I. GOSPODARSTVO PCROČILO O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA V PRVEM POLLETJU 1980 S PODROČJA GOSPODARSTVA TER OCENA DO KONCA LETA 1980: S SMERNICAMI ZA URESNIČEVANJE DRUŽBENEO\ PLANA 1976 - 1980 V LETU 1980 smo za razliko od prejšnjih let zmanjšali nekatere globalne kazalce rasti spričo dejstev, da je "bilo z ukrepi za stabilizacijo ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA predvidena težja realizacija zastavljenih ciljev kot sicer. Ta ko smo rast realnega družbenega proizvoda zmanjšali za 1,2 poena, stopnjo rasti zaposlovanja za polovico v primerjavi z letom 1979, medtem ko smo rast družbene produktivnosti dela podredili novim pogojem rasti družbenega proizvoda, vendar pa jo predvideli z deležem 60 % v rasti družbenega proizvoda. Ko ugotavljamo za prvo polletje sprejete in primerjamo realizacijo globalnih usmeritev, potem lahko ugotovimo predvsem naslednje: - gospodarstvo občine je kljub težavam, ki so se pojavile v prvem tromesečju leta 1980 zaradi nejasnosti na področju zunanjetrgovinske menjave glede na težave pri uvozu reprodukcijskega materiala itd., s produktivnim gospodarjenjem zaključilo I. polovico leta 1980 s planiranim realnim družbenim proizvodom, oz. je ta celo presežen. Bolj pomembno dejstvo pa je, da je rast zaposlovanja (t j. število zaposlenih v prvem polletju 1980 v primerjavi z istim obdobjem lani) bila nižja od planirane s čemer se je rast družbene produktivnosti dela reatizirala celo višje kot smo načrtovali; dejavnost na področju kmetijstva, za katero imamo na razpolago ustrezne podatke, je bila realizirana v višini planirane stopnje. S tem lahko ugotovimo, da se kmetijstvo, kot organska povezava v celotno industrijo v sistemu družbenega razvoja ne odvija več stjhijno, ampak se že čutijo vplivi organiziranega poseganja v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, ki ga vodita; največja pozornost vseh subjektov družbenega planiranja, kakor tudi družbenopolitičnih organizacij v občini, je bila nedvomno posvečena področju zunanje-trgovinske menjave. Če upoštevamo, da smo izvoz planirali po stopnji 6, dosegli pa skoraj 5 x višjo stopnjo izvoza, smo s tem v celoti pokrili uvoz občinskega gospodarstva in ga celo presegli, čeprav nam je v letu 1980 plinifikacija SR Slovenije, ki bremeni občinsko gospodarstvo, fiktivno zmanjšala izvozna prizadevanja. Vendar ne moremo mimo pozitivne ocene, ki jo zasluži občinsko gospodarstvo, zlasti pa organizacije združenega dela, ki so izvozno usmerjene, da so vse svoje napore združili v dosego tako pozitivnih rezultatov, če ob tem analiziramo tudi realizacijo vseh oblik porabe (investiciio. osebno, skupno in splošno) lahko ugotavliamo, da se je le-ta realizirala v okviru predvidenih stopenj. Prav gotovo pa je umestna trditev, da je investicijska poraba, tako na področju planskega, kottržnega planiranja s svojo aktiviteto že v letu 1980 v prvem polletji/ prispevala k doseganju planiranega družbenega proizvoda in se nam torej to dejstvo potrjuje, da smo s korekcijo nekaterih kazalcev v smernicah za leto 1980 ubrali pravilno pot Te ugotovitve so tudi pogojevale odločitev IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA - ŠIŠKA, da se ne odloča za spremembo nekaterih globalnih kazalcev rasti za II. polletje 1980, ker je dokazano, da je gospodarstvo kljub nekaterim pretresom dovolj stabilno. POROČILO O POSLOVNIH REZULTATIH OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA I. POLLETJE 1980 dajemo na podlagi podatkov periodičnih obračunov organizacij združei.ega dela, obdelanih pri SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA -PODRUŽNCA LJUBLJANA. Zajetje organizacij združenega deia v poročilu: PODROČJE število OZD per 30/6-1980 95 1 01 - INDUSTRIJA IN RUDARSTVO 02- KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO 03-GOZDARSTVO 04- VODNO GOSPODARSTVO 05-GRADBENIŠTVO 14 06-PROMETINZVEZE 9 07-TRGOVINA 25 08-GOSTINSTVOINTURIZEM 7 09-OBRTINOSEBNE STORITVE 22 10- STANOVANJSKO, KOMUNALNE DEJAVNOSTI 5 11-FINANČNO, TEhNIČNE IN POSLOVNE STORITVE 9 SKUPAJ OZD GOSPODARSTVA 187 1. KAZALCI RAZVOJAGOSPODARSTVA: Predvidevanja gospodarskega razvoja v letu 1980 so temeljila na možnostih povečanja proizvodnje v obstoječih in novih proizvodnih TABEL.I: Zap. at. E l e m :;•: n ¦"¦? i Smernice 1980 ¦ Uealisirano 1930 1. 4-. 6, 7. 7/1. 9-lo. U e. ~> 1 n " r: s".'; cl ru 2 b o n e';, -¦ proisvocl-"' 4 Ro"'.lna s hopn^-i r^.Fili zr.poslenos!:-]. - 1,6 Rsst ¦oroclu1vtivi.ofui dela 2,4 Pove^:'H o'oso:'\ ¦vo.Ov.strijske proizvodn:o 5 R"-ej: 1-nnet"i.t"'s'''."o 'oroi svodn^e 3 &topni" i?vo.r'.¦•'; 6 StopriTi uyo:"¦-.' (v'-/:l .-iučno 1 s FET20L0N •¦ LG ::;NELJSKI PLIN) Stopn.i-? uvo7.: (hrocs FETEOLv - 1)0 5iiJli.;LJSKI PLIN) Invoctici^e v osaov^a sredstva 5 Delež produlr;[;ivi',osvi v ro.^lnejn d.ir'šo'-;i.K'i.-: ]^roir^vodu 6o ;'> I7ominr,lna r-:ry'c ooobr.ih dohodVov r/ nomin.'0'ji 'oov 3\; d.cliodicn b/ nomino.lj/.i yor g;; osobnih dohodkov 1,5 z uaznim letom I9r''9 3,o 55 »7 :ainus ^vo 25 % počasnejc rasti dohodl-v' 3J>,6 lo/lo Realn^ rac-; osob^Th dohcdkcv 1] o Hfflst sirupue po:r''!:¦''- ]6 ]?. R->st splo"-"ce poro.T"'e_________16_ "v3 11,5 zmogljivostih, pogojev ponudbe in povraševanja na trgu, povečanju izvoza ter intenzivnosti naporov za stabilizacjjo gospodarstva. S Smernicami za uresničevanje politike družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1976-1980 v letu 1980 smo predvidevali, da se bodo globaini kazalci razvoja gospodarstva občine v letu 1980 gibali v naslednjih okvirih realne rasti: VIRI PODATKOV: ^ 1 1. Re alna rast družbenega proizvoda: — kot deflator indeks cen v trgovini na drobno ZAVODA SRSZASTATISTIKO, — kot deflator (korektor) v zajemanju posameznih bilančnih kategorij v razdobju 1976 - 1980 - podatki SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA - ZVEZNA METODOLOGIJA Opomba: Izračuni niso točni, ker bi morali uporabiti še inflicitne deflatorje za posamezne gospodarske dejavnosti, kateri so znani samo na nivoju SRS — niso pa uporabni za občine, ker se ne izračunavajo po občinah. 