Št. 68. V Gorici, v torok dne 25 avgusta 1908. Letnik X. Ixhaja raak torek in soboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dncva praxnik ixide dan pruj ob 6. ivečer. Stane po poiti prejeman ali v Gorici na dom poli'jm celoletno 10 K, polletno 5 K in ietrtietno 2*50 K. ProdajasevGorici v to- bakarnan Schwarz r Šolakih iilicah, Jell ersitz t Nunskih ulicab in Le- bm nt Verdijevem tekaliiču po 8 Tin. ^H ^H ¦¦ ^B Wti}, ^H ^H Mi M ^^^^^i^L ^^v^^^^^^ ^* ^^mm^^^ ^niv^Hft ^^^b^^ ''AMRr* ^^^m^^^^^ ^vmm^ v^PhM^ Ureduiitvu in upravni&tvo ie nahaj&ta ˇ «Narodni tiikarui>, ulica Vetturini b. it. 9. Dopiae je nailoriti na uredniftlro, oglate in naroönino pa na upraTniitvo >Gorice«. Oglasi ie računijo po pctit- ˇraiab in licer ako ie tiikajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 8-krat po 10 Tin. Ako ie Tečkrat tiskajo, raču- nijo ie po pogodbi. iidajatelj in odgoTomi urednik Anton Bavear. Tiaka „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukeziß). ZboFovanje vseslouenshega kctolišho-narodnega dijaštva. Po sv. mßsi, ki jo je dne 22. t. ro. daroval veleč. monsignor Wolf, odko- rakalo je kat. nar. dijattvo v „Cirtral"1, kjer 86 je ob 9h začelo zborovanjp. Inr. Ito Česnik je z iskrenimi besedami po- zdravil navzoče, posebej 8e pozdrayi za- «topnika ČehoT g. Ko*atifc-a, z>i4op- nika Hrvatoy abit. Brajäo in zat-top- nike beneških Slovencev. Na ta pczdrav je i enalo srčnimi beseJami odgovoril kat. tehnik g. K o s a t i k in za njim je pozdravil navzoče v imenu Ilrvatov abit. B r aj äa. Predsednik zborovanju doe 22. av- gnsta je bil to?. Iz dor M o d i c, ki preide k dne7nemn rtdu in pozove bcgosl. Knstjr, da začne svoje predavanje. „Katolicizcm in modcrnizem". Na podlagi „enciklike" paac. gregia d." je bogosl. RaBtja izvajal misli glede postanka vere, glede historičnega Krislnsa, giede öastev, dogem in zakramentov. Kratko se je ozrl tndi na njih bibliöno kritiko. Kot 3. osnovna znanatvena ne- čela modernistov je zaznamoval izkljn- öenje veega, kar pre3ega izkostvo (em- pirijo), pri zgodovinskem raziskovanja izlücitev VBega, kar kaže üepüsreduo božanaki vpliv. Ear je, po njih mnenju, Ijadßka domisljija zgolj človeškeraa ele- menla v zgodovini dodala božanakpga, to da izloöi, je oaloga vede. — Moder- nizem je zavel tndi mod našo inteligenco naj se tega zaveda ali ne; pozoa se iz njenega govsrjenja. Modernistovske na- zore pogOBto sreöujemo v radikalnih in liberalnih listih, in pctom teh prihajajo tadi med ljudstvo. Modern izero, ki sloni na spoznavnosti (agnosticizmo), je tako blizn panteizma in ateizmfc. Tega ni treba aklepati iz teorije; v praksi vitimo to med naäo inteligenco. — G. referent je iznzl še mnogo drugih globokih misli in koDčal 8 tem, da je označil ttališoe n- dikalizma naspioti modernizmo. Po koDČanem reseratu prične ži- vahna diskasija. K beBedi He javi bogosl. Kerne c, ki izrazi avoje laakovo mnenje napram rtferenlu, ki je tako temeljito označil bifctvo in razvoj modernizma in njfgovo rczmerjedo Slovencev. Izvaja k 'emn še natančneje misli o fzroku in mčinu razžirjeranja „modernizma " med iov. islteligenco. Temn, pravi, da je krivo 'o, da se po gimnazijah filozotiji posveča premalo zanimanja in veökrat cslo nui na podlagi napačnih knjig, tako da ima dijak, ko zapnsti gimnazijo, napačna na- ziranja, ali pa sploh nobenih. Naša inte- ligenca iičo tadi tatej srednjo pot med »msim verskim prepriöanjem in med ateizmoro. „Nekaj bomo verjeli, nekaj pa ne". Toda to iz btrahopetnosti, ker jo med caiim Ijodatvom že mnogo glo- boko verakega čata in morda, ker je tadi proti njih lastai naravi. Skiepa z besedami, da »e modernizem med uašira narodom ae bo vkoreninil in ne drngje. Oibanje se je začelo poraodi, in tndi med dijaitvom je zasvetil križ. Dr. Srebrniö je povdarjal, da je tiato razpotjp, kjer gremo z moderniati nsrazen, že v ülozofakem nankn o spc- znavanjn, zlasti o pojmib. Oai kot em- piiiali ne priznarajo realne veljave nad- Cotnih Doimov. zato pa tadi pri njih n majo mnogo cbjektivne istinitosti pojmi o Bogu, o popmrtno^ti itd. Prf<\ g. Kobec opozarja, da se celo po 8troko»nih lisf.b öirijo rKoder- nistoftki nazori, t ko v „P an. veBtniku" in khž) na nevarooat, ki preti naäjmu ljudfitva od te Btrani. Na dnevni red pride drogi rtferat: „Ziianstvemi organizaciju med Slovenei", R» ferent cand. mr. Mr ftin M a l- n e r i 6, clan rZarjeu, omenja v *aöetka ljübljansk(ga sestanka dne 14. maja t. ). na katerem so zastopniki znanBtveoih draštev razpravljeli o enotni crganizsciji gojitre alovenske rede. Da. bi ložje našli pravo pot t bc- dočnoHt, pokazal nam je referent n&jprej prfgted dosedaajih znanstvenih orga- nizmof med Slovenci in razdeli organi- zacijo našfg* znanstra ^ 4. dobe. V prvi dobi (od 13. do 17. stol.) bo sinovi sloYenskega naroda vršili svoje štndije zlasti po italijanskih vBeučiliščih. Zlasti med dnhovni je bilo mncg), ki so imeli akademične čanti. Na dnoajakem vaeučilišča je predafalo preoejšoje žte- tilo Slovencer. Slovenci so bili člani drnštev, tedaj nastajajcčih akadomij, pc- sebno italijanskih. Boji med katoli I i in protestanti so prof zročil', da so prri hoteli svoje lastno znanttveno drnštto in si ga n^tanovli '. 