiške sloge in ki je isltall vselej v OSUpdtiu zanlJinanja za obrtniško stvar, ^a, celo tako daleč je dovedla ta borba fri nas, da ise na deželi po dva obrtniška tovariša drug drugemu uimikata, če h' se imela srečalti na poli. Žalostna res-ni°a je, fci Ije razdvojila naše mogolčlne ipbrbnii)§ke vršite in ki je zasbkala gilo" boiko rano nesloge, kii )o me (bo mogoče v dveh desetletjih izaceliti. Novi obrtni K'dkon, Iki velia za enega naljmoiderneijlših hi duhu časa ter obrtniškemu napredku nallbolllj ustrezajočih, vsebuje lilberallno dotočilo, :ki daje dbrtmišltvu popoilmo' svobodo odločanja o vprašanju zbormic. Ce je zalkonodajialec vnesel to zakon-siko dolaflilo, petem se je prt item pač dobro zavedal — upoštevajoč zahteve nekaterih južinih bratov, ki so bille iz“ neišene na konferenci v Slav. Broldu pred leti —, da odvrne na tako liberalen način za poznejši 'čas od selbe vso odgovornost in se lahko sklicuje le na ®ydi° uslužinpst z upoštevanljem želja nekaiteriih, ki naj bodo tuidli odgovorni ■za svoje izahiteve, če iso bile uslišane in ce bodo mogoče tvorile podlago k ureditvi vpralsamj.a drugačne ciblilke sistema zbornic. Ce iso ‘bille žellje pri tam dbločilu upravičene im če bode (?) doisegli goitoivi faiktorji pri tem svoj namen, je vprašanje zase, ki se danes ?e ne da oceniti, v kolikor že lahko ^ ocenimo zlo borbe za naše kraje. »'Ločeno zlbornlico holčemo — Hočemo,« Ito Ije venomer po-navljaliočii se 'klic male slkupine obrtniških tovarišev, ki samo kriče s tem geslom, ne ultegineljo pa priti na dan z nobenimi konkretnimi izjavami, kakšne bodo noive Zbornice liin, v koliko bodo boljše od 'škuipnih. Ce nasede — na tža-lotsit — nekaj podeželskih tovarišev lepim frazam in obljubam govornikov, da bodo doklade obrtnika manjše v priimc" n z dosedanjimi, poltem to še ni nič Konkretnega. In če Vidijo ti obrtniki v prividu lepih besedi in v svoji zasl ep" •ljenasti institucijo, ki bo pri najnižjih dajatvah nudila kar naljvečije koristi in da bo dosegala največja uspehe ne da 'bii v inltereisinlilh stvareh bila primorana isodeloivrttl s trgovino in vnldiusitri&o, potem se pač fatalno motijo. Niifcogar ni, ki bi bil na kateremkoli dosedanjih zborovanj kolt polbomilk za ločene .zbornice predložil proračun o upravljanju saimo-sltojine zbornice v primeri iz idosedanljim sistemom, Ikelr nihče noče prelvzeti nase velllike odgovornosti, da bi moral dajati kdaij poiznelje odgovor za Ito. Dokazano je, da bi samostojna Zbornica znatno obremenila na dajatvau lašega obrtnika, iZlasitl malega podeželskega obrtnika, idalllfe da ibi bil ves apairat mnogo dražji in bi se v novi zboflnidi marsiltadali in na išlkcdo marsCkateireigia dbhtmCIka poštar ipalo rigoirOKnieljle kot pa dandanes, ko 'imamo še Skupno iZbomlioo, na katero smo lahko upravičeno ponosni, salj jo hvalijo celo pobomM' ločenih tabornic — baš nekateri izmed .ornih, ki so na zborovanjih najglasmeljlši propioivsidlnlilki. Dolgih osemdeset let je bila najbolj spoštovana ustanova, v kalteri tudli v nrtjbolj reakcijonarnih časih in čalsih tnaljvečljiih pollitlilčnih borb ter naisiproMev, ni nehala i'nlteresna škupnost Vseh treh panog: trgovine, obriti in industrije in •ki si je celo v naši mladi državi pridobila s št ran i vseh dosedanjih vlad kar naljveojio naklonjenost in upoštevanje, .saj je bila vselej visoko- čislan posvetovalni organ, države in podrejenih oblasti.. Da, celo in oz ermsttivo se je zaupno obračalo nanjo in želelo čim tesnejšega sodelovanja z njo. Tako dajpč je segal njen ugleld in zato bi morati Mi zlašti trti Slovenci ponosni ina to, da iimaimo •tako vzorno gospodarsko ustanovo, v kalteri skozi osem deceuijev delujejo za" ištolpnlki vseh treh gospodarskih iinte-resenltov v najlepši harmoniji, predipo-ištavljaijač lle skupne koristi fa zasledujoč le en skupen cilj — zboljšanje na" 'šega goslpbdarskega pčložalja in vsega našega ijavnega življenja. (Premnogi nas .zavidajo 'te uištalnoive in mnogi si jo jemljejo za vzor. V sosednji češkoslovaški irepulbliki se naravnost ogrel vaj o za Skupne .zbornice in pozdravljajo z natf-ivečbiun zadoščenjem novi rzakohslki osnu- tek, dočim se je celo v moderni .itn teh" mično na višku stoječi Nemčiji v vrsltah macijoinatinih ekonomov porodila živahna zahteva po združiitVi do sedaj ločenih iZboirniic. Zahteva gre po reorgainliiza-ciji po 'Vzorcu avstri.jlsikega zalkona. liz' pfevideili so gospodarstveniki, da je uspešen gospodarski njaipiredek mogoč 'le patom istkupne ustanove, v kaferli naj ho uravnovešeno ra-zmerSe med goislpo-dirSkimi interesenti v treh sekcijah in pp enakem proporcu zastopstva. Vse torej sili h gospodarski skupnosti, zakaj tako narekuje težak gospodarski položaj, ki je .kot vsesplošen pojav ogrolžiijOče stopil v oispredlje vitalnih 'Vprašanj. »'Združimo .se — zedinimo se v brrttški in gospodarski slogi!