Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vdcolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija . . Lir 10.000 Letna inozemstvo .... » 15.000 Letna inozemstvo, USA dol.	18
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Wk
Leto XXXI. - Štev. 14 (1547)
Gorica - četrtek, 5. aprila 1979 - Trst
Posamezna številka Lir 200
Drama velikega tedna $pet predčasne volitve
Zgradba velikega tedna ima značaj ve- jutro pri zajtrku z blagoslovljenimi jedili;
Zgradba velikega tedna ima značaj velike drame, v katero so zajeti vsi verniki, ki so deležni Kristusovega življenja.
Uvod v to dramo: obhajanje cvetne nedelje.
1. dejanje: Veliki četrtek, skupnost ljubezni - spomin zadnje večerje, ustanovitev duhovništva.
2. dejanje: Veliki petek - sporočilo o odrešilnem trpljenju. Cerkev se pridružuje križanemu Kristusu, ki po njej moli za človeštvo; človek s češčenjem križa priznava svojo hvaležnost in prejme sveto obhajilo kot znamenje pridružitve njegove smrti.
3. Velika sobota - razplet drame velikega petka in vključitev človeka po krstu v ta razplet.
4. zaključek: Velikonočno slavje ob vstalem Kristusu.
VELIKI ČETRTEK nam daje priložnost, da obhajamo dve temeljni sestavini krščanskega življenja: evharistijo - vir moči in poroštvo večnega življenja; skupnost -znamenje uresničene krščanske ljubezni po Kristusovem zgledu. Obe sestavini imata neprestano gibalo in nosilca v duhovništvu.
Za kristjana je vir življenja tam, kjer je bilo vloženega največ napora in trpljenja, zato je VELIKI PETEK v svetem tri-dnevju povezovalni člen, kjer vernik v neposredni drži prizna križ in trpljenje. Ko razmišlja o smrti, se odloča za življenje. Zato so važne vse sestavine bogoslužja velikega petka, ki naj bi zajele celotno kristjanovo osebnost: razum pri poslušanju poročila o Gospodovem trpljenju, čustva pri molitvi, telo pri poljubljanju križa in pri obhajilu.
Liturgija VELIKE SOBOTE ali velikonočne vigilije je prehod iz smrti v življenje. Kristus nas ne zapusti pred najbolj kočljivim trenutkom — smrtjo. Ne umolkne ali obstane, ampak gre pogumno do konca. Kjer nas noben glas ne more več doseči, tam je On. Smrt, ki je za človeka bila grozna kakor pekel, sedaj ni več strašna. Sredi smrti je življenje, sredi smrti prebiva ljubezen. Tam, kjer vsi človeški nauki in ideologije obmolknejo, tam se pravzaprav šele začne veliko sporočilo skrivnostnega telesa Cerkve. Zato je velika sobota dan velikega prehoda ali prestopa iz smrti v življenje. Iz celotne velikonočne vigilije je razvidna pot, ki jo verniki s svojimi duhovniki prehodijo v skrivnostnem pohodu iz smrti greha v življenje Kristusa. (Slavje luči, besedno bogoslužje, krstno bogoslužje, evharistično bogoslužje.)
KAKO PREŽIVETI VELIKI TEDEN
Vedno bolj prihaja v ospredje vprašanje, kako naj verniki preživijo veliki teden in kako naj se vživijo v veliko dramo tega tedna, ko nas bogoslužje spremlja od slovesnega Jezusovega vhoda v Jeruzalem, *nimo dvorane zadnje večerje in mimo križa na Kalvariji do groba in Jezusovega vstajenja na veliko noč. Vprašujemo se, kaj naj bi vernikom svetovali in kaj naj bi Jim pripravili, da bi lahko res veselo Praznovali veliko noč.
Vedno so bili po cerkvah obredi velike-8a tedna, a doživljanje Jezusove smrti na križu in njegovega vstajenja iz groba je Prišlo bolj do izraza v ljudski pobožnosti in v raznih navadah ter običajih, o katerih nani sedaj govorijo skoraj le še spominske knjige.
Cerkev je stare ln častitljive obrede spremenila in jih prilagodila današnjemu verskemu čutu, a zdi se, da je vse skupaj "stalo na precejšnji višini, ki more zadovoljiti le liturgično Izobraženega vernika, in v precejšnji oddaljenosti od ljudske Pobožnosti, brez katere si je težko predstavljati pravo doživljanje velikonočne skrivnosti.
DANAŠNJEMU ČLOVEKU JE VSE POSTALO NEKAM TUJE
Ljudje se ne znajo več zbrati v tihi molitvi pred križem in pred božjim grobom; ^ znajo se več poveseliti na velikonočno
jutro pri zajtrku z blagoslovljenimi jedili; ni jim za to, da bi se vsaj v velikem tednu spravili z Bogom in prejeli Jezusa pod podobo kruha; misel na krst in na obveznosti, ki so jih tedaj prejeli in na katere spominja velika sobota, jim je tuja. Vse skupaj je nekako osirotelo in zastarelo.
Nima smisla, da objokujemo stare čase. Zavedati se moramo, da je današnji človek, zlasti veren, pod hudim pritiskom zunanjega sveta, mode, javnega mnenja. Njegova skrb za zemeljsko veselje izvira iz dejanske potrebe, a kaj kmalu mu pove, da je pretirana skrb za tuzemsko veselje večkrat iskanje nekega nadomestka za pomanjkanje vere in ljubezni. Nima več časa za trenutek tišine, ki bi mu pomagala na poti do notranjega doživetja velikonočne skrivnosti. Skoraj beži pred njo. Veseli se seveda velikonočnega praznika, lepo se nanj pripravi in zanj žrtvuje, a ne ve, kaj naj mu pomeni in kaj naj mu pove.
POTREBA SODELOVANJA IN PODOŽIVLJANJA
Ko v velikem tednu radovedni stopimo v cerkev, da bi videli, kakšna je udeležba pri svetih obredih, opazimo precej pobožnosti in zavzetosti, a število prisotnih pri obredih je kar pičlo. Zato je potrebno, da ljudi primerno pripravimo na odgovorno sodelovanje pri obredih.
Približati se moramo resničnemu Jezusu Kristusu. Vživeti se je treba vanj. Čim globlje bomo zaživeli ob njem, tem lepše nam bo zažarela podoba prave Cerkve, za katero Kristus kot za svojo ljubljeno nevesto skrbi in jo vrača nazaj k njeni pristni podobi, vedno znova jo potiska nazaj v bližino križa.
In v tej Cerkvi bomo našli tudi svojo pravo podobo. Nič se ne bomo čutili manjvredne, nič potisnjene na rob družbe, nič nam ne bodo hodili po glavi časi zmagoslavne Cerkve, ampak si bomo zares želeli, da bi bila naša Cerkev čim bolj podobna Kristusu. Takrat bo v resnici močna in lepa in slavna. In tudi mi se bomo v njej počutili nadvse srečne.
Čas Kristusovega trpljenja, ki ga v velikem tednu še bolj živo doživljamo, je tudi tisti čas, ki mora v njem vsa človeška beda in stiska najti svoj pravi odgovor, svojo osmislitev. Božji Sin je stopil v naše trpljenje in v našo stisko. Stopil je v sredino našega življenja in trpljenja nam enak v vsem, razen v grehu.
Kristus je stopil v našo stisko in trpljenje, vse to pritegnil k sebi in nesel s seboj v smrt in grob in skozi temno noč popolne zapuščenosti v svetlobo vstajenjskega jutra, v svobodo, v življenje. Potrebno je bilo, da je Kristus vse to pretrpel in tako šel v svojo slavo. Brez vstajenja bi bil razbičani Kristus in z njim tudi vse naše trpljenje velik zgodovinski nesmisel. Velika noč, ki bo prišla za velikim petkom, nam daje dokončen in osrečujoč odgovor. Za vsakim velikim petkom — velika noč. Kakor za Kristusa, tako za Kristusovega učenca in za Kristusovo Cerkev.
Odmerimo si zato nekaj svojega časa, nekaj tišine, in premislimo vse to in lahko še toliko drugih misli, ki nam jih narekuje veliki teden. Vzemimo resno velikonočni praznik, ki Je Gospodov praznik. Naj nam ne bo žal, da smo stopili v cerkev, se udeležili pobožnosti in bili pri celi maši, ne kot radovedneži, ampak kot sodelavci v skupnosti božjega občestva. Šele tako si bomo lahko voščili: Veselo veliko noč!
DR. LOJZE ŠKERL
V	zadnjem desetletju se je že trikrat zgodilo, da je bil italijan-ski parlament razpuščen pred potekom zakonodajne dobe, ki traja štiri leta. Leta 1972 in 1976 je odlok podpisal državni predsednik Leone, to pot pa je bil k temu prisiljen Pertini. Pravijo, da je ta sklep sprejel zelo s težkim srcem in šele potem, ko se je prepričal, da dejansko ne obstaja nobena možnost več za rešitev zadnje vladne krize.
Ministrski predsednik Andreotti se je s svojo novo — peto — vlado predstavil najprej senatu, da mu izglasuje zaupnico. Dejansko si je ni želel, kajti prejel bi jo le, če bi zanj glasovali senatorji desno usmerjene »Democrazia nazionale«, ki v glavnem obsega bivše monarhiste in odpadnike od MSI.
Zgodilo se je pa tako, da so od DN štirje predstavniki glasovali za zaupnico, eden je bil proti, ostali pa so zapustili dvorano. Prav tako so zapustili dvorano senatorji liberalne stranke, Južno-tirolske stranke in Union Valdo-tain ter vsi dosmrtni senatorji vključno s Saragatom in Leone-jem. Kljub temu bi Andreotti dobil en glas (151) večine. Odsotnost dveh demokristjanskih senatorjev je dala milostni udarec Andreottiju.