169B. ˇ „Academih oporosornou". Na polja znanßtva in ametnosti js drnštfo storilo mnego. Olepšalo je Ljnbljano z raznimi krasoimi stavbami, tstanovilo „filharmonično drnstyo", (ki šp sedaj obHtojB), popisalo starinake spomenike kranjske dežele, in izdalo znanetvene kojigp. za to akademijo je bilo usode- pclnr, da je Joži f II. odpratil bogoslovno in modroslovno faknlteto, in so tako drnšH u odpadli mnogi člani* Za tretjo dobo so znsčilna imena naravoslovca in mecena Cojza, pesnika Vodnika in drnga n. pr. Liihart, Čop, Eopttar, Miklcšič. Začenja se narodna probuja, pojavijo prv; čaHopisi, nstanove prva narodna drošUa na Danajo, v Graden itd. Zadnja doba začenja z netanoviUijo nSlov. Matice", ki je takoj ižpočetka iz- dajala znanstvene pnblikacije, pa vendar take, da so bile primerne äiräerau ob- činBtra. Hrvatje so nas tačas prehiteli zlasti z nstanovami, ki jih je ustanovil veliki mecen jagoslovanski pok. ikc f Strossmi yer, tako na pr. „Jagoilor. aka- demija znansUa" in „galerija slik" in položil temelj zsgrebikema vseač" !iča. Počasi se je znanBtveno delo bolj raz- delilo v stroke. Vstvari i so si strokovna glasila pra?niki, bogoslovci ia zgodofi- narji. Velikega pomena je ˇ novejšem časn »Leonova drnžba", ki je izdala tO. letnikov „Katol Obzornika" in aedaj iz- daja znanstyeno revijo „Čaa". Založila jo tadi strogo zaanBtvena del», zlasti dr. Kos-ovo „Gradivo za zgodoyino Slo- ˇencev." Ta pregled price, da je emisel za znanstvo živel med Slovene! skozi mnogo Btoletji; a sknpne organizacije znanstvene še ni. Oglaäa se pa po njej potreba tembolj, ker zahtevamo sIot. Tseučiliščr. Da se za nje pripravimo, tre a znanurfne moči s'ov. naroda ktr nai o'j iateiuiruo izrabit1. Glede tega predmeta je stavil tor. poročevakc Mainerič sledeče reaolncije, ki ho bile po kratki debati nekoliko ppremenjene sprejeU : 1. Sor. kat. nar. dijaitrc, zbrano doe 22. avp. 1908 v Gorici sklene skrbeti za to, da se p&t&nou v vsakem izmed kat. nar. dijaäkih draHer zoanstveni od8ek, ki vodi vso zn^nstveno delovanje y društTD. 2. Slov. kat. nar. dijašUo, zbrano dne 22. avg. 1908 w Gorici skleoe, da vnaj se na veeaciliscnih knjižnicah za- Hleva katoliflkih in slovanskih znan- fttveoih del. 3. Slov. kat. nar. d jsiHvo zbrano dne 22. a\g. 1908 ˇ Gorici želi, da se osEU.e osrednji odbor, ˇ katerem bi bile po možnosti zastopane vse slovanske zcanstvene organizacijp. 4. Slov. kat. nar. dijaitvc, zbrano dne 22. avg. 1908 t Gorici pozivlja slr- venske Ijadske zastopnike, da izpoa'oj jo od države gmotnih podfor za gojitev znanstva med Slovenci. Sledi tretji rfferat, potem ko je ^rcdsednik prečital dcšle brzojavke in pczdravi! no^odošle gostP. Fiiozcf Jakob Šilc razmotriva Tprašanje: „Ali je lHOftocji med Slovenci katoliska umetnost^* Predavateij je pojmoval ametnost kot del celokupno kaltnre. Pri razvitka knltare sodelnjeta dva faktorja : indivi- daalizem narodne „psyche" („dnševnoBti") in pa sccialni element človeške narave. lldvnctežje najdeta oba — prvotno na- sprotujoča si principa — v knltnrnih idejah krščanstva. Z-ato je popolna har- monična ku tara — sad kricanstva. Slc- venci nimsmo slavne, izrazite zgodovine, imamo pa dve živi tradiciji in te dve ate: nasa narodna individaalnost in krščanska zavest, ki je izvor drnzega priccipa socialnosti. h tega gcvjrnik sklepa, da so pri nas dani pegeji za ametnost, in sicer za katoliiko nmetnogt, ker Ie taka naravno izhaja iz naiih tradicij. Le ametnost, ki bo vpcštevala te momente bo našla stik z nsrodem in spolnjevale svojo nalcgo, ki je: dvigatt v naroda to, kar je božan- ßkeg». Da ima nmetnoBt res to nalogo izvsja govornik iz njenega bistva in njene zgodovine. Torej se deloma krijeta, de- loma spopolnjajeta pojma prave narodne slovenske nmetnosti in prave katoliške ametnosti. Eao brez drnzega ostane ne- popolno. Eer eta oba zadnja referata imela Borcdno snov, pričela je diskasija ie Ie po zhdnjem nfersta o obeh sknpaj. K predavanju inr. Malneriča pripomni dr. Gapnder nekako sledeöe: „V predavanja g. r( ferenta opazam neko veliko vrzel, ker je omenil vse stvari tako natančno, je pczabil na vpraäaüje, kako je naatala „Leonova drnžba" ? Saj je katoliško znanstvo in cjega razvoj pospeševal ravno tokaj na Goriškem dr. Mahnič, ki je organiziral tndi ^Leonovo drnžbo". Tadi med goriškimi Slovenci so bile za- hteve^žive po znanatvenem raivojo, iudi med Goričani je bilo rrnogo znanstve- nikov"; koncno pozove vee, ki čutijo v sebi zrrožnoet za znanstveno delo, da se oklenijo „Leonove dražbe*, kar je stdaj gotovo potrebno. Aku^. D o 1 e n c pripcroča, da naj bo predaTtnja irše prosto, in ne čitajo. Dr. S r e b r n i č prav", da je nmet- nost kot taka indiferentna. Ni namreč drogega, kot tak čnten izrazgotoveideje, ki nam daje efcteličnegs nžitk». Cpra- šaDJe torej, aii je mogoča med Slovenci katoi. omdnoßt, ee ident ficira z vpra- šanjem, ali dobimo umetmikov a krščac- skim prepričanjem in čnstvovanjem, ker tfcki bodo dajali nmetniikega izraza sve- jim katoliikim idejam in čnstvcm. Zlasti pa se bedo cgibali v avojih ometniških tvorbah — nemoralnosti. Eer se nikdo več ne javi k debati, zakljnči predsednik predpoldan ko zbo- rovanje. Popoldansko zborovanje. Prihod knozonadskofa. Predsedmk M o d i c otvori popoidne zborovanje ob 3h, prečita brzojavke, pc- zdravi nove priilece in preide na to k 4. točki dnevnega red». Od 3. in pol pc- 8«ti zborovalce prevzvišeni knezonadikof dr. Sedej. Sprejet je bil z gromovitim ploskanjem ic navdušenimi „živioa-klici. Predsednik v srčmh besedah pozdravi prevzvišenega knezonadäk< f*, nakar pre- vzviieni edgovori v kraänem govoru, öe- gar misli so sledeče : Po srčnem pc- zdiavn kat. nar. dij^št^a in drugih zbc- rovalcev preide k resni nalogi tvojega govora in poda nekaj pravlepih naakov. Pravi najpre;, da naj zbrani ostanejo vedco dobri katoličani, in ne samo v besedth, ampak