Gospodarske stvari. Umni sadjorejec. Drevcsni divjaki. Drevesai divjaki, ki so aatorao takovi, ali so žlabtaost zgrešili, se lahko med žlabao drevje avrstijo, če se pocepijo. Ako bi pa kaki iz žlabae peške izrašea divjak žlabae lastnosti kazal, če ima aaaireč gladko kožo , široko perje , aobeaega traja, aaj ostaae brez cepljeaja. Tako drevo bo pozneje rodilo, potlej pa bol.j rado, polao ia trdao ostalo, včasi se po tej poti še aova, žlabaa plemeaa zaplodijo, posebao jabelk. Sadje se da le enakega plemeaa vkap žiabaiti. Cepi se toraj jabelka z jabelčaim, braška s hraškoviaii cepiči. Dajo pa se braške v amoge braškove divjake, v kutao ia v glog cepiti, kisla jabclka vsladka, sladke črešaje le v sladke, višaje pa v čreŠBje ia višnje. Saaio v mahalebovo drevo ae žlahaijo črešaje ia višaje z najboljšiai uspehom; mahaleb je tisto drevo, ki daje tobakarjem dišeče cevi. Edaj se črešiaj cepič tadi v slivo cepljea priaie. Marelice se cepijo v breakve ia slive; takrat dajo lep sad , ia ae pozebejo hitro, breskve se zaaioreju v maadeijaovo drevo , v breskvo, slivo ali aiarelice cepiti. Maadeljaovo drevo boče globoko, rahlo ia dobro zeuiljo pa topli kraj, kder ac pozebe, kdar cvete. Tadi breskve ljabijo aekoliko vlažao toplo zemljo ia kraj, kder aajraje rodijo. Slive ae storijo dolgih koreaia, ki bi globoko v zemljo rastle, ia so zadovoljae tadi z vlažao, težko zemljo. Gladke breskve se v breskve ali slive cepijo, žlahae slive v slive aavadae doraače; maadeljai v maadeljnovo drevo, pa tadi v vsako slivao pleaie; aešplje v aešplje, glog in hruškove divjake, ia trte maogega pleraeaa aied seboj, pa ludi v viaiko. Samo kostaaj ia orebi se ae cepijo; kakošajo seme se sadi, takošaji sad drevo rodi. Nikoli ae cepi peškovega sadja v kosčiČBO, ae kosčičaega v peškovca. Ear se tiče katae, dreaa, ribiza itd., se ae cepijo, rastejo povsod rade in grme delajo , ker iz koreaifl izrastlike ženejo, ia ae pozebejo. Da pa veča, zala dreveaa zraatejo, je treba take grme otrebiti jb okoli koreflia okopavali, ia včasi s kako dobro prstjo pogaojiti. Na kutae se cepijo braške ia jabelka tiste, ktere imajo nizke ostati za brajde v vrtib ali pa pri hišaib steaah. V ta namea se tudi aa divjake braskove ali jabeleae cepijo , ki so iz seaieaa izrastli, pa so slabi. Na katae cepljena dreveaa sicer prej rodijo, pa ae trpijo zlo dolgo, ker so katae nepotrpeče. Na glog je bruske boljši cepiti, kdor boče aizka drevesa imeti, ker glog dolgo trpi in tudi tam raste, kder braška ae bi storila, ia tako se aa ajeai delj ča8a ohraaijo. Za nizke črešaje ia višaje se jemlje aiabaleb ali osthajaika, to ste dve čresaji aizke rasti, ali pa ae druge aavadne črešaje slabe rasti v to obraejo, kakor slive, aiarelice in breskve, ki se cepijo aa svojo lastao pleme, se pa potem z obrezovaajem v aizka dreveaa izrejajo. Sadjorejske skušnjo. CAli je koristao več sort cepiti aa eao drevo?) — Nekteri mislijo, da je to le igrača; ali to ni rea. Angleži imajo aavado, da na eno ia iato vhraško cepijo polovico zgodaih sort, polovico pa pozaih. Ce zgodaj cvetečo sorto pokvari aeugodao vreaie, tem bolje se maogokrat obnaša oaa, ki je cvetela pozaeje. Zgodaa hruška zori, kedar drevo še tako malo moči potrebaje , da redi pozao sorto; kdar pa ta zori, zgodaa sorta ae obtežaje več drveve8a, tedaj pozai lahko vea živež daruje. Tudi pri dvakrataeai pridelku ae gre toliko sadja v aemar kakor le pri eaem. — Po takem tedaj utegae goapodar aajžlahaejša plemeaa ai izrejati, čeravao ima le malo prostora ia le malo dreves. (Precepiti stara sadaa drevesa) doaaša dvojai dobiček: naaieati slabejih sort se dobijo dobre , aame8ti ae rodovitaib pa rodovitne. Edar se pa tako staro drevo pre cepi, aaj se vzaaiejo cepiči prav rodovitaib sort, ia izbero naj se le zdrava ia še močaa drevesa; sicer je delo zaatoaj kajti od debla, ktero je že trohljivo, ae moreš več upati po trebae aioči. Se ve, da je stareja dreveaa treba včaaih po gnojiti.