Pertinijev odlok o razpustitvi obeh zbornic je stopil v veljavo v torek 3. aprila potem ko je bil objavljen v Uradnem listu. Po zakonu morajo biti volitve najkasneje 70 dni po razpustu parlamenta. Če se bo vlada držala te skrajne meje, bodo volitve 10. junija, ko so istočasno volitve v evropski parlament. Edina težava je
v	tem, da se morajo te volitve
opraviti v enem dnevu, tj. v nedeljo 10. junija, medtem ko italijanske državnozborske volitve trajajo poldrug dan.
VSEDRŽAVNI KOMUNISTIČNI KONGRES V RIMU
Prav v dneh, ko je Andreotti-jeva vlada prejela v senatu nezaupnico in je Pertini razpustil obe zbornici, je pa v Rimu zasedal vsedržavni kongres PCI. Dejansko se je pokazalo, da se stranka v mnogočem vrača na stalinistična stališča, ki so navadnemu članstvu slej ko prej po volji.
Srednjeročne cilje PCI je razložil glavni tajnik partije Berlin-guer. V poročilu, dolgem nad sto strani, je Berlinguer potrdil, da so zgodovinske korenine PCI v oktobrski revoluciji. Priznal je, da je kriza socialističnih držav v nerazrešenem vprašanju večje demokratičnosti navznoter in navzven. Omenil je dogodke v Indokini, pohvalil Sovjetsko zvezo zaradi u-merjene reakcije nasproti Kitajski in se postavil na stran arabskih držav v bližnjevzhodni krizi. Glede notranjega položaja se je izrekel za koalicijsko vlado demokratičnih strank, v kateri naj bi bila PCI polno in enakopravno zastopana, kajti zrušenje nadvlade DC bi bilo v splošno korist italijanske družbe.
Ugo Pacchioli je Krščanski demokraciji očital, da je na terorizem odgovorila šibko in nedosledno. Pri tem pa ni hotel razložiti, zakaj ti teroristi pustijo komunistične veljake v blaženem miru, streljajo pa na demokrščanske predstavnike, policijske uslužbence in na podjetnike. Pecchioli dobro ve, da z atentati teroristi utirajo pot PCI na oblast, saj se ko-
Sv. oče obsoja teroristične umore
Ob opoldanskem nedeljskem nagovoru 1. aprila je papež Janez Pavel XI. omenil zadnje teroristične umore v Rimu, Londonu, Haagu in Španiji ter dejal, da so ga ta dejanja zelo užalostila, a ne le njega, temveč -vse, ki gojijo krščanska čustva ter spoštujejo življenje, sveti dar božji. Veriga teh zločinov je že vse preveč dolga ter globoko ponižuje dostojanstvo in čast človeka.
Sv. oče ni imenoma imenoval žrtev teroristov, vsi so pa razumeli, na koga je mislil. V Rimu je bil ubit pokrajinski sveto-
valec DC Italo Schettini, v Haagu na Nizozemskem angleški veleposlanik, v Londonu konservativni poslanec Airey Neave, v Bilbau (Španija) težko ranjen bivši župan Pilar Careaga.
»Prosim in želim — je še dejal sv. oče —, da bi vsi doumeli, da se pravične družbe ne da zgraditi s sovraštvom in nasiljem. Približajmo se v teh dneh Gospodovega trpljenja Kristusu, ki je umrl za naše re-šenje in nam dosegel božje odpuščanje. To naj nas vzpodbudi, da bomo pospeševali med ljudmi bratstvo in ljubezen.«
Papež deli zakramente
V	nedeljo 25. marca pozno zvečer se je sv. oče vračal s pastirskega obiska v rimski župniji Sv. Križa. Spotoma se je ustavil pri šoli, ki jo vodijo redovnice presv. Srca. Zbrani so bili starši in njihovi otroci. Obisk je imel presenetljiv zaključek. Sv. oče je obljubil dvoma deklicama, ki hodita v tretji in četrti razred, a še nista krščeni, da ju bo krstil med bližnjo velikonočno vigilijo. Prejeli bosta tudi prvo sv. obhajilo in birmo. Deklici sta sestri, Klavdija in Roberta Boldi, stari 9 in 10 let.
MILENA MERLAK
CVETNA NEDELJA DUHA IN SRCA
Zakaj je na cvetno nedeljo naš duh tako svetal in srce poino veselja? Zakaj so še drevesa, polja, vrtovi in gozdovi polni na novo vzbrstelega upanja? Celo velemestni trušč in hrušč obliva val mehke svetlobe.
Vsak cvetoč rožni grm nas danes spominja na Jezusov prihod v Jeruzalem, na sproščeno veselje, ki je takrat dehtelo v zraku in z novim upanjem prekvašalo duh in srce številne množice. Vsi so ga pozdravljali, si želeli vsaj z očmi dotakniti se njegovega belega oblačila in skrivnostnega smehljaja, ki mu je razsvetljeval obraz.
Prišli so, da vidijo božjega kralja in odrešenika, prišli so sami od sebe, brez strahu v srcu. Noben oblastnik jim ni tega ukazal. Številna jeruzalemska množica je šla Jezusu naproti, ker jo je gnalo notranje hrepenenje po božji dobroti in ljubezni, ker si je tudi sama želela živeti v svetu brez sovraštva, v svetu polnem božje in človeške ljubezni ter neskončnega upanja in zaupanja.
Ali si ne želimo isto tudi danes, na cvetno nedeljo, skoraj dva tisoč let po Jezusovem veselem prihodu v Jeruzalem? Ali ne gremo tudi danes z butarico ali šopkom vrbovih mačic svojemu odrešeniku naproti, v veri, da je med nami, da mu lahko zaupamo, vse zaupamo; ne le svoje ljubezni, ampak tudi lastno grozo in samoto in vse težke probleme, ki dandanes ogrožajo celotno človeštvo. Ali ni sam rekel, da ostane z nami do konca sveta? In komu naj verujemo brez dvoma v srcu, če ne Njemu? Že jutri bo zapustil cvetnonedeljsko slavje in prostovoljno vzel kelih trpljenja v roke, da nas odreši s svojo smrtjo na križu.
Toda danes je še cvetna nedelja, rumeni cvetovi trobentic se odpirajo soncu, drevesa se odevajo v praznično zelenje, butarice in mačice dišijo pod svečanimi oboki cerkvenih ladij In Jezusov skrivnostni smehljaj napolnjuje verna srca s svetlobo božje ljubezni in z neskončnim upanjem in zaupanjem.
munisti kažejo javnosti kot pristaši reda in zagotavljajo, da bi oni terorizem ob prevzemu oblasti takoj zatrli. Ponovila bi se zgodovina: tudi fašizem je prišel na oblast, ker si je ljudstvo želelo reda in bilo sito nasilja.
Z zanimanjem je javnost pričakovala referat Giancarla Pajette, ki je pri stranki izvedenec za zunanja politična vprašanja. Dejal je, da teži PCI k razpustu vojaških blokov, da je vloga evrokomuni-zma pomembna, da je PCI proti nadvladi nekih držav nad drugimi.
Na kongresu je tudi spregovoril tajnik PCI za Furlanijo-Julij-sko krajino. Cuffaro. Omenil je pojav Liste za Trst, šovinistično gonjo proti Slovencem in povezavo Liste za Trst z nekaterimi narodnimi manjšinami za prihodnje volitve v evropski parlament, kar seveda komunisti obsojajo.
STALIŠČA SOCIALISTOV IN RADIKALOV
Na komunističnem kongresu je nastopil tudi načelnik poslanske skupine PSI Balzano. Njegov govor so delegati in gostje na kongresu precej zadržano sprejeli. Potem ko je omenil, kaj obe stranki druži, je povedal, kaj jih loči. Omenil je leninizem, ki ga socialisti odklanjajo kot odklanjajo tudi zgodovinski kompromis. Komuniste je obdolžil, da so oni kri-
vi	za zadnjo vladno krizo.
Komuniste je zelo vznevoljilo, da je glavni tajnik PSI Craxi preprečil, da bi se komunističnega kongresa udeležil voditelj francoskih socialistov Mitterand, švedskih Palme in zastopnik zahodno-nemške socialdemokratske stranke. Tudi jim ni bilo všeč, da je na radikalnem kongresu, ki se je istočasno vršil v Rimu, Landolfi v imenu socialistov sprejel ponudbo radikalov o zavezništvu in skupne liste za senat. Luciano Lama, vodja komunističnih sindikatov je s tem v zvezi pozval socialiste, naj ne sklepajo sporazumov z radikalci, kajti med radikalnim voditeljem Pannello in celotno levico da zeva nepremostljiv prepad.
Pannella se je za nekaj časa pojavil na tribuni za goste, potem pa se vrnil na radikalni kongres. Na tem kongresu je označil komuniste za nove fašiste. Dejal je, da nosijo tudi partizani odgovornost za streljanje 335 talcev v Ardea-tinskih jamah v Rimu, saj so dobro vedeli za nemško grožnjo in je bil uboj 33 nemških vojakov z nastavljeno bombo pravi nesmisel. »Padli so mladi ljudje, ki so bili krivi le, da so nosili drugo uniformo,« je pribil radikalni prvak. Tudi se je izrekel proti dosmrtni kazni, ki jo preživlja nacist Hess v Zah. I3erlinu, Raeder pa v Gaeti. Stališče komunistov da ga spominja na »linčanje T rockega«.
Jasno je, da izražena stališča socialistov in radikalov v komunističnih krogih niso najbolj prijetno odjeknila. Seveda jim bodo skušali dati čim manj pomena in jih bodo označili za rušenje enotnosti levice.
imimmiimmiiiiiiiiiitminimitiMiiiiiimHimiiiiinnmiiiimiiiiiiiiiniiiiiiimtii
V	velikonočni številki boste med drugim lahko brali:
— 40 let smrti škofa dr. J. Gnidovca;
— Župnijski pastoralni sveti (dr. L. Škerl);
— Krajepisni slovar;
— Velika noč v umetnosti (Lev Detela) in
še več drugih zanimivih člankov.
immiimiiiiiiiiiiMimiimmmiiimiiimmmiiiiiimiimiiiiimiiiMiimmiimiiiii
Misli ob reviji Primorska poje
Kongres stranke Union Vaidotain
Zborovsko petje ima med slovenskim ljudstvom bogate in stare tradicije. To kaže velika prisotnost pevskih zborov na celotnem slovenskem ozemlju, in to še posebej v zamejstvu. Primorska pa je sploh ena najbolj znanih za aktivno izživljanje na pevskem področju, tako po številu in kvaliteti zborov kot tudi zborovske ustvarjalnosti naših skladateljev.