tadi o dejanjn. Posebej ozre se na kat. nar. dijaštvo, katerema priporoča, da naj se sedaj po dolžnosti in možco.tt nč', da bodo pozneje možje na pravem mestu r življenju, da naj se poeebno vestno pripravljajo na svoj pc- klic. Dostojno obnašanje napram n»- sprotnikom naj nas vedno čnva opravi- čen h napadov. hzivati ni treb», „če pa drngi vas i zzivajo, bodisi ˇ verskem, bodisi v narodnemo- zirn, tedaj odgovorite jim, ka- ko r gre. Moderne r< forme dvorjanstva pa so prazne, ako niso prepojene s krščansko Ijobeznijo. V vaiem boja treba je vam pognma. Vaakega čaka težka borba povsod, posebno pa na vseočili- ščih. Mnogo boste še pretrpeli. Zato pa vani treba pogama in pomoöi od zgoraj, ki Vam jo vsem želim in Vas zato tadi blagoslavljam". Navdnšeni zborovalci prirede Prevz- ˇišenemn velike ovacije, Nato poroča tov. inr. Anton Ogrizek „0 dijaskili in politicnih stru- jah, s posebnim ozirom na ka- toliške stranke". Rffjrect nam poia lep pregled di- jaških strnj in njih razmerje do politic- nih ßtraj, obejs pa presoja s staliiča ka- tol. stranke. Pri tem izvaja sledeöe misli: Slov. dijaätvo se je razvijalo v istem časovnem redo, kakor slovenaki narod. Odtod ona sorodnost med dija- škimi in političnimi strnjami. Politika je sredstro i dDaego kaltarnih pridobitko?. No« teljice politiönega stremljenja pa so stranke, ki 86 loöijo med seboj po inte- reaih, ki bo lahko: narodai, Teraki, so- cialDO go*podarski. Le ona atranka paje ¦poBobna pootiti vsenarodna, ki ae za- Tzema za tse te interese ob enem. Li- beralna atranka ni narodoa Btranka, ker zaničaje najavetejie narodne avetiaje. „Uaicam" glede staiiiča naaproti poaa- meznim atraokam je radikalno dijaitro. Vae atranke prezira, z nobeno ne sim- patizoje ! Toda to le r teoriji. V praksi ˇidimo ga dragiČ3. Organizaoija kat. nar. dijaitfa ima z ldejno sorodao političao etranko skapen ie kaltaren program, ki je začrtan t okrožja treh katoliškrh sho- dor. Program teh 3. shodoT je in ostaae merilo za odnos med dijniko katol. strojo in katol. politißno atrajo. „Zarja", „Da- nica" in „Slot. dij. zve»au so knltnrne organizacije in trie avojo kaltnrno na- logo in kot take ae ne morejo ekaponi- rati nikdar za kakšno poiitiiko atranko. Staliäce cele organizacije je indirektno aktiino sodelcmnje, ki se vdejatTaje v podpiran^n katoliške politiške stranke v idejni smeri 8 poljadnim delom. Vaakpo- aamezen clan dijaike organizacije je ob- Tezan samo ? butrenih strareb, a pc- polnoma prost t nebisUenih. Naäe di- jaitfo je samostojno. Ako pa eimpatizaje in ae harmonično zlaga 8 kršeanskim jdealom, ni to še nikaka odyisnoat. S. L. S. Kranj8kem, Eoroikem, Goriškem in Šta- jerakem Tpošteramo zaradi na kaiturne miaije in zato jo indirektno aktivno podpiramo". 5. rtfirat je imel iar, L*TOslaT Kemperle. Temeljito je razpravljal „0 narodnostueni probleniu". Teoretiöno nam je najpre] razjasnil narodnoatni problem in a Tel naa t ume- tanje istega z jaanimi potezami o pojma naroda, o faktorjih, ki 8O merodajai pri Tsakem naroda itd. Eer ao pa ti faktorji podvrženi hi- atoriji, preobražajo zgodovinaki ˇpliri na- rodni značaj in rarno tako dotikaz drn- gimi sosednimi narodi in poapešnjejo di- ferenciranje med narodom glede jezika, glede odnolajev itd. Treba nam je to- rej tesna kultarae akupnosti. Proti tern rardražojočim ailam zgodoTinstih vpii- TOT imaino eno sredstvo ˇ vzgoji in sicer ˇzgoji t demokratičnem in Bocialnem daba. E tema je pokattJ nekaj primeroT iz bIot. zgodor. Ali naj torej avojo vzgojo zanpamo iiberalizma, ali materializmu, ali radikalizoQQ? Ne. V katolicizmn je oni idealni polet, v njem požrtforalnoat, njemn zaapajmo tadi srojo vzgojo. De- mokrat8ko in socialno izboljäanje poaa- meznika, to ao naši cilji. Oirl as je potem na delo, ki Lai čaka praT bluu ob meji, kjer živi okoli 50.000 Slovencey beneikih. Loči naa si- cer državna meja, toda držarna meja ne sme biti ob enem tali kaltarna meja. SloTenako koltaro morjimD zaneati tadi tje in pri tern moramo delati Tzajemno. Gor. kat. nar. dijaštvo hoče akapno de- loTati za knltarno dfignenje bea«ikih Slotancer. Toda tadi takaj, v Gonci, imamo deia dQTolj. V Gorici imamo alo- Tenske dole, ki jih Tzdržaje požrtvoral- noat Slovencer, za Ijadske sole odstrani države ni popolnoma niö preskrbljeoo. V tern ozira je sta?il referent tor. Kemperle sledeče reaolacije ki ao bile aprejete enoglasno in z največjim navda« genjem, 1, ŠloT. kat. nar. dijaštro zbrano dne 23. 8, 1908 t Gorici odločno za- ilteva, da merodajni faktorji delajejo na to, da ae» najkrajsem 6a an tntanove t Gorici« Jovenske dole na pri« marnih krajib in v primeri z naiim šte- tilom. Odloöno odklanjamo, da bi ae tadi T naprej naäe zahteve na ta i*:-fin ba- .gateluirale, kakor ao ae z UBtaaovitTijc prT6 Ijadake Solely jki^jjB ,zjy ntts brez . Taake koriati, . -.- ,.,:-._..-, ,,.,( •&{\b h 2 siov. kat. nar. dijailfo zbrano dne 22; S. 1908 ? Gorici odloöno za- ^'¦»•« <<¦• ma*ni1aiiii ffllrknvii ilAlniAin na. sIot. meidaooka sola zaGorilko in 8 tem odpomore naši nojni potrebi. 3. SIot. kat. nar. dijaStro zbrano dne 22. 8. 1908 v Gorici odloöno za- hteva, da merodr.jni fiktorji delojejo na to, da ae nstanOTi ˇ Gorici aamo- atojna alorenaka g i in n a z i j a in r e a 1 k a, kar je sedaj aeobhodno po- trebno. Zahtevamo pa tadi nadalje, da ae, dokler obstojajo aedanje razmere, naatatljajo na goriiki gimnaziji in realki slorenski prosesorji t primeri 8 slovenakim dijaštrom. 4. SIot. kat. nar. dijaStro zbrano dne 22. 8. 