« to je klic in ito je zahteva t;eižke dolbe. Tudi nam je treba danes bolj kot kdaj po-ptrelj naše šk-upnostii, če hočemo, da ne izidemo iz gospodarskega boja kot premagan di. iZalodtna borlba, iki (je baš v vprašanju zbornic rodila toliko razdora in ogabne osebne borbe, se je v zadnjem času polegla. Olbritinišltvo, ono dobro iin plemenito sloivenisko obrtništvo, ki je bilo 'Viseleu najjačja opora države in steber našega naoiljonalnega •žlvllenfra, jie vendar ispreViidelo svojo usoidho zimoto in je danes že povečini najverineljišii zago" vonmik in pristaš sikupne zlbomnlice v dravski banovini, kakršno hoče na vsak •nalčim olbdirižatli neokrniileno do stoletnice njenega olbsltoja. 'Živahno odmeva že v mašili obrtniških vrstah kHic »Rbke proč Od naše gospodarske matice — ne razdirajte naše sloge in ne vodlilte na.s v obup. Naša zbornica je javen 'faktor .naše gospodarske skupnosti 'iin naše gospodarske moči!« 'In taka mora ostati! Gospodarski svet (Po načrtu zakona, ki je bil te dni predložen Narodni skupščini, bo štel 60 članov iz vrst gospodarskih strokovnjakov ter bo dajal strokovno mnenje o vseh vprašanjih gospodarskega in socialnega značaja.) Beograd, 3. februarja M. Po pooblastilu Nj. Vel. kralja je danes minister za trgovino in industrijo g. dr. Albert Kramer predložil Narodnemu predstavništvu načrt zakona o gospodarskem svetu. S tem zakonskim predlogom se pričenja izvajanje programa, ki je bil obeležen v prestolnem govoru Nj. Ve!, kralja in v adresi Narodnega predstavništva ter se zadovoljuje bitni potrebi po ustanovitvi institucije, ki bi na zahtevo kraljevske vlade dajala strokovno mišljenje o zakonskih načrtih, o načrtih uredb in pravilnikov za izvrševanje zakonov, s katerimi se regulirajo gospodarski in socialni odnošaji, obsegajoč tudi vprašanja prometa, javnih financ, davkov, trošarin, carin in sličnega kakor tudi konkretna vprašanja splošne gospodarske in socialne politike. Prav tako bo imel gospodarski svet nalogo, dajati strokovno mnenje o inicija-tivnih predlogih članov Narodnega predstavništva, ako bosta Narodna skupščina ali senat sklenila zahtevati strokovno mnenje od gospodarskega sveta. Gospodarski svet bo imel tudi pravico ini-cijativne pobude za načetje vseh vprašanj gospodarskega in socialnega značaja, pri tem pa bo moral dobiti za vsako tako inicijativno akcijo pristanek vlade. Gospodarski svet bo štel 60 članov in ravno toliko namestnikov. Člani in namestniki bodo postavljeni iz vrst gospodarskih krogov in strokovnjakov v gospodarskih in socialnih vprašanjih. Člane gospodarskega sveta bo imenoval predsednik vlade po zaslišanju ministrskega sveta. Za kmetijstvo in šumarstvo je predvidenih v zakonskem načrtu 24 članov, za trgovino, industrijo, obrt, pomorstvo, bankarstvo in rudarstvo 16 članov, iz vrst delavcev in zasebnih nameščencev bo imenovanih v gospodarski svet 5 članov, ostalih 15 članov pa bo imenovanih iz vrst javnih delavcev in strokovnjakov (prosvetnih delavcev, in-ženjerjev, zdravnikov in novinarjev). Zastopniki za kmetijstvo, šumarstvo, trgovino, industrijo, obrt, pomorstvo, bankarstvo, rudarstvo ter zastopniki delavcev in zasebnih nameščencev bodo imenovani v prvi vrsti iz vrst stanovskih organizacij, v kolikor take organizacije obstojajo, ter iz vrst strokovnjakov. Gospodarski svet se bo sestajal k rednemu zasedanju vsako leto na dan 1. oktobra, izredne seje pa bodo sklicane na poziv vlade ali kadar bo to sklenil izvršni odbor gospodarskega sveta in bo vlada tak sklep potrdila. Na prvi plenarni seji se bo gospodarski svet konstituiral ter izvolil predsedništvo, izvršni odbor, druge potrebne odbore ter določil poslovni red. Predsedništvo gospodarskega sveta bo sestojalo iz predsednika, treh podpredsednikov in dveh tajnikov, izvršni odbor pa iz predsedništva in sedmih članov, ki jih izvoli plenum gospodarskega sveta. Izvršni odbor bo vršil vse posvetovalne funkcije gospodarskega sveta, kadar plenum gospodarskega sveta ne bo zasedal. Predsednik gospodarskega sveta bo vsako došlo vprašanje dostavil vsem članom gospodarskega sveta. Na osnovi zbranega gradiva in podanih mnenj bo izvršni odbor formuliral o vsakem vprašanju stališče gospodarskega sveta. Gospodarski svet ima pravico pozvati k sodelovanju tudi strokovnjake-speciali-ste za posamezna vprašanja, ki bodo imeli v gospodarskem svetu pravico, da posegajo v razprave. Prvi državni proračun Beograd, 3. febr. 