Vse to prihaja najbolj do izraza v velikih, lahko bi rekli množičnih pevskih prireditvah naše dežele. Dvajset let že ima za seboj goriška Cecilijanka, ki je iz začetne skromne, a pomembne revije tekmovalnega značaja prerasla v veliko zborovsko manifestacijo zlasti goriškega petja.
Deset let manj pa ima revija Primorska poje, ki povezuje zbore z obeh strani Primorske in tudi kaže na veliko tradicijo slovenskega zborovskega petja.
Nekje v sredi pa je nastalo — prav gotovo ne naključno — prav v Gorici mednarodno pevsko tekmovanje Seghizzi, ki je tudi imelo na svojih odrskih koncertnih deskah veliko slovenskih primorskih zborov.
V	teh vrsticah se bomo zaustavili ob reviji Primorska poje, ki je v soboto 31. marca v Trstu z nastopom najboljših ansamblov letošnje revije zaključila to pevsko prireditev. Tu ne bomo podajali poročil oz. kritik o posameznih izdajah in posameznih zborih, pač pa le nekaj splošnih misli ob tej množični zborovski reviji.
Kdo nastopa na tej reviji? Odgovor je enostaven in lahek. Sodelujejo navadno pevski zbori z obeh strani meje, amaterski seveda, ki gojijo ljubezen do slovenske zborovske pesmi. Gre razumljivo za zbore svetnega značaja, saj so lani prireditelji to hoteli posebej — in polemično — podčrtati z izključitvijo tržaškega slovenskega cerkvenega zbora. Vsekakor pa sodelujejo danes zbori nekako obeh glavnih idejno-kulturnih usmeritev, ki jih trenutno premore slovenska manjšina.
Radi bi se posebej pomudili ob glasbenih merilih. Kateri zbori lahko nastopajo glede na stopnjo pripravljenosti in tehnične izvežbanosti? Reklo bi se, da lahko vsi. To je seveda tudi razumljivo, saj večina naših podeželskih zborov (koliko pa sploh je »mestnih« zborov?!) deluje v pogojih, ki niso idealni in pač dosega srednjo povprečno stopnjo. Pri tem so seveda štete tudi izjeme v obeh nasprotujočih si straneh: imamo še nekatere res dobre pa tudi slabe zborovske ansamble. Vsi ti skupaj pa sestavljajo spektrum naše aktualne zborovske kulture na Primorskem.
Zborovski nastopi so vedno in vsekakor koristni, saj pomenijo pravo pevsko šolo za zbor sam in pevce kot posameznike. Z medsebojnim poslušanjem si pevci izostrijo in izoblikujejo posluh in okus, obenem pa ob poslušanju napak ustvarjajo kritičen odnos do pevske tehnike in končno tudi do estetskega okusa.
Zbori sami radi nastopajo, saj pomeni prav nastop edino tribuno, kjer se lahko v javnosti izkaže sad dolgotrajnega dela in truda. Zato je treba nastopati in — seveda pa tudi študirati.
Na omenjeni reviji so zbori, kot vedno, nastopali po raznih krajih in dvoranah. Nočemo na tem mestu delati nikake diskriminacije med zbori, menimo pa, da bi morali tudi nastope raznih zborov tako porazdeliti, da bi v večjih kulturnih središčih in dvoranah nastopali predvsem bolj pripravljeni in izvežbani ansambli. Tako bi tudi širši javnosti omogočili, da lahko zlasti v velikih centrih sliši najboljše zbore. Zakaj so prireditelji to naredili samo za Trst? Je morda mesto ob Soči manj kulturno?!
Še beseda o programih. Na splošno je opaziti, tako v letošnji izdaji kot že prej, da je programska izbira v glavnem zelo standardna. Ena skladba je navadno iz či-talniške dobe, druga partizanska, tretja kako znano delo primorskega skladatelja.
I.e redke izjeme so tisti zbori, ki se lotijo tudi polifonske glasbe (še tu navadno suvereno vlada vedno isti motet našega Gallusa!) ali pa kakih zahtevnejših skladb slovenskih in tujih avtorjev (letos smo zabeležili celo Hindemitha!). Verjetno bi kazalo nekoliko usmerjati tudi programsko politiko, da bi tako ne bili vedno priča enim in istim skladbam in preveč enolični slogovni smeri. Pevska revija mora namreč biti tudi ogledalo opravljenega dela in določenih umetniških dosežkov posameznih zborov.
Kako so sodelovali zamejski zbori? Od goriških sta nastopila tako mešani zibor Lojze Bratuž (v Kobaridu), ki je predstavil skladbe Josquin des Prčsa, Merkuja in Kernjaka, ter moški zbor Mirko File j na Proseku z deli Gotovca, Bučarja in Simonitija. Oba sta žela lep uspeh in pokazala
na resno pripravo ter vztrajno in sistematično delo.
Med ostalimi naj beležimo še zbore Marij Kogoj iz Trsta, zbor iz Štmavra v dvojni zasedbi, zbor Hrast iz Doberdoba, zbor društva Sedej iz Števerjana, mešani zbor iz Štandreža, moški zbor Krmin-P.le-šivo, zbor Fantje izpod Grmade, dekliški zbor iz Devina in dekliški zbor z Vrha. Zbor Lojze Bratuž je nastopil tudi med najboljšimi na zaključni reviji v Trstu v soboto 31. marca.
Revija Primorska poje pomeni na vsak način lep prispevek k ohranitvi in širjenju slovenske zborovske glasbe na Primorskem. V tem smislu je njena vloga zelo pomembna in pozitivna. Želeli pa bi, da bi se tudi določeni kriteriji, kot že prej omenjeno, spremenili in bi tako revija sama lahko nedvomno dosegla še višjo stopnjo na področju poustvarjanja naše pevske kulture.
Bgsl
KRATKE NOVICE
• Hrvaška Cerkev pripravlja veliko romanje v Rim ob 1100-letnici priznanja hrvaške kneževine kot samostojne in neodvisne države. Ko je namreč knez Branimir pregnal bizantinskega vazala Zdeslava, je poromal v Rim k papežu Janezu VIII. in ga prosil za blagoslov. Papež ga je 21. maja 879 blagoslovil v cerkvi sv. Petra in potrdil njegovo vladarsko oblast. Kasneje mu je pisal še posebno pismo, v katerem ga je pozval k spolnjevanju božjih zapovedi in k spoštovanju Gospodovih služabnikov.
• Vodstvo vatikanskega radia je od ustanovitve leta 1931 v rokah jezuitskega reda Za njegovo vzdrževanje daje Vatikan vsako leto okoli tri milijarde lir. Pri radiu je zaposlenih 300 oseb, med njimi 30 jezuitov. Zaradi finančnih težav se je zadnje čase začelo govoriti, da bo radio prevzela ustanova »Opus Dei« (Božje delo), ki jo je pred 30 leti ustanovil španski duhovnik Escriva de Balaguer. Toda jezuitski vrhovni predstojnik p. Arrupe je pohitel z izjavo, da mislijo jezuiti ostati pri radiu vse dotlej, dokler jih papež ne bo odpoklical.
Poročali smo že o tehtnem in dolgem poročilu o slovenski manjšini v milanskem dnevniku »II Conriere della sera«. V torek 20. marca pa je znani dnevnik »II Giornale Nuovo«, prav tako iz Milana, prinesel na strani, posvečeni notranji politiki dolg dopis z naslovom na petih stolpcih, »Minac-ciati« in Friuli-Venezia Giulia i cittadini che parlano solo 1'italiano (»Ogroženi« v Furlamji-Julijski Benečiji državljani, ki govorijo samo italijansko). V podnaslovu pa je med drugim zapisano: »Prevista l'obbli-gatorieta del bilinguismo per uffici e pub-blici concorsi« (Predvidena obvezna dvojezičnost v uradih in javnih natečajih). Dopis prihaja iz Gorice in izraža stališča in mnenja krajevne zveze borcev (Associazione combattenti) ter Lege Nazionale. V poročilu prinaša na dolgo nagibe, zaradi katerih je proti »diskriminacijskemu« zakonskemu osnutku PCI, ki bi Slovencem dajal neštevilne privilegije na škodo Italijanom.
Nato časopis poroča o številu Slovencev v deželi, ki naj bi jih bilo po cenitvi znanega geografa prof. Valussija 4,3 % glede na prebivalstvo dežele, kar bi znašalo 52.206 Slovencev (»Corriere della sera« nas je naštel 100.000!). V nadaljevanju omenja možnost, da bi v primeru izglasovanja zakona tudi v Gorici prišlo do mestne liste (Lista civica) kot v Trstu, ter naj bi že krožila imena kandidatov. V drugem delu člankar prinaša glavne člene zakonskega osnutka komunistične partije v zvezi zlasti z rabo slovenskega jezika.
Poudarek milanskega dnevnika na »ne-
VESTI O NAŠIH MISIJONARJIH
V	zadnjem času se je znova nabralo nekaj novic o naših misijonarjih. Zato jih posredujemo našim bralcem in prijateljem misijonov.
Andrej Majcen bo kmalu prišel v Rim. Tja ga je povabil msgr. Jezernik. Oglasil se je z razglednico in pravi: »Iz Tajpeja, kjer sem uredil moja potna dovoljenja, sem se še peljal k dr. Janežu v njegovi krasno urejeni bolnici. Lep pozdrav vsem pri Katoliškem glasu, ki se nas vedno radi spominjajo. Čez en teden zapustim For-mozo in ostanem nekaj dni v Hongkongu.« Podpisan je tudi dr. Janež.