1908 ? G)rici odločno zahteva, da merodajni faktorji delujejo na to, da 86 ustanoTi ˇ Go r i c i al ot © n a k o moiko o č i 1 e 1 j i š č e in a tem' odpo- more eni glavnih nadlog goriikih S'o- tencev. Slede ie resolncije : 5. Slov. kat. nar. dijaštvo zbrano dne 22. 8. 1908 r Gorici odločno za- hteta, da merodajni faktjrji delajejo na to, da ae astanovi t Ljabljani t a e- ačil i iče a alorenski m' \ n h »Ta- sk im ačnim jezikcm z reprocitetno prarico za pokrajae kraljerine Hr?atako in Slatonijo, ter oa ta način astreže dolgoletni želii Jagoslofanor. 6. Sior. kat. uar. dijaštvo zbrano dne 22. 8. 1908 v Gorici odloöno za- hteTa, da merodajni faktorji delajejo na to, da ae mtaaofi v najkrajšem časa alo- venaka trgovaka sola z vaaj 2 let- nim kurzom. 7. Slor. kat. nar. dijaštvo zbrano dne 22. 8. 1908 v G)rici želi, naj bi S. K. Š. Z. obrnila ybo pozor- n o 8 t na naie me j e in jih zararo- vala 8 n3tanatljanjem knjižoic, izobraže- vainih draštev in dragih eiakih pripo- močkov. — Na to je začdla žirahna diakasija: G. Ravnikar želi v izbr^nib be- aedab da bi 86 izpolnile Tse želje, ki jih j je izrazil g. Kemperle. Dr. Srebrniö omeni na resolu- cije Eemperla glede goriikih sol, da naj bi 8e poBtavilo zahtero, da bodo ačne aile, ki bodo poačevale, poačerale rea w katoIiSko narodnem daha. Akad. Dolenc: Toöke predpoldne so veljale vsem S o?encem, popoldanake pa najbolj zadevajo goriike Slovence. Sereda nam bodo liberalci tadi ob teh predbacirali našo breznarodnoat... Jar. Main eric pohvali ref^rat inr. Eemperla, opaža pa nek nedoatatek, ker ni ntemeijil tadi vprašanje: „Kaj nas veže na naä narod ?u Takaj je raz- lika med nami in naiimi nasprotniki. Eajt, oni se toliko bahajo 8 stojo na- rodnostjo, ne vejo pa, da je to neka ob- veznost, neka dolžnoat. Tadi mi ae akla- njamo „SIot. Ij. atr." le ˇ toliko, kolikor je katoliika in narodna. Obveznoat pa je itak vtemeljeoa v 4. božji zapovedi, kajti mi 8dqo otroci BYOJega naroda, in naia dolžnoat je, da zanj delamo, hjega d?i- gajemo itd. Filozof Jjsip P a n t a r : Tot. re- ferent ae je omejil samo na goriäkeSlo- vence.in na beneške. Toda tudi dragih SloYencev je mnogo, pri katerih je tadi treba pomoči. Poglejmole na prekmnrake Slovence, ki bi, ako b> Tere ne imeli^ gotoTO že propadli. Tndi zanjo moraiao delati, tadi na to atran, v to deželo mo- ramo zanesti siorensko koltaro. Naloga dijasWa je, da pomiali na nacin kako ? Dalje imamo G r a d e c. Tadi tarn mo- ramo delavsko Ijadatvo dvigiiiti in a tem dVignemo stojo narodnost. Žaloatne ao tarn razmere, ialoatno pa tadi to, da ne morejo rdobiti niti ene aloTenake pri- dige. Da bi ae vsaj v cerkvah Bmeli edra- ževati Taaj enkrat na meaec, ako že ne dra,ače. Mi ne jemljemo Nemcem nič, ampak hoöemo le ohraniti ktir je naSe. Sßfitanek zakljüci predaednik zbo- ro?anja a prekraanim zahralnim gOTorom vaem naTzoüim in poaebej goriškim $lo- ˇencem, ki so njih ,S:ovenc9 iz oračja" tako Ibdo Tsoreieli kakor äe nikdar prej PreTZTiSenl knezonadikof je Li) pri zborovanja naTzoč do diakosije zadnjega referata. Pri odboda ao ma zborovalci priredili Telikanake ovacije. Komerz. Natlačeno poln Trt I UJeležencer 400—500 Vai sloTenaki aloji iz meata in okolice ao zaatopani. Soglaana je aodba: Gorica je Tidela še malo tako lepih slo- Tenakih prireditOT. Tot. M o d i c jotvori komerz z „Naäo peamijo", ki jo dijaätro zapoje enogiaano. Drngo občinatro pa atoje poBlaäalo ve- ličaatuo himno kat. narodnega di- jaštva. Nato pozdraTlja zaatopnika ČehoT in HnatoT, beneSke Slovence, dr. Gre- gorčiča, žapana in poal. Koamaöa, slo- Tenako TOlemdaatrijo Pollaka, duhovščino, ženaki spot, posebno učiteljice ter za- 8topnike nciteljatra s pi o hy zastopnike delaratva, abitarijente, srednješolce, Tee toTariše „Zarjane" in „I>aničarjew. Nato prebere brzojavke, ki so doUe ˇ teka dnefa. Za predeednika tie zbarnira odobra- Tanjem izToli dr Brecelj, ki ae apo- rainj« najprro dreh jubilantoT, papeža in cesarja. Godba zaigra cesarako pe- seo», Nato nadaljaje : Pred 10 leti smo tadi prazaovali podoben jobilej. la ob tej priliki se je Triil v Ljabljani Tsedi- jaiki shod, pri katerem je ogromna T6- čina dijadtTa zaTrgla kračanako mi8el in ae proglaaita za sTobodomialjeno. A sto- bodaa miael je nezmiael. Takrat naa je bilo le 13, ki amo se izjavili za krščau- Bko mialeče. Danes, čez 10 let pa ao naie čete naraatle aa 13 krat 13 in če Bog da se r kratkem našečete pomnože tako, da nas bo 13- na tretjo potenco. Eräöanaka miael nas draži z ljadstTom. Ye86li ga, da je na?zočib toliko goriikih dijakov. Čaatita jim, da 80 se v ta- O ogromneno števila okienili kršč. misli. V imena S. E. S. Z. jih pozdraTlja. Ta ve- čer nam je jamstvo, da vremena Gori- čsnom bodo ae zjasoila. Veliko odobra- Tanje je sledilo tema goTora. Godba za- igra „Hej SloTenciu. Velikanako navda- šenje. Nato preda. dr. Brecelj pozdraTlja noTodošlega prof. g. Be r bad a, hiänega gospodarja teh proatoroT. Za avoje po- močmke se lzvoli predaednik tOTariše Vaka, Likarja, Premrona, Eopača in Ja- Tana. PozdraTlja noTodoila g. prof. Li- ce n a in dr. P a vietiča. G. Srebrnič ˇ krasnem in glo- bokem guTorn pozdraTlja dijaatTO. Ne občodaje njih kat. prepričanja, ne nji- hoTe odločnoati in pogama ; oböuduje pa njihoTO disciplino. Doh discipline je rodil to organizacije Zavedati ae mora Taak, da je del celote in da mora tej celoti alažiti. Zavedati se mora tadi vsak, da je delo socialna dolžnost. Tega vsega ae dobro zaveda alovensko kat. narodno dijaätTO. Da bi organizacije s tem da- hom in disciplino Tzratle po celem Slo- Tenakem 