'Finančni minister dr. Gjorgjevič je sprejet v svojem kabinetu' novimanje in jim poda! naslednjo izjavo: Predlog proračuna državnih izdatkov in dohodkov za leto 1932/33, ki le bil danes izročen Narodnemu predstavništvu, znaša v skupni vsoti Din 11.400,000.000. Glede tehnične sestave •obsega tudi novi predlog proračuna kakor so vsi dosedanji proračuni izdatke in dohodke splošne državne administracije ter izdatke in dohodke državnih gospodarskih podjetij. Predlog proračuna državne administracije znaša 7.550,907.708 Din, predlog proračuna državnih podjetij pa 3.849,092.292 Din. Sedanji proračun za leto 1931/32 je bil odobren v skupnem iznosu Din 13.210,303.954. Glede na to ie novi predlog proračuna manjši od sedanjega za 1.810,303.954 Din. Da bi se dobila prava slika o zmanjšanem obsegu izdatkov v novem predlogu proračuna. je treba upoštevati na eni strani, da je bilo treba v tekočem proračunskem letu odobriti naknadne in izredne kredite v skupni vsoti 436 milijonov Din, na drugi strani pa, da se je služba državnih dolgov v novem predlogu proračuna zaradi novih posojil in povečanja anuitet starih posojil, torej izdatkov, ki se niso pojavili v sedanjem proračunu, morala povečati za 338 milijonov Din. S tema dvema korekturama. ki sta bili potrebni, da se dobi prava primerjava med sedanjim proračunom in predlogom za 1. 1932/33, je faktično zmanjšan novi predlog proračuna za znesek približno 2.611,01)0.000 Din. Zmanjšanje izdatkov je izvedeno v vseh proračunskih oddelkih, razen, kakor že omenjeno, v oddelku državnih dolgov, ki vsebuje urejene državne obveznosti, katerim mora država brezpogojno zadostiti. Zmanjšani so tudi osebni in mate-rijelni izdatki do skrajnih mej možnosti. Predlog proračuna je uravnotežen v celoti. Ravnotežje je doseženo s strogo in dosiledno izvedeno redukcijo izdatkov. Ti državni dohodki so predvideni v znatno zmanjšanem iznosu kakor v sedanjem proračunu. Pri neposrednih davkih je predviden za 431 mililonov Din manjši dohodek, pri posrednih davkih za 316 milijonov manjši dohodek. Dohodki od nemških reparacbskih nlačil sploh niso predvideni. Dohodki državnih gospodarskih podjetij so za 565 milijonov manjši. Predlog proračuna za 1. 1932/33 je bil izdelan z iskrenim stremljenjem, da odgovarja do skrajne meje možnost! sedanjim gospodarskim razmeram v državi in zmanjšani plačilni sposobnosti naroda. Na drugi strani obsega ta predlog neizogibne potrebščine državnega aparata. V zvezi s proračunskim predlogom bo kr. vlada predložila Narodnemu predstavništvu gotove ukrepe, s katerimi se bo na eni strani olajšala fiskalna obremenitev naroda, na drugi strani pa zagotovil pravilni dotok dohodkov v državno blagajno, brez katerega se normalno in zdravo financiranje ne more zamisliti. Za redno državno financiranje bo ta predlog proračuna služil kot solidna in sigurna podlaga. Razen tega je doseženo resno in stvarno ravnotežje proračuna, tako da je predlog za leto 1932/33 najsigurnejše jamstvo za ohranitev stabilnosti narodnega novca, brez katere ne bi bilo rešitve našega narodnega gospodarstva in naših državnih financ. Čuvanje vrednosti narodnega novca je zato predmet največje skrbi vlade. Socijalno zavarovanje obrtnikov (Iz zanimivega predavanja predsednika Obrtniškega društva g. Joisiip Rebeka.) ifina Izmed' glavnih pridobitev noive-ga izakolna o Obrti/h je zavarovanje obrt--nlilkov iz-o-per bolezen, za omemogl-oisit, Starost, smrt in izoper nezgode. Vsi ohrtniki brez izjeme smo dotočilo atovega Obrtnega zakona, ki nam žaga' rainltiiira zavarovanja, /najtopleje pozdravili. To dotočilo smo z velikim zadoščenjem spireUetli izlaSti mii, slotvemistki Obrtniki, ker je šla prva toicijattiva in pobuda za pibvezno zavarovanje obrtnikov prav jiz našrih vrat. -P-omesti i simo