Kmalu za prvo je prišla še druga razglednica. A. Majcen je pred odhodom obiskal še s. Rozalijo Brilej v Peipuju, kamor je prihitela tudi s. Anica Miklavčič. Tako se je na Formozi znašla skupaj »triperesna deteljica«, ki vse lepo pozdravlja. Zadnji pozdrav je prišel že iz Hongkonga. Podpisana sta A. Majcen in Stanko Pavlin.
Radko Rudež se oglaša s pismi. Njegovo misijonsko področje je težko. Živi z nekim drugim ameriškim patrom jezuitom. Področje sta si razdelila tako, da je na p. Rudeža odpadel večji in težji del. Vendar je s svojo vedrostjo in neutrudnostjo pri delu dosegel že lepe uspehe. V nekem pismu piše: »Sv. obhajila so se močno dvignila, obisk verouka tudi.« Ob nedeljah ima redno tri, štiri maše.
Z Madagaskarja se je s posebnim pismom javil g. Rok Gajšek, ki je bil na dopustu v Sloveniji. Predno se je vrnil na Madagaskar, se je ustavil tudi v Gorici in govoril po Ljudskem radiu. Tisti večer je pa bilo zelo grdo vreme, zato se je oddaja bolj slabo slišala. Njegovo pismo bomo posebej objavili.
Iz Slonokoščene obale je pisal g. Ivan Bajec, škofijski misijonar iz koprske škofije. »Čeprav sem tu šele tri leta, bom letos prišel na dopust. Takšna je navada tukajšnjih misijonarjev.«
Ivan Štanta z Madagaskarja pa pravi: »Dela je dosti. Pretekli mesec smo izgubili dva patra. Eden je umrl v prometni nesreči, drugi pa je odšel v Itaiijo, da vstopi med benediktince. Tretji pa je šel domov, ker ima mamo bolno. 15. avgusta bo posvetitev nove stolnice v Ihoshy. Vsem bralcem voščim krščansko doživete velikonočne praznike.«
varnosti« zakonske zaščite Slovencev nedvomno izraža določena mnenja ne samo Montanellijevega dnevnika in kroga, pač pa vseh tistih, ki nočejo danes priznati pravice Slovencev v Italiji do zakonske zaščite.
Čudimo se pa, da se taki igonji pridružuje dnevnik, ki je doslej veljal za resnega in uglednega in ki ima za sourednika znanega liberalnega senatorja in evropskega parlamentarca Bettizo (ki ima sam v družini del slovenske prisotnosti!). Kje je liberalna širina in duh, ki ga ista liberalna stranka prevzema tudi glede manjšin v svojem letošnjem evropskem volivnem programu?
Spectator
Raliner o nedelji
Nemški teolog Karl Rahner je v marcu slavil 75. leto življenja. V listu »Ent-schluss« je nedavno objavil svoje razmišljanje o nedelji. Po njegovem mnenju udeležba pri službi božji ni božja, ampak cerkvena zapoved. Slavljenje nedelje bi bilo treba pojmovati bolj kot dolžnost skupnosti kot pa posameznikov. Vendar bi morala v zavest posameznega kristjana pronicniti zavest, da je evharistična daritev »spomin smrti Jezusa Kristusa in vstajenja« in da bi morala zato biti draga vsakomur izmed nas. Vprašanje pa je, če je dušnopastirsko modro, vztrajati na obveznem obisku nedeljske sv. maše, ko je že tako velik odstotek katoličanov ne upošteva več.
Od 23. do 25. marca je bil v Dolini Aosta prvi državni kongres stranke Union Vaidotain, ki je glavno politično predstavništvo francosko govoreče manjšine. Kongresna dela so potekala v znanem turističnem središču Saint Vincent. Celotno zborovanje je imelo letos vse večji pomen in vlogo, ker se je odvijalo tudi v znamenju povezave manjšinskih strank in gibanj v pripravi na možen skupni nastop za evropske volitve.
V	Dolini Aosta je na lanskih volitvah Union Vaidotain dosegla velik volivni u-speh in si tako sedaj pripravlja tudi novo in močnejšo strankino ureditev in organizacijo. Ima tudi svojega predstavnika v senatu. Naj tu še dodamo, da posebni statut dežele Aosta izenačuje francoski jezik z italijanskim. Tako ima francoščina svojo uradno vlogo tudi v javnosti. Topografski napisi so v krajih s francoskim izvirnim imenom izključno francoski. Na šolah,
Avtonomni šolski okroii
Obžalujem, da tudi Vaš list (glej Katoliški glas z dne 8. marca 1979) ni točno posredoval bralcem moja stališča (ki so že zdavnaj tudi stališča socialistične stranke) glede šolskih okrajev in drugih organov, ki naj bi bili potrebni slovenski šoli.
Zadostovalo bi napisati, da je Pečenko poudaril tudi potrebo po »avtonomnih slovenskih šolskih okrajih« (in ne okraja) in ustanovitvi deželnega sveta ter imenovanja deželnega skrbnika za slovenske šole.
Prisrčne pozdrave
Josip Pečenko
P. S. - Da to stališče ni več »glas vpijočega v puščavi«, dokazuje članek dr. Bran-catija (predsednika deželne komisije za kulturo, prosveto in šolstvo) v »Voce Isontina« z dne 10. marca 1979, katerega ste gotovo že gotovo pozorno prebrali.
Trst, 21. marca 1979
Stališča ravnatelja inž. Josipa Pečenka glede »avtonomnih slovenskih šolskih okrajev« so znana. Že od vsega začetka je omenjeni profesor zagovarjal stališče, da bo na podlagi sedanjih zakonskih uredb lažje doseči več slovenskih šolskih okrajev kot pa enega samega deželnega. To stališče si je osvojila tudi deželna socialistična stranka. Sedaj se je oglasil Se dr. Brancati v »Voce Isontina«, ki je zavzel slično stališče. Velika večina slovenske javnosti pa vztraja pri mnenju, da bi samo enoten deželni šolski okraj zagotovil slovenskemu šolstvu tudi po reformi višjih srednjih šol primeren razvoj kot ga naša zamejska skupnost potrebuje. Razcepljeno na dva okraja bi ostalo slovensko šolstvo zlasti na Goriškem okrnjeno in bi v Slovenski Benečiji ostali brez upanja na ustanovitev šol s slovenskim učnim jezikom.
Mnenje, da bi dva okraja laže dosegli kot enega, je varljivo. Kajti brez politične volje pri velikih strankah v deželi in v državi ne bomo dosegli ne enega ne dveh okrajev. Če pa pride do take politične volje, ne bo težko v parlamentu prilagoditi zakona potrebam slovenskega šolstva v naši deželi in naši zahtevi po enem slovenskem šolskem okraju. Saj bi v vsakem primeru morali spremeniti sedanje poverjene dekrete. Da je ob politični volji vsedržavnih strank, zlasti DC, PCI in PSI to izvedljivo, je potrdil poslanec Santuz ob srečanju v Sovodnjah.
Značilna izjava Mihajlova
Prof. Mihajlo Mihajlov, ki je trenutno
v	ZDA, je dal 20. februarja letos sledečo izjavo za tisk:
Ker sem zaenkrat preložil svojo nameravano vrnitev v Jugoslavijo in sem še vedno v ZDA, se čutim dolžnega dati pojasnilo.
Za jugoslovanske disidente je problem materialnega obstoja pogostokrat veliko težji kot vsa politična in policijska preganjanja. Gonja proti jugoslovanskim disidentom, ki se je začela 20. decembra 1978 med 2. plenumom centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, in zlasti ton časopisnih napadov name, ki se še nadaljujejo, ne pušča nobenega dvoma, da mi bo po vrnitvi v Jugoslavijo vzet najmanj potni list in tako ne bom mogel več potovati v tujino. Zato moram zaenkrat Se ostati v ZDA, da si bom tako zagotovil obstoj po svoji vrnitvi. Na Zahodu pa bom moral omejiti svoje javne nastope in se posvetiti dokončanju knjig, ki bodo obenem z vrsto predavanj na nekaterih univerzah moj edini vir dohodkov. To sem primoran storiti, kajti v Jugoslaviji mi ne dajo možnosti zaslužka za preživljanje.
Komentar k tej izjavi si lahko bralec ustvari sam.
ki so nekako dvojezične, so vsi napisi v obeh jezikih. Naravno, da so zato tudi uradna dela kongresa potekala vsa v francoskem jeziku. Sedanji kongres valdostan-ske stranke pomeni tudi začetek borbe za večjo avtonomijo, v samem geslu v kongresni dvorani občinske palače v Saint Vincentu pa je bila tudi zahteva po samoodločbi.
Prva dva dneva kongresa sta bila posvečena notranjim problemom stranke in njeni politični liniji ter programu, obenem pa tudi volitvam novih strankinih organov.
V	nedeljo 25. marca pa so bili na sporedu pozdravni nagovori drugih manjšinskih strank in avtonomističnih gibanj alpskega loka. Udeleženi so bili še predstavniki iz francoske Savoie in belgijskih Frizijcev. Na kongres je bila tako povabljena tudi Slovenska skupnost; njeno delegacijo so sestavljali predsednik deželnega sveta Andrej Bratuž ter predstavnika mladinske komisije oz. sekcije iz Trsta in Gorice Ivo Jevnikar in Ileana Sirk. Predsednik deželne SSk je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril pomen povezave manjšinskih strank in prispevek, ki ga hoče dati slovenska stranka na poti evropske gradnje. To pa seveda le v pristnem manjšinskem sodelovanju in zato SSk ne more sprejeti v ta okvir tistih avtonomističnih gibanj oz. list, ki v krajevnem merilu vodijo izrazito protislovensko gonjo.
Kongres Union Vaidotain je vzbudil veliko pozornost tudi v vsedržavnem tisku, ki je veliko poročal o delu in problemih valdostanske skupnosti. Po tem kongresu bo gotovo v najkrajšem času prišlo do končnih sklepov v zvezi s skupnim nastopom manjšinskih strank za bližnje evropske volitve.
■ Pod streli dveh teroristov je padel v Rimu demokristjanski svetovalec 58-letni odvetnik Italo Schettini. Bil je tudi upravnik stanovanj. Ker je zadnje čase podpisal več izgonskih pozivov, mu to seveda prizadeti niso v dobro šteli.