1 E besedi sta ate ogladla Teleinda- strijalec g. Pollak in delavec tOT. A. Yak. Dr. Breceij da beaedo starejšema g. Pollaka, ki pozdraTlja kat narodno dijaštTO kot mož, ki je eel čas apremijal gibanje naiega dijaštva. Naša je prihod- njoat, ker imamo mladino in ker delamo z Bogom. Zito bodimo pogamni. (Veliko n&vdašeflje.) Nato goTori delatec ,to?ariä V a k, ki pozdraTlja dijastTO t imena kriö. eo- cialnega delnTBtva. Delo je vaäeinnaäe načelo. Dehjmo skapno, saj smo Tai eno, ene miali. Širimo med ljadatTO kračanaka načela. V dela je naša reäitev; zato : Slara dela i '. PeTci zapojo „Morje Adrijanako." Stolni Tikar č. g. C. M. Vuga na- pije delavski organizaciji in organizator- jem. Ne pozabimo nikdar, da smo |prišli iz kmeek.h domoT, iz delaTskih atanOT. PozdraTlja Tae, ki Be trudijo za organi- zacijo kme^kega in delavakega ljadatTa. Tot. inr. Česnik prari, da se je pred 15. leti zgodila t sloTenaki aka- demiöhi mladini velika aprememba. Eakor Gospod mladeniöa v Najma, je zäklical Tatani in hodi! la mladeniö je rstal in je začel hodit?. Iz akromnih početkoT je Tzraatlo Teliko drero in plodore teg* dreTesa Tidimo danea pred seboj. Ta goriSki Bestanek je naj?e}ji pokrajinski sestanek, kar jih je ksdaj priredile kat. narodno dijašUo. Nasprotniki ao nam sicer grozili, „Soöa" je piaala in paorala, a danea stoje tsi oaramočeni pred nami. NapadaH ao nekatere izmed naa dejanako. Gelo sloTenski trobojni trak bo iztrgali toTariia „Z^rjana" Arnieka. Eot pred- eednik „Zarje" ma vračam nazaj dra- itTeni trak, naj ga nosi in Taraje, kakor najdražji zaklad. (ho Česnik izroöi tor Arnšeka trak. Veliko naTdašenje.) .Sača" bnjaka, kar znaöi, da Be boji. D», mi T8tajamo, a vas je strah. Mi gremo na- prej po poti, ki smo si jo začrtali. Mad nami Tlada edinost in aoglaaje. Naj je Soča naB zibala, aavski ali draTski tok vendar le t SloTeniji stala, zibelka Tseh je nje otrok. Ta ao naTzočf naši bratje s Koroškega, B^neöije, (reliko naTda- ienje) Čehi in Hrvatje in T&i smo eno ! Nato poTdarja tadi edinost med mla- deniiko organizacijo, kf ae je zaanovala ˇ Škcfji Loki in dijaško organizacijo. Napija tej edinosti. Tot. lvo Pregelj je prebral krasno peaem t pozdraT tovarišem. Gg. udeležencem sestanka slov. kat akad. v Gorici. Was ist Wahrheit, rief der Römer spottend: in der Christensage ; ohne Antwort in die Wolken schreit der. Welt uralte Frage, Weber; Dreizenlindea. Kdo jih bo štel, ko bodo Tutali | in ko Tihar ili prek rarni? ] V njih delifc se ljubav zrcali T njih mislih *ivi Bog živi 1 ! Ia zdi se mi, da Mojzes z gore T to dobo obljnbljeno zrem in zdi se mi, da priti more, odkar njih dela, vspehe Tem; in zdi 86 mi, da area Tsnko že Ijabi naš visok poldan: preveč amo bili temi t tlako, čas je, da naš bo dan zoran ! Resnicakje? prašajte „So ö ol s to ter i j ezik govori; jo čnjte jezno razgrajočo: kar ve o tem» ne go?ori, pribija to le, kar molči — Sramota ti, ime iakreno, da skraniš list zrabljiT, teman! Mi hočemo reanico, eno, mi hočemo naš solnčni dan! Edo jih bo štel, ko bodo vitali in ko vihar ili prek plani ? 0 Bog, nikoli niamo spali, a biii amo slabi, slabi 1 Bog dal je sTOJe bagosloTe äe zmožnosti od naa Taak daj i 1 Na boljši č&a, na lepie dnore nazdravim družbi jasni zdaj! Ne po številir po njih sili in po oatrosti njih oci bo T Teke zmagovaTci bili.. V naa je reanica, ˇ njih je ni! Pri neoficielnem dela je tor. F i- 1 i p i č T hamorja poluih besedah glo- siral „Sočino" zabavljanje, kar je Tzba- dilo gromovit smeh. Gdčna. I. TrampužeTa ae je za- hvaljevala organizatorjem ženake mla- dine. — Gaspodiöne so zapele par prav ljabkih pesmic, tadi dijaäki zbor je lepo prepeval. Tojaika godba je igrala. Bilo je rea lepo/V mira in reda so ae razšli gostje. Ni bilo niti najmanjše disbar- monije. To je t chat našemu dijaätvü! Eličemo ma: Na svidenje, drag! prijatelji! PoliMčni pregled. Prestolonasleduik t nevarnosti. Prestolonaalenik Franc Ferdinand d'EUe je bii pred nekaj dneri v veliki nevarnoati. Z avtomobjlom ae je polj»1 bliza sToje graäöine na Solaograäketn na •-«- -- •- - —•------I- I----~.r.ilfl. plast. Prestolonaslednik je ušsl nepo- SkodoYan nsrarnosti. Nameravan napad na angleäkega kralja v Jšlu? „DeotachoB Volksblatt" poroča iz Genf*: Na cornarinskem kolodvora so prijeli dva itaiijanska anarbista, pri ka- terib bo naili tozna listka r Is). Anar- hiata sta se morala porrniti r IUlijo. Sodi se, da sta namerala anarhista t lain napad ob navzočnosti angleäkega kralja. Deželni zbori. „Wiener Zeitnng" priobči cesarBki patent, s katerim so na 15. sept. Bklicaui deželai zbori: äeäki, galiiki, solnograški, štajeraki, koroSki, mor&vski, šlezijški in predarelski; na 22. sept. gDrnjeavstrijaki, tiroliki in g o r i š k i; na 5. oktobra pa del. zbor bukovinski. Italijanske vojne priprave v Bena- dirju. V benadirsko prisfaniščeMogadiscir je doila itaiijanska transportna ladja z mnnicijo in z nekaterimi italijanskimi častniki. Italijanski governor poatnpa zelo previdno, ker hoče doaeči popolen napeh z operacijami, ko bn počaai in previdno Tse pripravljeno. Med Brovo, Mirco in Mogadiscirjem so n?edli tudi brezžično brzojavljenje. Poveljnik italijanskih öet major Di Giorgio ne miali prej prodirati, dokler niso njegove četepopolnoma obo- rožene in kos neTarnema in hitrema sotražnika. Gaverner zananjema mini- sterstra še ni predložil uapadalnega na- črta, a aodijo, da bodo zaaedli Italijani zgolj kraje Kaatoi, Merere, Gh9ledi, Al- goi, Piti in Sinsi. Solnograški deželni predaedaik nmrl. Salnograški