2 Re alna stopnja rasti zaposlenosti: — podatki iz RAD obrazcov obdelanih od strani ZAVODA SRSZASTATISTIKO. 3. Rast produktivnosti dela: — se izraža kot razlika med rastjo realnega družbenega proizvoda in rastjo zaposlovanja. V prikazu doseženega družbenega proizvoda za področje gospodarstva zajemamo samo zaposlene v združenem delu ter ne izračunavamo rasti družbene produktivnosti na osnovi števila vseh zaposlenih (tudi v družbenih dejavnostih, v zasebnem sektorju itd.). 6. Stopnja Izvoza: 7. Stopnja uvoza: - izračunamo na podlagi podatkov ,,SPREMUANJA .... PLANA IZVOZA IN UVOZA", ki nam jih dostavljamo OZD, ki so vključene v zunanjetrgovinsko menjavo. Dosežene indekse preračunamo iz nominalnih vrednosti v ' v realne vrednosti po indeksih povprečnih cen v ; zunanjitrgovini izračunanih od ZVEZNEGA ZAVODA ZA v STATISTIKO - za obdobje januar - j unij 1980: - SAOPŠTENJE SAVEZNOG ZAVODA ZA STATISTIKU - broj 208- 28/7-1980. 10/1. Realna rast osebnih dohodkov: - izračunamo na podlagi podatkov o poslovnemu rezultatu med leto — bilanca uspeha — vse vkalkulirane bruto osebne ^ dohodke. Tako dobljeno nommalno rast osebnih dohodkov korigiramo z indeksom cen življenjskih stroškov, objavljenega od strani ZAVOD SRS ZA STATISTKO. 11. Rast skupne porabe: - izračunana po zvezni metodologiji SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVASFRJ, - primerjava je izračunana: leto 1979: I. VI. 1980 - razlika nad 50 %predstavlja porast skupne porabe za obdobje I. VI. 1980. 12 Rast splošne porabe: - glej obrazložitev pod 11. PREGLED INDEXNEGA GIBANJA CM V SR SLOVENIJI V LETIH 1976-1977- ', 1978 in 1979 ¦ ., , •¦ ^,;^^: - •'.:.¦¦:¦: :^v,¦:-:,., .-.¦¦. ; TABELA : ':j ¦ ¦¦ : '' "-"' -¦'¦"'}¦"¦¦ - (indeksi) I.-VI.So CENE NA K)DR0ČJU : ' \ ; ' {%° \*$ \%% {$% I.-VI.79* I. PROIZVAJALCEVE PE0DAJEE ' ' ' ¦ CENE V INDUSTEIJI Io5,8 Io8,8 llo,6 114,7 118,1 - povprečje ^ - reprodukcijski material Io4^ Io8,o llo,4 118,4 12o,6 ^ - sredstva za delo: Io7,5 Io6,7 Io7,5 llo,6 119,5 Lj od tega: ' . : t..j ¦ ,* ¦ W a) sredstva za delo v . . • . . eh kovinsko predelovalni g industriji Io9,l Io6,9 Io9,o 114,9 121,8 b) sredstva za delo v • * • ^ proizvodn.ii eloktri- R Snili strojev in apcratov Io4,l Io8,5 Io3,6 1-08,7 112,6 ^ c) sreclstva za delo v •¦''¦¦¦* gj predel wi kemičnih : izdelkov lol,2 loj,l 112,8 116,3 113,2 ** ' p d) sreclstva z delo v . . > proizvodnji gradbenega materiala , Io3,8 113,2 llo,5 118,8 119,5 e) sredmtva za delo v proizvodnji živilskih proizvodov Io9,2 12o,9 114,9 114,5 122,c II. CENE V TRG0VINI NA _DR0M0 Io9,5 113,3 114,2 124,8 12'/,1 III. CffiE ST0RITEV llo,5 116,2 119,4 124,5 127,7 IV. ŽIVLJMJSKI STR0ŠKI 113,1 114,6 115,8 124,o 12';>.\