■ Od 31. marca Anglija na Malti nima več svojih oporišč. Malteška vlada je doslej prejemala zanje 150 milijonov dolarjev na leto. Zadnje čase se je vedno bolj bratila z Libijo, ki je bogata na nafti in zato tudi bogata na dohodkih. Bodočnost bo pokazala, če je bila politika sedanje laburistične vlade Dom Mintoffa za 310.000 Maltežanov pravilna.
■ Z enim glasom večine (311 : 310) je v Londonu laburistična stranka Jamesa Cal-laghana med glasovanjem o zaupnici doživela pekoč poraz v spodnjem domu britanskega parlamenta. Zaradi tega je kraljica Elizabeta II. razpustila parlament in razglasila volitve, ki bodo 3. maja. Konservativna stranka, ki jo sedaj vodi dinamična Margaret Thatcher, ima to pot lepe možnosti, da se po 5 letih vrne na oblast.
■ Nov zgodovinski dogodek na Bližnjem vzhodu. V začetku tega tedna je Egipt obiskal predsednik izraelske vlade Begin. Ob vznožju piramid je dal izjavo: »Postajamo prijatelji in začenjamo tisto medsebojno sodelovanje in vzajemno pomoč, ki pomenita docela novo obdobje. Za to se moramo zahvaliti pogumnemu dejanju predsednika Sadata in našima narodoma.«
■ Na konferenci zunanjih ministrov arabskih držav v Bagdadu so bili zoper Egipt, ker je sklenil mirovni sporazum z Izraelom, sprejeti zelo ostri sklepi. Priporočeno je bilo, naj posamezne države prekinejo v teku enega meseca s Sadatovo vlado vse politične in diplomatske stike. Sedež Arabske zveze naj se prenese v Tunis. Ukine naj se dobava nafte iz arabskih držav kakor tudi vsa posojila in gospodarska pomoč.
■ V petek 30. marca in v soboto 31. marca so se morali Iranci izreči, ali so za islamsko republiko, čeprav bodo uradni rezultati o referendumu znani šele čez teden dni, pa naj bi po neuradnih podatkih glasovalo za predlog Homeinija kar 97,8 odst. volivcev. Vendar povsod ni potekalo gladko. Turkmenci, manjšina na meji s Sovjetsko zvezo, nito hoteli odpreti volišč. Tudi Kurdi so ostali do volitev hladni. Tako v mestu Mahabad 90 odst. Kurdov ni glasovalo.
■ V bližini mesta Harrisburg v Pensilvaniji (ZDA) je prišlo v jedrski elektrarni do okvare, zaradi česar so začele uhajati radioaktivne snovi. Pensilvanski guverner je odredil stroge ukrepe za zaščito prebivalstva, v javnosti pa se je znova sprožila polemika o umestnosti uporabe atomske energije za miroljubne namene.
Milena Merlak
CVETNA NEDELJA PRAZNIK ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA
Kako veselo je na tisto cvetno nedeljo bilo!
Ze zarana so Jeruzalemčani Jezusu naproti hiteli, polje in vrt in gozd so brsteli, zeleneli in cveteli in skupaj sta se veselila zemlja in nebo.
Danes spet prihaja Jezus skozi mestna vrata v belem oblačilu, neskončnega pogleda, sijočih las, prinaša v srcu mir, ljubezen do sočloveka-sobrata, vsemogočno doni njegov nežni, blagi, božji glas.
Danes Palestinci, Sirijci, Izraelci, vsi Arabci, tudi Egipčani, odlagajo orožje smrti, zasedeno zemljo zapuščajo zemljani, danes Jeruzalem joka solze veselja — za solzami trpljenja, ker Jezusova cvetna nedelja je praznik človeškega življenja.
Še n miluski dnevnik o SML.
HM m nm
Podoba in delo dekana v preteklosti in v sedanjosti
»Jaz sem sredi med vami kakor tisti, ki streže« (Lk 22,77).
Dekan je duhovnik, ki ga škof postavi na čelo dekanije, to je okraja, na katerega je razdeljeno ozemlje škofije in ki obsega več župnij. .Njegovo delovanje je določeno v zakoniku cerkvenega prava, v škofijskih sinodah, sedaj tudi v odlokih drugega vatikanskega cerkvenega zbora ter v škofovih odlokih. (O tem bo izšel poseben članek.)
V	goriški škofiji — od leta 1968 — duhovniki dekanij e^pastoralnega področja volijo za dobo treh let svojega dekana-pred-sednika pastoralnega področja. Volijo tudi
v škofijski duhovniški svet za dobo treh let predsednika in dva člana Duhovniškega področja. Ravno tako za dobo treh let volijo goriški slovenski duhovniki škofovega vikarja za Slovence, duhovniki vse škofije pa generalnega vikarja. Škof nato potrdi izvolitve. Da bi zagotovili neko povezanost s preteklostjo, so ti lahko ponovno izvoljeni. Tako na primer je bil sedanji slovenski dekan izvoljen v Duhovniški svet kot svetovalec že od njegove ustanovitve pred desetimi leti in je bil za pretekla tri leta izvoljen za predsednika Duhovniškega slovenskega področja, sedaj je -bil pa izvoljen za tri leta za predsednika slovenskega duhovniškega področja in za predsednika slovenskega pastoralnega področja-dekana.
PASTIR VODNIK
Služba dekana je bila v preteklosti zelo Pomembna in je vzbujala globoko spoštovanje. Njegova vloga ni bila nikoli samo Pravna, kot nositelja oblasti in dostojanstva, ampak deloma tudi dušnopastirska. Današnji dekan v polni meri ohranja podobo in delovanje dekana v preteklosti, sprejema pa nove poglede in zahteve cerkvenega zbora v zvezi s prenovljenim pojmom Cerkve kot Kristusovega občestva in služb v njej. Kot so ti novi pojmi in pogledi vsakemu verniku vir zadovoljstva in veselja, toliko bolj so to dekanu, ker dajejo njegovi službi nov pečat, novo sprejemljivejšo obliko.
Vsakdo, ki vodi, mora imeti vedno pred očmi resnico, da je pastir vodnik v polnem pomenu Jezus sam, ki je rekel apostolom: »Vi se ne dajte klicati z imenom rabbi - učitelj”, zakaj eden je vaš učitelj,
vi vsi ste pa bratje. Tudi ne kličite nikogar na zemlji za "očeta”, zakaj eden je vaš Oče, tisti, ki je v nebesih. Tudi se ne imenujte vodniki, zakaj eden je vaš vodnik, Kristus. Kdor je naj večji med vami, bodi vaš strežnik« (Mt 23, 8-11).
Strežba, služba bratom, v tem je Kristus nakazal bistrvo vsakega vodstva v Cerkvi, vsake oblasti, od največje do najmanjše. Zavedati se pa tudi moramo, da so novi pojmi Cerkve-Kristusovega občestva in novi pojmi vzajemnosti in sodelovanja v njej v soodgovornosti in soodločanju enaki onim prvotne Cerkve, to je Cerkve Prvih stoletij. Tako je npr. sv. Ciprijan, veliki škof Kartagine v severni Afriki, ki je umrl kot mučenec leta 258, pisal nekaj Pred smrtjo:
»Ciprijan, bratom presbiterjem (duhovnikom) in diakonom pozdrav. Kar so mi Pisali naši tovariši presbiterji, temu sam nisem mogel odgovoriti, zakaj od začetka svojega škofovstva sem sklenil, da ne bom ničesar delal po svoji volji in brez vašega sveta in brez soglasja ljudstva. Ko po milosti božji pridem k vam, bomo skupaj, kakor terja medsebojno spoštovanje, pretresli, kaj se je storilo ali kaj je treba storiti.«
V	tem je načelo »zbornosti«, ki jo je povzel zadnji cerkveni zbor, ki o njej govori sedanji papež ter daje tudi navadnemu dekanu-predsedniku področja novo vrednost in mu vliva poguma za njegovo zahtevno delovanje.
V	GORIŠKI ŠKOFIJI
Goriški duhovniki smo obravnavali vlogo dekana celo lansko leto, ko smo v Škofijskem duhovniškem svetu razpravljali o dokumentu »Pastoralna področja, župnije ’n središča medžupnijskih služb«. Dokument je nato škof odobril v odlokom 15. novembra lani. Soglasno smo slovenski duhovniki sprejeli možnost, ki je dana v odloku, da na slovenskem področju istovetimo obe službi: predsednik pastoralnega Področja-dekan je istočasno predsednik duhovniškega področja. Združili smo zato 'a*ke in duhovnike v eno samo ustanovo v gotovosti večje enotnosti in večjega UsPeha dušnega pastirstva med Slovenci Soriške škofije.
Pretekli dve leti smo si tudi zelo priza-devali, da bi nam škof imenoval »generalnega vikarja za Slovence«, kot je to v Škofji Bocen-Briksen na Južnem Tirolskem v daliji in v večini narodno mešanih škofij v inozemstvu. Edino taka cerkvena oseka bi nam namreč zagotovila enakovred-
nost in enakopravnost z italijansko večino v škofiji. Po škofovi želji smo sprejeli »škofovega vikarja za Slovence« za dobo treh let, v gotovosti, da bo takrat škof ugodil našim upravičenim željam.
Na sestankih smo tudi skušali nekoliko opredeliti delokrog škofovega vikarja z ozirom na potrebe naše manjšine na Goriškem in v Italiji in da bi oba, tako škofov vikar za Slovence kot slovenski dekan, izstopila precej jasno glede delitve dela in glede čim tesnejšega sodelovanja med njima.
Na treh letošnjih sestankih Slovenskega duhovniškega področja smo med drugim razpravljali o osnutku notranje ureditve slovenske dekanije; končno obliko ji bomo dali na sestankih dekanijskega sveta skupaj z laiki.