dež. predsednik Jalien je nenadoma na srčni kapi umrl. Deželnozborske volitve v Daltnaciji. Namestniitvo razpisnje deželnozbor- ske Yolitre : dne 26. oktobra bodo tolile kmečke občine, 28. oktobra meata in trgi, 31. oktobra najfilje obdavöeni. Maroški sultan Abdul Aziz poražen. Po najnofejäih brzojavnih poroöi- lih je bil maroiki snltaa Abdnl Aziz po- ražen od svojega nasprotoika protisul- tana Malej IIaII ia. Med tern ko ae je iz- počeika mislilo, da je saltan vjet, poro- čajo sedaj, da maršira z ostanki svoje vojake proti Casablanci. Maročani so , tedno bolj sovražni Erropejcem. — FrancoBka bo morala priznati novega sultana. Darovi. Za „Šolski Dom" so plačali predsedništvu: Ivan Kenda, kaplan v Cerknem 10 K. Srčna hvala ! Novice. Gori&ki deželni zbor se snide dne 22. septembra. Dlcsto učitelja-voditelja je iz- praznjeno na štirirazredni zasebni deški ljudski šoli društva „Šolski Dom" v Go rici vsled smrti dosedanjega voditelja Leopolda Abrama. Mesto je pripravno posebno za učitelja v pokoju. Oglase sprejema predsednik društva do 10. sept. Pržavua pomožna akcija za Pri- morsko ne obsega le onih del, ki so bila v javnih listih irnenom navedena, ampak še mnogo drugih, tako n. pr. na Kanalskem vse ceste, katere je nasve- toval v svoji spomenici tamošnji cestni odbor. Nova kmcčka hranilnica na se- zanskem Krasu. V Rodiku se je pre- teklo nedeljo ustanovila nova kmečka raiffeisenska posojilnica. Zbranim naj- uglednejšim možem rodiške župnije sta pojasnjevala pomen in naloge kmečke posojilnice dr. A. Pavlica, načelnik inS. Premrou, vodja „Goriške zveze". Posojilnica bo obsegala celo rodiško žnnniir» \T »,«x~i„a_____:„„^i:^..: „l^^^x: gg.: Eis nie .losip, župnik, Rodik, kot načelnik, odborniki so: Babič Fran p. d. Bercelj iz Rodika 17, C e r k v e- n > k Anton, p. d. Belaj iz Kačič 13, G i a n d i č Miha p. d. Matic iz Dan 15, Požar Anton p. d. Bajtar iz Podgrada 31, Skok Anton p. d. Tonjov iz Gor. Rodika 23 in M ingot Jožef p. d. Pišmol iz Podgrada 27. — V nadzorstvo so izvoljeni: Race Anton p. d. |Klimpo iz Rodika 79, Prelc Jožef p. d. Rolih iz Podgrada 26 in Bern et i č Anton p. d. Čopar iz Rodika 7. — Novi poso- jilnici želimo najboljšega uspeha za do- brobit rodiških kmetovalcev. G. Teodoro Hribar daruje 50 v za „Gregorčičev Dom", 50 v za „Šolski Dom", 50 v za „Alojzijevišče" in 50 v za „Sirotišče" kot izraž globoke zahvale g. A. Gabrščeku, ker se ga je blagovolil v soboto spomniti v svoji precej kalu- žasti „Soči". Poštni urad v PeVmi. — V sie dečem priobčujemo dobesedni prepis pi- sma, ki ga je na županstvo Podgoro po- slalo poštno ravnateljstvo v Trstu. ^isrrw se glasi: ¦' ¦ „Županstvu v Podgori pri Gorici. Reševaje vlogo od 29. novembra 1907 št. 1473 obvešča se županstvo, da je c. kr. trgovinsko ministerstvo z odlo- kom od 16. julija t. 1. št. 24. 628/P, do- volilo ustanovitevpoštnega ura- da v Pe vm i, ki bo v zvezi s poštnim omrežjem po obstoječi poštni vožnji Go- rica 4 — Kojsko. — Mesto poštnega ekspedijenta za ta novi poštni urad bo v kratkem razpisano in se bo doposlal županstvu [prepis tozadevnega razglasa v svrho objavljenja". (Podpis). To pismo dokazuje, da je podgor- sko zupanstvQ due 29. novembra 1907. samo prosilo za poštni urad v Pevmi in j da se je sedaj tej prosnji ustreglo. Ni- i kjer ni rečeno, da je tudi Štrekelj vložil j kako prošnjo za poštui urad. Pač pa ve- ! mo. da je posl. Fon podpiral prošnjo 1 županstva. Zato je trg. ministerstvo tudi ; njemu, kakor smo poročali, naznanilo da je poštni urad v Pevmi dovoljen. , Vsekakor pa je jasno, da za ustanovitev poštnega urada v Pevmi posl. Stre*kelj nima prav nobene zasluge. JntiDglovausko časnikarsko dru- Štvo. — Deželna vlada Kranjaka je potr- dila pravila „Jagoslovanskega öasnikar- skega drastva" s sedežem t Ljubljani. Potreba tega drnštva, katerega namen je pospeäeranje gmotnih in daievnih inte- reso? svojih članov in pospeše?anje öaa- nikarake naobrazbe, je biia že davno jako najna. Sloyenski in hrvaški čaani- karji si bodo t tem draštva nstanovili lepo Btrokovno organizaeijo, ki bo go- toTO podpirana od vaeb, ki razamejo po- men ča8nikaratra. Draitro pristopi kot Clan „Zvezi sloTanakih časnikarjev". V kratkem se skliče oböni zbor v Ljnb- Ijano. Pozivamo siovenske in hrvaške časnikarje, da ˇ obilnem števila pristo- pajo tema velevažnema drašt?a, o kttte- rem je že sedaj gotofo, da bo najmoč- nejia slovensko hrvaäka čaanikarska or- ganizaeija. Vsa pisma za „Jagoslovanako öasnikarsko draštvo" do obönega zbora sprejema nredniitvo MSlo?encau. Nov telovadni odsek se je usta- novil v nedeljo popoldne v Podgori. Na zdar! Trije „pobožni" liberalci so se vtihotapili v petek zvečer na vrt „Cen- trala". Ko je predsednik pozvonil, so se liberalci sklonili in trkali na prsi. Imena teh treh ljudij se nam znana. Če bi ho« teli biti tako maščevalni, kakor so libe- ralci, bi jih danes že imelo v rokah dr- žavno pravdništvo radi smešenja verskih obredov in običajev. Toda z ubogimi na duhu je treba imeti potrpljenje. Res- no pa povemo, da bomo dotičnike stro- go kontrolirali in pri najmanjšem povo- du od njih strani objavimo imena tiste zanikerne trojice ter imena dotičnih tvrdk, kjer so ti ljudje uslužbeni. Ti Gabršče- kovi braki naj se potem pri njem za- U..ni;:^ rm ny Modernizem ne gre našim prismo- jenim liberalcem iz glave Iz besede „mo- dernizem" so v „Soči" napravili „moder nisem". Podpišemo in potrdimo, da je bil presneto malo moder tisti liberalec, ki je pisal dotično notico. Še manj mo- dri pa so tisti, ki se zavzemajo