na K», ker ismo vzeli ma -sebe akcijo za doseg-o sooiuatoega zav-arovalnja našega 'sltarau iše v času, ko med obrtni' štvom v drugih polkrrijimah za to ni billo 'mnogo smisla liin smo m or ali biti pripravljeni-in-a to, d'a bomo v sv-ojlh iSlbremUjamjiih -za uresničenje te zahteve inrileteli, alko ne na oidpor, pa vsaj na nerazumevanje in -mlačnost. Našim zahtevam so ®e počasi pridružili ttudi tovariši iiz 'drugih ipoflaraljiim to končlno se je posrečilo pirepričaitli (tudi 'merodajne vladne faktorje, da so u/zakomiiLi določilo, ipo katerem bo itiudi obrtnik zavarovan za vse primere bolleizmii to ine' zgod, pa Itudli za delanezmožmosit, ki ga doleti ob ome-mogloistli to starosti. Potočilo novega Obrtnega 'zakona pooblašča imtoistra ‘trgovine iitn unldlu-istride, da predpiše v sporazumu z -miimr isltnom iza socijalno politiko in narodlno zdravje ter po zaslišanju zbornic v dveih letih uredbo o organizaciji, načinu in pogojih zavarovanja -obrit/mikov. Zakon pooblašča itoirej ministra, da najkasneje v dveh letih izda zadev.no uredbo. Po zakonu bo zavarovanje obvezno za vse obrtnike za bolezen, za onemoglost, starost in smrt in zoper nezgode, dočim prepušča zakon, da se določi organizacija, način in pogoji za" varovanja s posebno uredbo. Z gornjim določilom le. bilo ustreženo- predvsem naši zahtevi, da bodi zavarovanje obvezno In ne fakultativno, kajti ■le zakonita obveznost za zavarovanje -nam more garantirati dobro- uspeva/nje (ter talko organ izadiljo tega zavarovanja, da bo m-oglo- naše zavarovanje doseči namene, :kii tsimo -si jih stavili, ko ise je med nami porodila misel po za* varovanju. So-cijatoa veda to praktične ■izkušnje unas učijo, da pnostovoHiho zavarovanje ime more z uspehom -vršiti iso-cijatoih funkcij. zavarovanja. 'Vi-dii/mo, da se prli prostovoljnem zavarovanju zavarujejo le oni, ki iskoro -s SigurnOst-(jo prlilčalkrijejb, da bodo- Ito zavarovanje v doglednem času pOtrebov-all, ker ne boldo mogli ofo primerih bolezni sami kriti 'Stroškov za škodljive posledice ib-dlazni, nesreč ali onemoglosti. Pri proisitov-oljnem zavarovanju ise zavarujejo zalto -samo -revnejši rnalli -obrtniki, ki se preživljajo is -svojlim -delom -od dneva v dan im nimajo nilkakiih pri" hrankov za išluealje bolezni, kaj še za šlulčalje nesreče, -onemoglosti in 'Starosti, dočim vedno ni mogoče prlidobitii-za prostovoljno zavarovanje pramož-nejših Obrtnikov. Vadimo izalto, da bo pri prostovoljnem zavarovanju zidlnu-ženi povprečno samo slabi fiziki, do' čim se Obrtnik, ki predstavlja dober hiziiko, praStovoljn-o ne zavaruje. Obrtniki, ki -so v srečnem polložalju, da se jim ni briti težkih matarlijalto-ih stlro-LSk-ov, ki nastanejo za ml j ega to iza njegove i svoj c e ob primerih bolezni, -so pa zelo redlkli'. iVelika konkurenca to v po-' voljni debi postopno napredujoče obu-Ibolžiairtie -obritnilštva je isproleltari/ziralo ves naš stan in nezavarovani obrtnik je danes v življenjskih krizah, (ki zadenejo rij ega ali njegovo družino, v težljem gmotnem, polložalju, kakor je njegov zavarovani pomočnik to delavec. V vsakdanjem življenju vidimo števil' no primerov, ko propadajo cele obrtniške družine, ki s.o prišle ob svod kruh zaradi onemoglosti alli smiliti dnu-žto-iskaga očeta, so predane na milost -in nemiiiloSt javnosti ali občine. Dnevno naletimo na primere, ki inam očiit-o kažejo, da Se danes usoda obrtniške diru' žilne, ki pride ob -svoje dohodke zaradi boleizini ah nesreče družinskega očeta, prav tako /težka in kruta, Uk-o ne težja, kot je usoda delavSke družine. -Med mami iso zelo redki 'obrtniki, ki iimaljo tolike iprihranlke, da bi mogli kiiiti, sa-imii din brez /težkih finančniilh posledic bolniške -sltrdške za isebe in sv-olje rodbinske člane. Kogar doleti bolezen ali nesreča, je danes malterijalln-o v težjem položaju, kot de delavec odnosno njegova družina, za katerega se je uvedlo pri nas Obvezno zavarovanje že pred 40 leti. Še težji je položaj obrtniške družine, ak-o postane družinski -oče predčasno dellanezmožen, ali ga pa doleti smrt še predno isti je m-oge-l vzgojiti simam asi adrtika v obrti to s tem preskrbeti s kruhom svojce. Zato je bila edino pravilna naša iteza, da bodi j zavarovanje ob-vezm-o- za vse obrtnike ibrez ižjeme ine -glede na njihov gospodarski položaj. S 'tem se razširi rižlk-o-vo vzajemno- skupnost in 'Ob velikem