IZJAVE URADNE CERKVE
Cerkveni zbor pravi: »V škofijah naj bodo, kolikor je le mogoče, ustanovljeni sveti, ki bodo pomagali pri apostolskem delu Cerkve, tako glede oznanjevanja evangelija in posvečevanja, kakor tudi glede dobrodelnega, socialnega in drugega delovanja, pri čemer naj složno sodelujejo duhovniki, redovniki in laiki... Takšni sveti naj bodo, če je le mogoče, tudi v mejah župnije ali na medžupnijski, medškofijski in tudi na narodni in mednarodni ravni« (Laiki, 26).
V	zgoraj omenjenem škofovem odloku
Vsako pomlad prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu revijo otroških in mladinskih zborov. Letos je bila na vrsti v nedeljo 25. marca v Kulturnem domu že deveta taka prireditev. To je bil praznik petja, praznik naše mladine, praznik naše besede. Z eno besedo — mogočen slovenski praznik, ki ga bo težko pozabiti.
Take prireditve ob rekordni udeležbi otrok^pevcev (nad 700 jih je bilo) ter ob množičnem obisku občinstva nam dajejo pogum za nadaljnje delo.
Zato gre tu vse naše priznanje Zvezi cerkvenih pevskih zborov kot organizatorju, ki veliko da na to, da slovenska pesem živi v naših šolah, v naših kulturnih domovih, cerkvah, društvih in krožkih. Zato ne štedi s svojimi močmi in se iskreno zavzema in skrbno organizira vsako leto revijo otroških in mladinskih zborov, revijo cerkvenih pevskih zborov v jeseni, božične koncerte ter tudi tečaj za pevce v matični domovini z željo po čim zrelejšem umetniškem petju ter poznavanju zakladov slovenske zemlje.
Nedeljski spored in izvajalce je predstavil Livij Valenčič. Priložnostni nagovor je imel prof. Humbert Mamolo in smo ga v celoti objavili v prejšnji številki našega lista.
Nato se je zvrstilo na odru 16 otroških in mladinskih zborov, ki je vsak podal tri pesmi. V letaku, ki je bil za to priložnost razdeljen mod občinstvo, je rečeno med drugim, da sta besedilo in glasba enakovredni sestavini in prav v tem smislu so bile izbrane vse pesmi, saj je to pot prvič, da poleg skladateljevega imena zasledimo tudi pesnikovo ime. In kateri so vsi zbori?
Spored je začel otroški zbor Slomšek iz Bazovice, Padrič in Gropade (dirigent Barbara Kalc), nadalje so se predstavili »Slovenski šopek« iz Mačkolj (Ljuba Smotlak), zbor Glasbene Matice - Trst (Igor Kuret), zbor osnovne šole »A. Gradnik« iz Repen-tabra (Marica Dolenc), zbor osnovne šole »Bazoviški junaki« iz Rojana (Mirjam Mi-kolj), zbor osnovne šole v Barkovljah (Vera Poljšak), zbor osnovne šole »I. Gruden« iz Šempolaja (Ida Bitežnik). Prvi del je zaključil zbor iz Sv. Križa (s. Celina Kon-telj). V drugam delu se nam je najprej predstavila osnovna šola »F. Bevk« z Opčin ter osnovna šola »D. Kette« iz Trsta. Vodila sta ju Branislav Lupine in Marija Uršič.
Nadvse hvalevredno pa je, da so se letošnji reviji pridružile v posebnem številu tudi šole, kar je ves program poživilo in občutno pripomoglo k še večjemu uspehu Pesmi mladih. Mladinski zbori so nam pokazali, kako velik pomen ima glasba pri skladni rasti posameznikove in narodove osebnosti. Prav bi bilo, da se vsa ta mladina oklene in nadaljuje s tradicijo zborovskega petja in naj nima težav pri vključevanju v piosvetne ali cerkvene zbore.
Letošnji mladinski zbori so se pa takole zvrstili na odru: Glasbena matica Trst (Stojan Kuret), Slavček iz Nabrežine (Edith Kocjan), srednja šola »F. Erjavec« iz Rojana (Tomaž Simčič), srednja šola »Sv. Cirila in Metoda« pri Sv. Ivanu (Edith Kocjan), srednja šola »I. Cankar« od Sv.
o pastoralnih področjih je zapisano: »Clen 2: Vsako področje bo našlo primerne oblike notranje ureditve z ozirom na svoje posebne potrebe, da uresniči službe in pastoralne pobude in da pomaga predsedniku področja-dekanu v izvrševanju nejgovih nalog.«
Cerkveno pravo, 2. vatikanski cerkveni zbor, škofijska sinoda in škof sam predvidevajo za dekana tako zahtevne osebne lastnosti značaja, duhovnosti in izobrazbe ter mu predpisujejo tako obširno področje delovanja — kot bomo videli v posebnem članku —, da v celoti tega nima in ne zmore en duhovnik sam. Edino rešitev je treba iskati tam, kjer jo je nakazal cerkveni zbor in smo jo sprejeli goriški slovenski duhovniki: v celotnem občestvu duhovnikov in laikov, ki se izraža v dekanijskem zboru in v dekanijskem svetu, ki iz tega izhaja.
Zavedamo se pa vsi, da ni dovolj nekaj organizirati, saj organizacija sama ne reši vprašanja, a na drugi strani se zavedamo, da edino organizacija lahko uvede skupinsko delo in še to pod pogojem, da se vsi
—	laiki in duhovniki — zavedamo svoje odgovornosti, če smo prepričani, da gre za našo stvar in ne za nekaj tujega; da gre za nekaj, kar nas osebno prizadene in da bo v bodočnosti odločilno vplivalo na verski in narodni obstoj in napredek slo-
Jakoba (Stojan Kuret) ter srednja šola »S. Gregorčič« iz Doline (Ljuba Smotlak).
Prireditev so počastili novi jugoslovanski konzul v Trstu, škofov vikar, šolski nadzornik, deželni svetovalec SSk dr. Štoka, dr. Lokar, dr. Dolhar, ugledni glasbeni gostje iz Ljubljane ter ravnatelji slovenskih šol na Tržaškem.
Nadvse mogočna in navdušujoča pa je bila skupna pesem, ko se je na odru zvrstilo nad 600 mladih grl ter ob spremljavi ansambla TAIMS, ki letos slavi deseto obletnico obstoja in se pripravlja na samostojen koncert v Kulturnem domu v Trstu 24. aprila letos, in pod vodstvom Franca Pohajača z zanosom zapeli »Veseli ringa-raja (besedilo Ljubka Šorli, glasba Zorko Harej).
Prireditev sama je izborno tekla, kljub temu pa bi bilo za prihodnje resno pomisliti, da bi jo razdelili na dva večera. Kazalo bi, da bi se en del ohranilo v Trstu v Kulturnem domu, drugi del pa naj bi se odvijal kje na deželi. Ali bi se morda ne dalo organizirati tudi, da bi se Pesem mladih združila in zaobjela tudi Goriško?
Iskrena hvala vsem, ki so poskrbeli za ta enkratni užitek. Tu je prav, da se seznanimo s čudovitim in globokim besedilom zaključne skupne pesmi, ki je kot nalašč izzvenela v prijetnih akordih v tem mednarodnem letu otrok:
Da imeli bi peruti, kakor ptice male, nežne, poleteli bi v dežele, našim mislim nedosežne, preko celega sveta, kjer otroci so doma.
Z njimi v krog bi se združili, jim ljubezen ponudili, cvet iz našega srca.
In veseli ringaraja od tečaja do tečaja vsem naznanjal bi glasno, da na svetu je lepo, če si v sreči in nesreči bratsko stisnemo roko.
»Gadje gnezdo« v francoščini
V	francoskem prevodu je konec lanskega leta izšel roman Vladimirja Levstika »Gadje gnezdo« (Un nid de vipere). Prevod je opravil Andrč Desire, kar je pisateljsko ime Alberta Rigouda. Ta je dalj časa živel v Sloveniji, kamor je prišel še pred prvo svetovno vojno (1911); tu se je spoprijateljil z mnogimi slovenskimi umetniki, tako z Zupančičem kot tudi s samim Vladimirjem Levstikom. Poučeval je namreč francoščino na zasebnih tečajih in se dobro seznanil tudi s slovenščino. Z V. Levstikom sta bila v stikih prav do smrti slednjega (1957).
»Gadje gnezdo« je najboljše delo V. Levstika. Med tolikimi osebnostmi je v njem najbolje podan značaj matere Kastelke, ponosne gospodinje na kmečkem posestvu, ki ji vojna vzame vse tri sinove. Pred leti je bilo delo uprizorjeno tudi na odru v Slovenskem gledališču v Trstu z naslovom »Kastelka«. Z njim je tržaško gledališče nastopilo po več primorskih krajih in želo povsod izreden uspeh.
Spravne pobožnosti na Tržaškem
Spravne pobožnosti s priložnostjo za spoved bodo imeli v naslednjih župnijah: Mačkolje v soboto 7. aprila ob 20. uri; Rojan v nedeljo 8. aprila ob 16. uri; Dolina v nedeljo 8. aprila ob 19. uri; Boršt v ponedeljek 9. aprila ob 20. uri; Boljunec v sredo 11. aprila ob 20. uri. Verjetno bodo spokornosti tudi v drugih župnijah.
V tržaškem mestu bodo na veliki četrtek 12. aprila sv. maše v spomin zadnje večerje po vseh cerkvah, kjer imajo redno nedeljsko mašo. Svete maše bodo ob 18. uri.
Z občnega zbora društva »Pravnik«
22. marca je bil končno po nekaj letih presledka redni letni občni zbor društva »Pravnik«, v katerem je včlanjenih večina slovenskih odvetnikov s Tržaškega in z Goriškega. Ta dogodek je toliko pomembnejši in razveseljiv, ker v zadnjem času ni bilo slišati o kakem večjem delovanju društva, predvsem ker so v zadnjih letih umrli nekateri ugledni slovenski odvetniki (dr. K. Ferluga, dr. F. Baša, dr. A. Kukanja, dr. F. Tončič).