za „novo krščanski modernizem". Od modernizma do ateizma (brezboštva) je le en korak. Liberalec piše o sebi: „Moder nisein"; sv. pismo papiše: „Nespametni pa pravi v svojem sreu : Ni Boga!" Tudi vi bi radi utajili bivanje božje in- božanstvo Kristovo, zato imate prav, če pravite o sebi: „Modri nismo !" Poroka. — Jatri se poroöiTG^rk- nem g. Gibrijel Berk, trgorec in za- sebni oradnik z gospodiöno Antonijo P e te r n e 1 j. Najiakrenejie častitamo 1 — Sloveenost na Bre^jah. — Na Brezjah bode r nedeljo dne 30. t. m. povodom obletnicealavnostnega kronanja Marije Pomočnice Telika slovesnoat. — Slovensno inatramentaino st. maio bode daroral njega prerivišenost metropolit g. dr. Sddej, knezonadikof goriški. Viso- kernn goata bode na predrečer prirejena slavnostna razvetljava. — Glavni vojažki manevri se rrše letos na cz3ml]a sledečih občin: Krmin, Kopri^a, Moša, Šlorenc pri Moši, Moraro, Marijan, Fara, Gradiäce ob Siči, Romans, Zagaj, Vileaae, Skocijan-Sr. Pe- ter, Foljan, Št. Peter ob Soči, Tarjak, Ronki, Tržič, Datin in ÜDberdob. Bri- gadne vaje so od 22. do 27. t m., difi- zijake od 28. avgasta do 2. septembra t. 1. — Veaelica bosanskih bojevni- kov v Šempasu ki, je bila prvič napo- vedana za dne 16. t. m., se je vrsila 23. avg. popoldne. Prireditelj g. M. Štru- kelj se je mnogo trudil, da je vse po- trebno priredil in olepšal slavnostni pro- stor. Slavnost se je pričela 's službo in s zahvalno pesmijo v župni cerkvi, ki je bila izvanredno napolnjena; tocuo "ob 3. uri se-je pričela veselica na ozalj- šanem prostoru na travniku ; izvajala se je po naznanjenem programu. Vsa cast domačemu pevovodju g. Juliju Savelli, ki je svoje pevce izvrstno izvežbal, kar so pokazali pri svojem nastopu. Tudi vojaška godba iz Gorice je z izvajanjem narodnih komadov vse zadovoljila, kar je obeinstvo pripoznalo z burnim. plo- skanjem. Pozdravni in slavnostni govor sta bila jako primerno sestavljena in do- vršena. Po slavnostnem govoru in ce- sarski pesmi se je z burnim odobrava- njem sprejel predlog preč. g. župnika Grče, da se na najvišje mesto odpošlje izraz udanosti in lojalnosti bojevnikov in v ogromnem številu zbranega občinstva. Sklepamo z besedami slavnostnega go- vora: „Ta dan je združil dvojni spomin: 30. letnico bosanskih bojevnikov in 60- letnico Njegovega veličanstva in pome- nja za nas tudi trduo, živo zvezo, ki je med našim presvitlim cesarjem in av- strijskimi narodi, osobito pa Slovenci, zvezo, ki naj traja kakor v preteklosti tudi v bodoenosti!' Udelezba je bita jako obilna. Ra- zun domačega občinstva so došli mnogi sosedje iz bližnjih občin. Videli smo so- bojevnike iz vse doline in veteransko društvo v Gorici so zastopali p. n. gg. Ivan Trost, podpredsednik ; Ivan Simčič, višji poveljnik in Josip Jaklič, tajnik. — Mednarodne dirke kotnraškega klnba „Orao" Zagreb na progi Gradec — Zagreb 240 km, katera se je vršila v nedeljo 16. t. m., ae je priglasilo 41 dir- kačev. Udeležilo se jih je dirke aamo 21. Iz Gradca so odšli ob 6 26 zjntrajob groznem Dalivn. Prvi je doiel t Zagreb Milan Meniga, Hrvat član klnba „Drao" ob 4. nri 47 20' popoldne, dragi Š and or Ratzner, Hrvat član klnba ,Oraou ob i\ nri 47 30', tretji Fran Kauf forsch, Ne- meo Ölan drnštra Edelwaiss iz Gradca, ob 5 ari pop,, öetrti Mario Gazzi, Ita- lijan iz Reke ob ö. nri 6' 30'. peti Mi- hailo Romagnoli Italijan z Rake ob 5. ari 12 50'. V m&ksimalnem össa 12 ar bar iz Grades, Viktor Petroci iz Zagrebs^ Franjo Krleža iz Zagreba. K tej dirki je odposlalo kole8»rBko drnltvo „Gorioa" dirkača Edrarda Raajana, kateri je mo- ral T Celjn dirko odporedati radi nepre- stanega dezja in slabe ceste, ter defdkta na kolesn. Do Celja je bil vedno med prrimi. Kot zastopnika kolesartkega drn- itva „Gorica" je draštro odpoalalo sto- jega predsednika g. Drnfovka k jnriji w Zagreb. Gospod Rasjan je pokazal a to dirko, da je t reanici najboljši dirkačna Goriškem, kateri ie ne boji tadi Tečjib dirk. - r — Kolesar§ko društvo Goricau se odeleži 6 septembra 1. 1. korporstivno odkritja apomineke ploiče Simona Gre- goröica. Oibor. — Skala m tiru. V nedeljo zreöer je padla a hriba st. Valentina na želez- nüki tir relika skala, ga poikodorala in ae na to zavalila v Sočo. Poikodbe bo t pravem čaao opazili. Vendar je recerni osebni Tlak z Jssenic irr»öl 1 nro za- mnde. Sreča je da skaia ni padla doli ob čaau, ko si je na tira nahijal kak Tlak. — Nesreča na Iotu. — Blizu To- maja-je atreljal golobe lovakičataj K»rol Macarol. Eo je enega natrelil, je naslonil pasko-dYocevko na dre?o in hotel odhi- teti, kjer je ležal ustreljenec. V tem je skočil za njim pes in zadel ob paiko, ki je bila nabasana. Ves strel je ielMa- carola t desno roko, lero noga in desno telesno stran, da je hado poikodoran. Prepeljali so ga t bolniinico. — Dva vagona sta skočila s tira te dni pri Sv. Luciji in se precej poško- dovala. Sunek je bil tolik, da sta se raz- bila „puferja" — odbijača. Vendar je neki trgovec iz Gorice, ki se je vozil v dotienem vozu. imel tako trdno spanje, da se ni prav nie prebudil vkljub veli- kemu ropotu in tresenju. Pač trdno spanje ! Od državne železnice. — Zt po- atajen&čelnika v Lescah je imenoran g. Iro Zapanc, poatajenačelnik iz Kanala; premeščen je atarbni komiaar Henrik Zdislar iz Jaalo k trasiroddelkn v Ndvo meato ; ypokojen je Ferdo Jerin, oficijal pri obratnem arada ? Trat c. kr. drž. železnice. — Zaklala sta ˇ Spitzn ob Dd- na?i dra- Macedonca [30-^etnega Andreja Komaflija iz Straöic pri GDrici. — Z*- bodla bta ga v trebnb in je ranjenecta- koj