števliilu zavarovancev se -boldo tildi ž imadhinsiimi (prispevki dale doseči zadovoljive dajialtve. Z zakonom je itorej -določena obveznost vseli obrtnlilkuv za zavarovanje in uredba ne bo im-agla od' ■te obveznosti opr-ositlti nobenega, prav 'talko kalkor je to pri delavskem zava* rovanlju, kjer morajo biti zavarovani vsi, od zadnjega vajenca pa do naiviiš-jega ravnatelja. Zakon pripušča uredbi le organizacijo. način in pogoje zavarovanja. To zakonsko* določilo nam nudi možnost, da o o-r-gamzaidilji, načinu in pogojih zava" r oi vanj a odločamo sami in da se z uredbo -ustvari organizacijo tako, kakor Ito inoljboHj odgovarja malšiim stvrir nlim prilikam, našim potrebam in našemu položaju. Zakon določa v tem oziru le to, da Je zavarovanje izvesti za področje ene ali dveh banovin in da se sme za zavarovanje ustanoviti skupen sklad ločeno ali v okviru obstoječih podobnih zavodov ali kreditnih usta' nov za področje ene ali več banovin. Kar ise Itliče organizacije zavarovanja smo že ik-oij v začetku, ko smo poisltalvilli zahtevo po obveznem zavarovanju, obenem podčrtali, da bodi organizacija obrtniškega zavarovanja ločena od organizacije delavskega zavarovanja, Iki mi miilti ekonomična, niti bi odgovarjala malšiim potrebam to željam. iP-oitrelbe -obrtnika so glede na zavarovanje kvantitativno to kvaffitafivimo popolnoma drugačne, kot one ddla-vca. Obrtništvo bo 'tvorilo mnogo boBši ri-izllko iza zavarovanje nego delavstvo, Iker smo prepričani, da bo- obrtnik upo' rahljali svoje zavarovance isam-o v primerih iresničlne potrebe. lAiko pa bo na-istopila trika potreba, potem mora hiti pomoč lučinkoiviita. iDiajritve, katere naj -nam miuldi naše zavarovanje, morajo foi-® take, /da bo to v resnici zavarovainje, /ki imiu izagarantira dobro zdravniško pomoč lin povrnitev uit/rpele dajanške škode. rudi kar se .tiče upravnih stroškov zavarovanja, smo prepričani, Ida Ibon -do, alko ise ustvari isam ostalih a organi-* zacija, mnogo nižji, kot so stroški delavskega zavarovanja, ki komisutnlra ■vse prevelik odstoteik prispevkov. -Plrav z ozirom na to smo- v svotiih zahtevah itudi po udari ril-i, naj se organizacija obrtniškega zavarovanja nasloni na naše prisilne obrtne zadruge, ki bo- 1 do -dobile z nuvtim obrtnim zakonom prav gotovo večjo avtoriteto Sn upo' števanlje. Ustanovi naj se samo- centrala za Obrtniško zavarovanje s primernim strokovno izobraženim aparatom, izvršilni! organi- ipa naj bodo iv posameznih Ik-rajlih naše zadruge. Kakor vidimo je torej' organizacija našega »a' 'varovanja že v življenju. Potrebna je le centrala, Iki inrij bo nOsile-c .zavarovanja v banovini. Poudarjam izrecno, naj bo centrala nosilec zavarovanja za banovino, t. j. zavarovanje naj bo organizirano po banovinah. V tem oziru si moramo biitli že danes na jasnem, da se bodo -o priliki, 'k-o bodo naše organizacije vprašalne /za Izjavo glede -orga-riizacije zavarovanja, vse brezpogojno in decidirano izjavile za organizacijo zavarovanja po banovinah, kajti s centralizirano organizacijo delavskega zavarovanja, pri kateri je samo en no* sili ec zavarovanja za celo državo- v Zagrebu, imamo že toliko žalostnih izkušenj, da Si Itake centirailiištične to s tem is Skrajnim birokratizmom zvezane in ko-mplilcirane organizacije pri našem zavarovanju absolutno ine želimo. Z organizacijo zavarovanja po banovinah, kii bo 'Slonela na naših zadrugah, ise pritegne k -sodelovanju ina zavarovanju obrtnike vseh krajev. Vlsalk obrtnik bo imel potom isv-oje zadruge neposreden vpogled v poslovanje upr-aive zavarovanja, vsakemu bo dana prilika, da -opozori na eventualne nedositatke in pnltlrehne izpopolnitve to na ta način nam bo 'dana -možnost, da si zavarovanje uredimo triko, kalkor bo to najbolj ustrezalo našim potrebam in zahtevam. -Alko naslonimo naše zavarovanje na že -obstoječe, na Strogo centralistični bazi za cel-o državo- organizirano .delavsko zavarovanje, nam bo odvzet na usodi našega zavarovanja Sk-oro vsak vpliv. Uprava postane bi-rokratičina, preokorna to s tem tuidli draga. IPtrepričami smo, da bo ob dobr-o razvitem sooiljalnem ču-tu in čuitu vzajemnosti ito solidarnosti našega obrt" riištva -m-o-goče uredilti zavarovanje talko, da bodo z majhnimi premijami m-o-goče kar najlvečje dajatve. Ugodno je za naš itudi Ito, da De ureditev načina in pogojev zavarovanja prepuščena