Po poročilih podpredsednika dr. Branka Agneletta, ki je nadomeščal pred kratkim umrlega predsednika dr. Tončiča, in tajnika dr. M. Bitežnika so udeleženci temeljito razpravljali o predlogu sprememb društvenih pravil; ugotovljeno je bilo namreč, da so pravila društva v marsičem zastarela in da ne odgovarjajo več stvarnosti današnje družbe niti zahtevam in potrebam slovenske narodne skupnosti v zamejstvu.
Zato v prenovljenih pravilih izstopajo tri načelna stališča in sicer, da je društvo »Pravnik« združenje pravnikov (ne samo odvetnikov) slovenske narodnosti, ki živijo v deželi Furlaniji-Julijski krajini, da je namen društva proučevanje pravnih ved ter dajanje nasvetov in predlogov članom in zainteresiranim manjšinskim skupnostim pri študiranju in praktičnem izvajanju zakonov, razsodb, upravnih predpisov in raznih norm. Društvo nudi članom strokovno pomoč ter skrbi za strokovno usposabljanje pravniškega naraščaja.
Iz gornjega sledi, da je lahko član društva vsak slovenski pravnik, čeprav ne izvršuje odvetniškega, sodnijskega ali notarskega poklica; da si bo društvo prizadevalo za aktivno in trajno sodelovanje v vsakdanji narodni problematiki s slovenskimi organizacijami in da bo v največ ji meri gojilo stike s slovenskimi slušatelji pravne fakultete.
Po tem sodeč kaže, da se bo društvo »Pravnik« vključilo bolj aktivno v problematiko slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in prispevalo svoj delež v skupnih naporih pri zavzemanju za naše pravice. V novi odbor društva so bili izvoljeni: dr. Branko Agneletto, predsednik; dr. Mitja Bitežnik, podpredsednik; dr. Franc Škerlj, tajnik; dr. Jan Godnič in dr. Drago Štoka, odbornika; v nadzorni odbor pa: dr. Bogomir Senčar, dr. Egon Floridan in dr. Danilo Pieri.
Zborovanje Liste za Trst
V kinu Nazionale je v nedeljo 1. aprila vodstvo Liste za Trst priredilo zborovanje, na katerem je župan Cecovini sporočil, da se bo tržaška lista predstavila tako na prihodnjih parlamentarnih volitvah kot na volitvah za evropski parlament. Za te zadnje bo nastopila s svojimi kandidati na listi Union Valdotain. Cecovini je tudi povedal, da so radikali ponudili skupen nastop, ki ga je pa on zavrnil.
»Ljubljanski dnevi v Trstu«
Na pravni fakulteti tržaške univerze so bili od 1. do 3. marca v okviru sodelovanja med filozofskima fakultetama iz Trsta in Ljubljane »Ljubljanski dnevi v Trstu«. Medtem ko so lani tržaški docenti gostovali v Ljubljani, je letos svet ljubljanske fakultete pripravil za tržaško občinstvo bogat spored predavanj in okroglih miz.
Srečanje je začel dekan tržaške filozofske fakultete prof. Petronio, ki je razložil cilj in namene posvetov ter sodelovanja med obema univerzama. Tako tržaška kot ljubljanska univerza ne moreta mimo dejstva, da sta obmejni vseučilišči in da stojita na živem stičišču dveh kultur.
Predavanje o slovenski zgodovini in kulturi
V dvorani italijanske Ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture je univ. prof. Jože Pirjevec imel predavanje »Oris slovenske zgodovine in kulture«. Predavatelj je orisal našo zgodovino od
prihoda Slovencev v te kraje do druge svetovne vojne. Pri tem je omenil tudi glavne dejavnike, ki so vplivali na naš kulturni razvoj ter narodno osveščenost.
To je bilo prvo iz vrste šestih predavanj, ki jih bo zgoraj omenjena ustanova priredila za Italijane kot dopolnilo tečajem slovenščine. Sledila bodo predavanja o naši glasbi, pesništvu, pripovedništvu, gledališču ter o upodabljajoči umetnosti.
Tržaški slovenski umetniki v Celovcu
V »Aula Slovenica« v Celovcu so v ponedeljek 26. marca odprli razstavo del tržaškega grafika Klavdija Palčiča, ki je bil pri tem osebno navzoč. Predstavitvi umetnika je sledil kratek kulturni spored, ki sta ga izvedla člana Glasbene Matice iz Trsta Odinea in Aleksander Vodopivec.
V četrtek 29. marca pa je bil istotam kulturni večer, ki so ga pripravili pesnik Miroslav Košuta, pisateljica Tvanka Hergold ter recitatorja-člana SSG iz Trsta Bogdana Bratuževa in Anton Petje.
f s. Favstina Pavlin
Kongregacija šolskih sester je zopet poslala revnejša za eno vzorno članico: našo dobro s. Favstino Pavlin je Gospod 14. marca odpoklical po večno plačilo.
S. Favstina se je rodila 27. maja 1894 v Ravnici ob vznožju Sv. gore. Njeni starši so bili globoko verni kmetje. V družini je bilo osem otrok. Najstarejša hči je postala redovnica križarka, a je kmalu po preobleki umrla. Tudi Lojzka, četrti otrok, je že v zgodnji mladosti hrepenela po redovnem življenju, toda zaradi materine bolezni in preobilnega dela ni mogla iti za svojim hrepenenjem. Šele po materini smrti po prvi svetovni vojni se ji je izpolnila srčna želja. Zaprosila je za sprejem pri šolskih sestrah v Tomaju na Krasu, kjer je bila preoblečena 8. septembra 1924 in je dobila redovno ime Favstina.
Iz Tomaja je bila poslana v dijaški zavod Alojzijevišče v Gorici in je ostala tu, dokler ni fašistična oblast zavoda zatrla. Iz Gorice so jo predstojniki poslali v Belo peč, kjer je nad 30 let tiho in skromno opravljala trdo delo na polju in v hlevu. Belopečani so jo imenovali »La suora Santa«. Duhovnik, ki jo je dobro poznal, se je izrazil, da bo po njeni smrti zbiral dokumente za njeno beatifikacijo. Lepo spričevalo!
S.	Favstina ni znala italijanščine, a vsakemu, ki ga je srečala, je znala dati ljubezniv nasmeh, ki je namah osvojil srce. Zadnja leta je preživela v provincialnem domu v Trstu. Vsem je bila zgled tihe, skromne redovnice. Delo je posvečevala z molitvijo.
Draga s. Favstina, počivaj mirno v Njem, ki si ga vse življenje vdano ljubila in mu zvesto služila! In prosi ga, naj pošlje naši kongregaciji še mnogo takih svetih redovnic kot si bila ti! - Sosestra
Sv. oče bo obiskal rojstni kraj svojega prednika
Sv. očeta je obiskala večja skupina romarjev iz Belluna. Po sprejemu so razne osebnosti povabile papeža, naj obišče rojstni kraj Janeza Pavla I. Predsedniku izseljencev iz Belluna Barcelloniju je papež dejal: »Zares moram priti v kraje papeža Lucianija. Upam, da bom mogel v kratkem.« Predsedniku province pa je rekel: »Prav rad, storil bom, kar bo možno. Pridem.« Tudi župniku iz Canale d’Agordo je pritrdil: »Moram priti v vas papeža Lucianija, moram priti. Upam, da bo to kmalu.«
•k
• Kardinal Willebrands, ki vodi Tajništvo za edinost kristjanov, se je mudil štiri dni v gruzinskem mestu Tbilisi. Gruzija je ena sovjetskih republik. Willebrands je obiskal lani izvoljenega poglavarja gruzinske pravoslavne Cerkve »katolikosa« Elija Siolasvilija.
• Ukrajinski kardinal Josif Slipyj, ki ima že 87 let, je ponovno izjavil v Rimu, da z Rimom združena ukrajinska Cerkev vzhodnega obreda mnogo pričakuje od sedanjega papeža, ker edino slovanski papež lahko razume trpljenje Cerkve, ki v Sovjetski zvezi uradno niti obstajati ne sme. Kardinal je rimskim krogom ob tej priložnosti očital, da so doslej Ukrajince tolažili le z besedami. Ponovno je Slipyj zahteval priznanje samostojnega ukrajinskega patriarhata. Tega priznanja se v Rimu branijo, češ da bi škodilo dialogu z rusko pravoslavno Cerkvijo.
venske manjšine pri nas.
Marjan Komjanc
mm   milimi!   milimi milili   imun imunim imuni .................
Pesem ulili - »jtt slovenski praznik
i	.
Veliki teden v Gorici
Na oljčno nedeljo ob 9. uri v cerkvi sv. Ignacija slovenski peti pasijon. Opoldne bo pri Sv. Ivanu blagoslov oljk.
Na veliki ponedeljek in torek od 16. do 17. ure v stolnici ura češčenja.
Na veliki četrtek ob 20. uri maša v cerkvi sv. Ivana, nato češčenje Jezusa v božjem grobu: do 22. ure za žene in dekleta, od 22. do 23. ure za može in fante.
Veliki petek: ob 7. uri križev pot v stolnici. Od 10. do 11. ure pri Sv. Ivanu češčenje Jezusa v božjem grobu za osnovnošolske otroke, od 11. do 12. ure za srednješolce. Ob 17. uri obredi velikega petka pri Sv. Ivanu. Ob 20. uri v cerkvi sv. Ignacija zadnja postna pridiga in češčenje svetega Križa.
Velika sobota: obredi velike sobote pri Sv. Ivanu z začetkom ob 19.30.
Velika noč: ob 6.30 v stolnici vstajenjska procesija in sv. maša ter blagoslov jedil. Ob 10.30 v stolnici slovesna maša g. nadškofa.
Novo poslopje za slovenske šole
V ponedeljek 2. aprila so se otroci, okoli sto po številu, preselili iz šolske stavbe v ul. Croce v novo šolsko poslopje, ki ga je goriška občina zgradila v ul. Čampi. Nova šola je zelo prostorna, okrog nje veliko igrišče z vrtom, v neposredni bližini pa je že pod streho tudi stavba slovenskega vrtca. Okolica šole še ni dokončno urejena. Mnoga dela bodo končali v počitniških mesecih. Stavba je stala 380 milijonov lir. Otvoritvena svečanost bo še ta mesec in jo bodo priredili otroci jpod vodstvom svojih učiteljev.