izdihail. — Sodne izprememb9 v htri,— Predsednik okrož. sodišča r Ro?inju po- stane sedanji rodja okr. sodisöa t Paljn, sodni svetnik Coraz ; na njegovo meato pride sedanji rafnatelj sodiiöa v Mjto- tana, Spirc Pdraöic. — Ponesrečena avstrijska vojna ladja. —¦ Vojna lad,a „W.en" je zaro- zila v TrhTarakem pristanisöa na skale. — Strašno liudodelstvo učiteljišč- nika. — Na Csäkem so priradili prad- zadnjo soboto liberalci itndentje ples. Pili so cöIo noö. Nek nčiteijiščnik je napra- ?il staro, da bo odložil naprižnico firne cerkTe sroje ekskremente. Priča tegaba- rabskega čina je bil pa en učitelj. Ko je ljndstTO izredelo to, je nastala straäna razbarjenost. Vsled te ijadske nevolje je morala liberalna nesnaga bežati. Dne 12. t. m. so ga pa žandarji vlovili t neki Tasi blizu Plzna. — Ta dnh torej vlada med vzgojitelji otrok krsöanskega ljad- stva. Naši slorenaki liberalni niso veliko boljSi. Da se člorek o tem prepriča, za- dostnje da vzame t roke le eno šterilko njihovega „Uäiteljskega Torarisa". Ta ne bered skoro drogega kot najostndnejSe psoTke na vero in dnhovnike, Če miali liberalno nöiteljatvo, da bo še dolgo ne- kaznovano greäilo na potrpežljivost ljad- stva, se jako moti. Strnna bo poöila! Priäe! bo čas, ko Tarn bo ljndatyo rahljalo ne le brade, ampak tadi koBti. . Loterijske ätevillre. 22. avgusta. Danaj .T^tTf^42 68 21 49 64 a..A*n J U,i.Oß9 78 66 22 73 Ueenei ali učenke se sprejmejo na hrano in staiiovanjc pri dobri družini v Gorici. Naslov pove ------------- upravništvo------------- • Poštena si oven ska družina ; sprcjmo dva ali tri dijake na stanovanje in hrano. Yee pove naše upravnistvo. i Rojahi! topjtE narodni fioleh JclshEga Doma". Ivan Bednarik priporofa svojo knjigoveznico v Gorici ulica della Croce stey. 6. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, holezen sv. Va- leinina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno Schwan en-A pot h t ke, Frankfurt A. M. Tu dcbi lozadevro brosuro brezplačno lz\rstno peciTO priporoča spoštovanim meičanom in okoličanom pekovski mojster lilKDB BRßTUS v GSorici Šolska ulica St. 6. V zalogi ima in predaja moko prve vrste MajdiČevepa nilina. St. 1355 | RflZGLflS. I Zupansho obc-iue Sežana oddaja potoni ofertne ob- j ravuave zgradbo napajališea ; v Sežani za iznos 59.000 kron. Pismeue ponndbe se lehko udoleži vsakdo. kateri pred obravnavo položi 5ÜO varšeino v znesku 2950 krön, katera se zvisa s spre- jemoni dela na 10%. — Iste se vsprejemajo za v stroskovniku določona dola do 10. septembra 1908 opoludiie. Nacrti, popis dela, tros- kovnik in pogoji so na raz- polago vsakomur ob uraduih urali. Zujmnstvo v Sezani 23. avgusta 1908. Župan: FEAN ŠTOLFA. Fani Drašček, zaloga šivaInih strojev 6orica. Stolna utica his. si 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečre oboroke. Stroji so \z prvih tovarn tcr najboljše kakovosti Priporoča se slav. občinstvu Odlikovana liiizarsktt delavnica s stroje- — vim obratom — ÖORKÄ - Tržaška ulica 18 - ANT. CERNI60J izdeluje: Za stavhe: Za sobe: Za cerkve: Vrata • Omare Altarje okna postt'lje klopi podove mize prižnice stornice umivalnike pulti progruje ponočne klečahiike i. t. d. omarice i. t. d, stolice _______________i. t. d.___________ ZALOGA: vsakovrstnih strugarskih izdelkov kakor: nog stebri- čev. važev itd. — Vsakovrstnih rezbarskih izdelkov, Itakor: cimirjev, podporic i. d. Stroji na električno gonilno silo. Prva Qoriska tovarna umetnih ognjev s stroinim obratcm ijdeluie: raketc bengaličnc Iuči, rimske sveče, ko- lesa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje pap'rnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- rente v velikosti 120 cm X 200 cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica, t. Y. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske ---------palace.)---------- TovarDa kisa oälikovana na oTirtui j Si niM i Gcrici 1.1900 k ] FRANC KRAU j - Gorica, Kapucinska ulica St. 9 - priporoča cenj. gg. trgovceni razno- \ ' vrstnega kisa. Cene zmernc, po- i 1 strežba točna in požtena. ; ¦ ¦ -m -.. -^. ^ -. ..-¦ -^ ^ - .... ¦¦> ^. ^. Naznanilo. Podpisani naznanjani slav. ob- činstvn. da sem otvoril pekarsko in liquorsko podružnico na Mirodvorski cesti (via Camposanto). Priporočam se posehno novoporo- čencem, birmanceni za vsakovrstne kolače, torte in dru»o pecivo. Raz- pošiljam na željo na dorn po mestu in deželi po jako nizki ceni. Obe- nem pviporocjim svojo staro in zn; no pekarno v llastelu. Josip Valentinčič, pekovski mojster. • Pozor! Vinorejcem in prekupče- valcem z vinom t' r kr- čmarjem se naznanja, da sedobivajo pristne * klosterneuburške .mostne vage edino pri našem sloven- ' skem optikarju ' L Primožiču . v Gorici na Kornju št. 13. Kove vinske sode. iz hrastove^a lcsa o znieriii | ceni se dobijo v zalogi fran-a Rusjan; ulica Capella 8. CENJ. PAN1E IN siOSPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Pc doleoletnih skušniah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. Qpiginal-Hictorio stroji deiajo ^ Po 10 letni uporabi brezšumno. Original-ifictoria strqji so neprekosijm za domačo rabo in obrtne namene. Original-VictQPia stroji So najpnpravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Uictopia stroji so najboijši izdeiek l vseh dosedaj obstoječih tovaren. ß Za vsak stroj jamčiva 10 let. n X Nikdo naj ne zamudi priliko * ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Ediria zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Čuk — Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) št. 9.