posebni uredbi, talko da -imamo itudi v tem ozGnu še prošte roke, da .Si tudi to uredimo talko, kakor nam bo -najbolj prijalo. Vem-o. da so kulturni nivo- in s tem tudi so-clliritae p-ot-rebe -Obrtništva v posameznih pokrajinah .naše države Itako- različne, -da bi (bilo skoro nemogoče, ali 'vsaj neprilkladno uvestll enotin-osit načina to pogojev za" varovanja za vso -državo. Prav v tem oziru bo potrebna med mašim 'obrtništvom še posebna anketa iin zahtevali ibomo, da se da zadrugam pred izdalo prilika, .dri ise o tern podrobneje iizja-rVljo. IPIri delavskem zavarovanju je -uvrščeno delavstvo v mezdne razrede, Iki se -določajo po -dnevnii mezdi vsakega posameznega -delavca. Pri obrtniku taka uvrstitev ne bo mogoča in bo tu še sklepati o važnem vprašanju, ali naj bodo vsi obrtniki zavarovani pod enim in istimi pogoji, odnosno naj se pri zavarovanju napravi eden, dva ali trije razredi. iPo razredih rili kategorijah naj bi se določili pri-speVki, ki naj jih plačajb v doti-čn-i razred spadajoči obrtniki, /po razredih pa bi se marale ipotem itudi dbločiti drijatve, ikii- bi pripadale -obrtniku 'v iSlučaljilh bolezni-, nezgode, onemoglosti, »tarOsti to smrti. Naravno- je, ida bodo obrtniki stremeli za tem, da naj bod-o pri-spevlkii- zavarovanca -čim -ma-nišl. Z manjšimi priisip-ev-iki ibi pa -bllle naravno zvezane tudi imanjiše dajatve, ki bi pri-padale obrtniku zaradi; bolezni* ali -onemogloisiti, -zato bo iprav golt-Ovo- tudi mn-og-o trikih, iki ibodb raje pilačal-i viišj-e p-riisipevike zato, da 'jiirn bodo zagarantilrane v primerih ipdtrelbe tuldi večje drijatve. Taka uvrstitev Obrtnikov v razrede ali- kategorije bi bila isicer pripravna, iimella bi .to iSlalbo posledico, -da bi vzbujala med posamezniki nezadavo-ljistvo, ker bi se is -tem uStvarlali obrtniki p-rve, dlruige rili Itreitje kategorije. Toda moje mnenje je, da če ne bo potrebno določiti take razvrstitve obrtnikov v razrede pri zavarovanju zoper bolezni in nezgode, bo to prav gotovo potrebno pri zavarovanju za onemoglost, starost in smrt, kaliti obrtnik, Ikriteri se ne bo iupa-1 -misliti na it-o, -d-a mu bo usoda v življenju prisebno milla, bo stremel za tem, -d-a isi is primernim zavarovanjem pre" sk-rbil ičlav-dka' vredno- riskirb-o za -one-m-oigfl-riSt iin Starost, ridlnoisno- ipriimern-o-aSkirbo za isvoljce, alk-o ga id-rileti smrt še predn-o mu -doiraste -družina., Tu bo itrelba pač nuditi m-o-žn-oist talko- zivane-ga -nalkuipa let rili isldlčno. Izbira za evein--tuatoe ivilšlje dajatve -ob onem-ogloStii-, -St aroisti alli smrti naj bi Ibila tor tj prepuščena vsakemu zavarovancu. (Dočim setm prepričan, -d-a smo bili vsi -obrtniki že od -prvih počPtkoiv, ko smo začeli iraapraVljriti v našiih oirganiizaci' jab -o -obveznem zavar-ovanlju -ohrtni-ko:v enoltni, enotni v tem, da bodi za-v-aro-van/je -ob-rtn-ilkoiv -obvezno lin ne prostovoljino ter -da bodli- arganliiz-aailja izavairoivainfia ločena -od -organizaci/je delavskega zavarovanja ter naj bo urejena po ibainolvimrih iin nalj ise nasloni /na inaše zadruge, bo med nami prav go' tovo raznih mnenj glede uvrstitve obrtnikov pri zavarovanju in s tem v zvezi tudi glede premij in dajatev. To vprašanje oiStane tore-i še -odprto in prav ije, ida predvideva zakon v tem oiziiru posebno uredbo-. Zahtevali bomo, da se tudi glede tega vprašanja zaslišijo vse naše zadruge in obrtniške organizacije in da se najde tudi v tem oziru izhod, kil bo vsem ustregel in ki bi tudi v korist novega našega zavarovanja. Ze -dolga leta sem ipobo-nnik -ideje -obveznega zaiva-rovanja obrtnikov, ker isein prepričan, da umore Obrtnik mimnio delati, uspešno- se razvijati1 im posvetiti vse -svoje siil-e sv-ojemu ohrtu le Itedaj, če ve, da je on im njegova idru' žiin-a za primero -bolezni, mesreče in smrti zavarovan. -Skrb za b-adočnoislt je mora, ki j-e že -marsikoga spravila d!o obuipa. Plrlii -delu za u-resn-ičitev zavaro-'vanlja isem bil vedno -optimist to tudi, če sem naletel včasi na -nerazumevanje, .nisem nikdar -obupali lin zato sem s prav velikim zadoščenjem sprejel Vest, da je biilo uzakonjeno določilo o obveznem zavarovanju Obrtnikov. Ka' kor -sem bil od vsega začetka naših rikoilj za uvedbo obveznega zavarovanja obrtnika -optimist, 'triko sem - danes še večji -optimist to prepričan, da se bo -glede vseh podrobnosti za izvedbo itega zavarovanja inašla enotnost med mašim obrtništvom, da se stvori zdrava baza, ma kateri bo- dobro uspevalo naše zavarovanje, od katerega s-i obe* tamo kar vse .najboljše im ki- pomeni, lahko irečem-o, novo fazo v razvodu inašega obrtništva. Poudarjam pa ponovno: organizacija obrtniškega zavarovanja mora biti v obrtniških rokah. Kakor bomo morali sami plačevati pre* mije, tako naj se nam dovoli, da tudi 6.11. V 3fi oziru 3?les Qrafike ob 8. uri zvečer sami odločamo o usodi našega zavarovanja, o prebitkih, kakor tudi o even-tuelni izgubi. Zreli smo dovolj in va' ruštva od katerekoli centralne ustanove izven naše banovine ne potrebujemo! Gibanje trgovstva in obrtništva v i. 1931. -Zbornica za 'trgoviin-o-, -obr-t to in!d!u-istniljo 'v Ujubljanli Je -Objavila podatke o ustanovitvah in brisanjih noviih Itngo* ivlnlSkih in Obirtn-ih obratov. iLz 'te Statistike je razvidn-o, da je bilo ■v .zadnjem četrtletju prat. leta uis-trinov-'ijemih lin 'vpisanih 251 -(v 3, čet riti Otjlu 1934 293), odjavljenih pa je bilo 211 (228) obratov. Največ ipriJav (iv oklepajih -odjav) beležijo v zadnjem čatnt-ilelllju lain-i Itelle strdke; ,'lesma 10 (18), trgov, iz dežellrtiim-i pridelki 20 (9), z ži* viti 23 (27), s perultnlno 10 (20, branja-mije 15 i(ll), iz mešanim blagom 64 (43), -seijm-arStvo 8 (14), agenit-uire in ko/rni-isfjSke trguVi.ne 7 (9), z delikatesami 9 -(2), z živino 3 (8), tehtnice i-td. 7 (1) ffitd. iŠkulp/n-o Ije bilo v celem letu .1931 vpisanih 1090 in-ovih trgovi-niSkih obratoiv iv primeri is 1287 obraiti v 1. 1930. Nadalje .je -bilo lani odjavljenih 1078 (162) tngo* vinskih im pomožnih Obratov. Piri-raštelk iznaša v letu 1931 -12 Obratov din je znab iti-o manjši kdt leta 1930, ko je znrišal -125 obr-atov. -S priiraštk-om v letu 1981 pa se je -število trgovinskih -obratov v Sloveniji pov-ečalb m-a 12.935. 'Obrtnih -Obratov Ije bilo priijav-ljeniih 491 (570), odjavljenih pa j-e -bilo 283 (393). NrijvCČje gibanje iso izkazovale tele panoge (v Ok-oprijih število odjav) v prijavah: v-rtnartjii 7 (2), kovači 7 (13). kolarji 5 (12), žage 4 (10), lmizarii 28 (25), -sedlarji 3 i(8), izdelovanje ple--tenlin 6 (7), krojači 39 (36), šivilje 40 (52), čevljaiji 60 (39), brivci 8 (5), imli* iml 12 (16), peki 16 (13), mesa-rli 15 (8), pleškarUi 5 (5), avtOtrikSi 28 (12), prevozniki il6 (8), gostilne 56 (34) /iltid. (Skupno je -bilo /v višem prelteMem le-itu prtijavljenih 2276 mov-ih obrtnih obratov (leta 1930 2721), -odjavljenih pa 1775 (1725) Obratov. Prirastek -znaša torej 501 -obrat v primeri z 996 obrriti v letu 1930. Pri-rastek je torej lanu bil za polovico manjši -kot leta 1930, ka-r je id-Okaz, -da -tudi -obrtništvo zlasti po -deželi vedno- bOlj čulti nara-ščanie go* iSPOdarSke krize. (S prirastkom v ilebu 1931 znaša -Število- -obrltm-ih obrritov sedali v SHoveniiji ma področju Zbornice 32.903. iSltaitiiStika Zbornice izkazuje posebej -tuldi industrijska podjetja, katerih je bilo prijavljenih -v -zadirtjeim četrtletju preteklega leta 9, odjavljen ipa je bil ©n sam obrat. Zakonski predlogi o trgovskem in obrtnem šolstvu .Minister dr. Kramer je predložil zakonske predloge o srednjih tehničnih .šolah, o pomorsko- trgovskih akademijah, o ženskih obrtnih -in ženskih st-ro* kovnih učiteljskih šolah te-r o srednje tehniških in moških obrtn-ih šolah. Mtoi--ster dr. Kramer je zaprosili -Narodno -skupščino, -naj izvoli za te zakonske predloge poseben odbor. 'Predsednik dr. Kumamu-di je izjavil, da bo ma prihodnji 'seji Narodne Skupščine izvoljen odbor, ki maj prouči predložene zalk-ouiSke osnutke. zanat;ka banka kraljevine jugoslavije o. d. podružnico unminnii Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev) Telefon štev. 30—20. Rafiun poStne hranilnice Stev. 14.003. Centrala: BEOGRAD Glavna podružnica: ZAGREB Podružnica: SARAJEVO Daje menične ln kredite v tekočem računu obrt- Sprejema hranilne vloge t, ali brez odpovedi. Kupuje ln prodaja devize ln valute za račun nlkom, vaem kreditnim zadrugam, ki posojujejo Otvorja tekoče In žiro račune. Izdaja kavcije ln obrtnikov In obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne garancijaka pisma. vse ostale bančne posle. Ha} je novega? Smrtna kosa. V nedeljo, dne 31. jaA nuanja t. 1. dopollldnie je umrli v Kiranju v 65. letu starosti čeviljar Jamnik Ja-Kdb. N. p. v m.! Nov francoski poslanik v Beogradu. Pooblaščeni imibiislter druge stopinje im ravnaitelij oddelka za Azijo im Oceamijo v ministrstvu za zunanje zadeve Nagi" srd je imenovan iza izrednega poslanika % pooblaščenega irriiniisltra firancoislke re-fPlulbililke v Beogradu. Izdelovanje cevi v Bolgariji za parnne in vodne inaprave bo prevzella iniotva d. ‘d., ustanovilo en a z glavnfoo' 10 miliijio-nov 'levov, iki so iji’h 'dali Namdi, iFrairuco" tzii, iBefelioi in Cehi. Prašiči za Mandžurijo. 'Na račun kiji^ .? vlacle je hotal nakupiti za Mandžurijo. nelki .inozemski posredovalec v Zagrebu 20.000 prašičev. Do zaključke kupčije pa ni prišlo, Iker se glede jamstva niso moglli zadimiti. Za omiljenje brezposelnosti v Franciji so pričeli z v etiki mi javnimi deli, za ka' tem je namenjenih zaenkrat 1200 milijonov frankov. Vrh 'tega je mioltramlJe mi-mstristvo dovolilo občinam kredit 275 milijonov framkoiv po nizki obrasitnii me-111 iza zigradbo vodov-odotv itd. Izplačilo kupona obveznic za vojno škodo. Naš državni dollg v 2 in pol odstotnih obveznicah državne >rente za 'voifno škodo je maifveaji iruoltirainlji dolg, (talko po iSvolJi višinii kakor tudi ipo številu obveznic, ki so razširjene ipo visej S^av,‘' 'm v vseh dollti iprelbiivateitiva. Že februarja ise bo pričelo izpila" nevarne 8. kiupona teh obveznic. di n Jp lRamižwlP0 na drugem mesitu. miinvi itniri>i obrtništvo žjvo za- nima rtuldi za oba listama zboTnlilc, pri- vrni /n 7Uai1ja- ZOpe,t 0(bHtttlilšfk'0 zborovanje iza Zasavoe, na katerem zboravanlju ,pa se bo razpeljalo samo o zbornicah. (pfoefnbtii nattha(nik Vprašanja. Vprašanje 2. Viljudno naprošam ugledno uredništvo, da mi pojasni v »Pismenem nabiralniku« Obrtnega Vest-(pere - se ^ale najb°ljs ■'vzmeti O d g o v o r i. 7a 113 v,p.rašani/e 2. nnnrahi.e,nje vsakovrtnih oblik vzmeti b?ez TOd^0nrerazčiščenii gllicerin z a,li ■E S ?llceritl ima 'lahnost, da se dlrutra odiia iin ™ ?•’ (katere lastnosti pa “ ^a;stl ndmaifo. Z dodatkom več ali manj delov vode se no nnlimh-nostd trdota dviga ali manjša.Vfrnarmo trdoto dosežemo pr unnmh; Mtfta: 32 Iteli" je bila siprefiielta *naisitoip-na reisOluciUa: Obritlni'lki, zbrani na ziboru 'Obntneiga društva v Brežicah dne 31. jan. 1032. ugoitavlijajo: 1. da po'zid)raivlijalib novi' olbrtni yja-.fcen, vendar pa žslio in zabtevajo, da ise v tem zaik'onu |p>o|p'raivitio z novelo iraizne Ivibe, M so- (talko v šikodo obrtništva ikalkor njegovega bodočega na-'raiščatja in da soideliujetio izaislticipmilki obrltmiišlkiih OTganizacilj pri redalkaiji uredb im odredb v smiisihi tega zalkoma, 2. da se sadanje Itažflco gospoidarLsIko isltanlje w dlržaiVi: z visam'i silami otmi'Mlin omogoči goisipodairslklim isloljem razvoj nijihoivega de^a ter da se oimotgoči oibrt-miišitvu doisltoip in sodelovanje v javnih Ikorparaciljab, 3. da1 se davčni siiislteim prilagodi pla-čilUni izmožnosrti olbntintilštiva s possbnlim oizirom na malle obrti, ki (jih ie (treba še poisebeu 'zaščiltiiti, 4. da se siisitem Kociallnega zaivaro" ivanja delaivcev spremeni tatoo, da se sedanje fcaivarovantj 2 decenitirallliiziiira da je bilo oddanih 137 glasov iin si' car za predlog odbora 81, proti predlo^ igu pa 56 glasov, da je torej manLikalo odboru le 9 glasov do dvatreifjiniske večine. iPradsadnllk g. Rebek je po proglasu rezultata izjavil, da osltaneljlo istaira pra' vila ter v daljšem govoru vse Slane pozival k ipamelti iin izltiraznenju, čas nas IkMče na branik žiVIljenijlskih inlteresiov obntaaga sltanu imi kdor idelo ovira, ne ispalda v naše vrišite. Za svoj govor je žel živahno odobravanje večiine, vmes saveda riilso iizosltali proitesltii poisameiz-nih, ki pa iso v vihariju odobravanja skoro uttihmli. (priporočiti v e knnge J. Mosetizh: Neposredni davki. Tako ije naslov brošura, ki So je v iičnii obliki izdala »iKimebiljlsIka maitica« v Ljubljani. Na 181 straneh finega papiria in v lepem tiisllcu je ob razložil priiznani finančni isfbr^kiovircjalk višji finančni svetnik v p. g. Jolsttp Moseltizh vso obšEinno sinov, ki spada pod zaglavje »:Neposredni davki« v /talko polllfuidni dbllilki, da Ibo z veseljem segel po imieij vsakdo, kdbnkodi ima le opravka z davki im \z inljih plačavaag*'e»de idolbave 500 komadoiv grli »Swan« za eldkfbričn2 žannliice 'ter (glede dobave '15 IkomadOv ^miirtoVilh ipfdšič. Dobava čevljev in platna. Dne 16. marca t. 1. ise bo viršffa