V	veljavi nova razmejitev na Goriškem
V noči med 2. in 3. aprilom, točno opolnoči, je začela veljati nova dokončna meja med Italijo in Jugoslavijo na Kolovratu, v Brdih, Števerjanu in na Sabotinu. Na tem področju so že v preteklih dneh dokončali postavljanje novih mejnih kam-
Ob prisotnosti velikega števila članov in somišljenikov je bil v soboto 31. marca zvečer v goriškem Avditoriju drugi pokrajinski kongres Slovenske skupnosti. Na okusno in z zastavami in simboli SSk okrašenem odru, ob mizah s člani pokrajinskega vodstva stranke, so se v skoraj petih urah zvrstili govorniki, najprej predstavniki strank in organizacij, zalem pa delegati in člani, ki so v svojih besedah doprinesli tehten prispevek k poteku gori-škega kongresa SSk.
Kongres je odprl pokrajinski predsednik Gradimir Gradnik, ki je v uvodnem poročilu podal nekaj misli v zvezi z delom Slovenske skupnosti na Goriškem in poudaril njeno nenadomestljivo vlogo v življenju naše manjšine.
Za njim je spregovoril predsednik deželne SSk Andrej Bratuž, ki je poudaril nekaj misli o vlogi slovenske stranke in sedanjih prizadevanjih SSk za manjšinsko povezavo v perspektivi evropskih volitev. Nato je kongres pozdravil novi tajnik tržaške Slovenske skupnosti Zorko Harej, ki je posebej poudaril pomen medsebojne povezave SSk v deželnem okviru. V imenu mladinske sekcije je pozdravil tajnik Milan Jarc, ki je orisal delovanje mladih.
Kongres so pozdravili vsi trije slovenski župani, Stanislav Klanjšček za Steverjan, Jožef Ceščut za Sovodnje in Andrej Jarc za Doberdob. Goriški župan De Simone je poslal pozdravno pismo, ker je bil osebno zadržan.
Zatem so se na odru zvrstili predstavni ki raznih političnih strank, od katerih je bilo tudi nekaj pokrajinskih tajnikov, kot za DC Longo, za PSDI Lodatti in za PLI Prandi, medtem ko so pozdravili za PCI Zorzenon, za PSI Waltritsch, za PRI Mi-gliorini, za SDZL iz Nove Gorice Škarabot.
Sledili so še pozdravi osrednjih slovenskih organizacij. Za SSO je spregovoril predsednik Damjan Paulin, ki se je predvsem dotaknil glavnih vprašanj krajevne politike, kulture in šolstva. Za SKGZ je prinesel pozdrav Mirko Primožič, za slovensko konzulto Edmund Košuta in za Sindikate slovenske šole Anka Primožič. Na koncu je predsednik ZSKP Kazimir Humar v svojem pozdravu podčrtal pomen Goriške v razvoju slovenske kulture.
Svoj pozdrav je v tehtnem nagovoru prinesel deželni tajnik in svetovalec Drago.
nov. Do popravkov je prišlo na podlagi italijansko-jugoslovanskega sporazuma za reševanje starih mejnih sporov, ki so nastali ob neupoštevanju mejne črte, kot je bila zarisana in določena z mirovno pogodbo. S temi popravki je Italija pridobila nekaj ozemlja posebno na območju Kolovrata, števerjana in Sabotina.
Števerjanski vestnik št. 2
Obsega poročila za februar in marec. Tako zvemo o občnem zboru Kmečko-delav-ske zveze - sekcije SSk za Steverjan 19. marca; o obisku predsednika deželne vlade Comellija v Števerjanu 19. marca; o poročilu SKPD »F. B. Sedej« iz Števerjana na občnem zboru ZSKP v Gorici 5. marca; o nastopu mešanega zbora »F. B. Sedej« na reviji Primorska poje v Divači 11. marca; o obisku nadškofa Cocolina 12. marca, ki se je skupaj s področnim dekanom Marjanom Komjancem udeležil v Števerjanu seje župnijskega sveta; ter o poslovilnem večeru, ki so ga števerjanski vinogradniki pripravili direktorju komisije za briška vina dr. Claudiu Fabru v gostilni Sirk na Plešivem.
Poleg teh poročil najdemo še kup novic: občinska seja 8. marca, kuhinjski tečaj, iz kulturnega življenja, mladinski zbor, pustovanje 1979, seja župnijskega sveta in ansambel Lojzeta Hledeta se odpravlja na gostovanje v ZDA.
Več strani je napolnila polemika med Slavkom Štekarjem, ki je poslal svoj odgovor na članek, kateri je izšel v lanskem Števerjanskem vestniku št. 6 ter med uredništvom lista. Na očitek Štekarja, da Števerjanski vestnik napredne vsedržavne stranke naziva zgolj z italijanskimi imeni (PCI, PSI), kar da zveni precej rasistično, za DC pa vedno uporablja naziv Krščanska demokracija, Števerjanski vestnik postreže s številnimi citati iz svojih člankov, kjer je dosledno pisano DC. Je pa tako, da te vrste polemike sicer marsikaj iznesejo in pojasnijo, toda prizadeti bo še naprej branil svoja stališča. - ej
Štoka, ki je posebej omenil nelahek sedanji politični položaj. Z vso odločnostjo je nato obsodil nevarne namere preštevanja slovenske manjšine, česar Slovenci v nobenem primeru ne smemo dopustiti.
Glavna točka kongresa je bilo politično poročilo, ki ga je imel pokrajinski tajnik stranke Marjan Terpin. V svoji podrobni razčlembi se je tajnik dotaknil vseh glavnih tem SSk na Goriškem. Posebej je analiziral notranjo organizacijo stranke, zlasti z vlogo sekcij, nato delo SSk in njenih predstavnikov v krajevnih upravah, posebej na pokrajini in v občinskih merilih. Terpin se je zaustavil ob politični vlogi SSk, ki je ostala vedno zvesta idealom, zaradi katerih je nastala nekdanja SDZ, in sicer demokraciji, političnemu pluralizmu z zavračanjem vseh totalitarizmov. Predvsem je podčrtal, da vidi v vlogi samostojnega nastopanja edino možno rešitev naših vprašanj. Poudaril je še sodelovanje z demokratičnimi strankami in odnose z matično domovino ter ocenil kot pozitivno dejstvo iskanje stikov z drugimi manjšinskimi strankami v državi.
Drugi del kongresnega večera je imel delovni značaj. Za predsednika občnega zbora je po razrešitvi starega vodstva bil izvoljen Mirko Špacapan. Najprej je bil govor o spremembi statuta in to v zvezi s predstavništvom posameznih sekcij v pokrajinskem svetu. Tako bo sedaj novi svet obsegal skoraj štirideset članov. Kongres je nato potrdil seznam novih članov sveta, ki so jih predlagale posamezne sekcije. Ta bo nato na svoji prvi seji izvolil pokrajinsko tajništvo s tajnikom in predsednikom stranke.
Sledila je živahna debata, v katero so posegli mnogi člani stranke. Med raznimi posegi naj omenimo posebej one, ki so jih imeli Remo Devetak za sovodenjsko sekcijo, Danijel Pintar za štmaversko sekcijo in števerjanski podžupan Ciril Terpin. Zelo tehtno sta še nastopila krminski rojak in starosta SSk Ivan Prinčič ter član mladinske sekcije Marko Bukovec. Daljše poročilo o delu v pokrajinskem svetu je podala pokrajinska svetovalka Marija Fer-letič. Deželni svetovalec Štoka pa je še poročal o prizadevanjih SSk in možnostih za skupen nastop manjšin na evropskih volitvah ter o potrebi iskrene pomoči matične domovine.
Spori;
PRVENSTVO MOŠKE C LIGE
Olympia - CUS Benetke 1 : 3 (16 : 14, 5 : 15, 7 : 15, 6 : 15)
01ympia je v zadnji tekmi na domačem igrišču .sprejela v goste beneški univerzitetni krožek, ki se je še pred kratkim potegoval za prestop v višjo ligo. Po drugi strani pa je goriška šesterka že zdavnaj obsojena na izpad, saj zaseda zadnje mesto na lestvici. Morebitna zmaga ene ali druge ekipe bi pa ne povzročila večjih sprememb na lestvici, ker izgleda, da si je tržaški Bor že zagotovil napredovanje.
V	takih okoliščinah bi 01ympia lahko z nekoliko več odločnosti dosegla svojo prvo zmago v tem prvenstvu. Bil bi to seveda pravi športni podvig, saj je CUS že nastopal celo v drugi italijanski ligi in razpolaga z izrednim igralskim kadrom.
01ympia je v prvem nizu vodila do štiri-najstice, ko je nekoliko popustila in dovolila, da je nasprotnik izenačil. Po ogorčenem boju pa je domača ekipa vseeno zmagala v prvem setu in zelo samozavestno začela tudi drugi niz. Ko pa so domačini že upali v zmago, se je na igrišču dogodil pravi preobrat. Gostje so uredili svoje vrste, izboljšali obrambo in v napadu pokazali nekaj izvrstnih kombinacij, ki so se vsakokrat uspešno zaključile. Hiba goriške ekipe pa je prav v tem, da v takih trenutkih popolnoma popusti in preda pobudo nasprotniku. Tudi sobotna tekma je potrdila to dejstvo.
Za Olvmpio so igrali: Antonič, Malič, Cotič Š. in M., Kuštrin, Soban, Tommasi, Bagon.
Do konca prvenstva manjkata še dve koli, v katerih bo 01ympia igrala na tujem. Prihodnjo soboto bo nastopila v Vidmu z ekipo Scatolificio. - F. B.
Romanja se množijo
Po italijanskih statistikah število obiskovalcev raznih božjih poti iz leta v leto narašča. Zadnji koncil ni zamoril tako imenovanih ljudskih pobožnosti. Romarskih cerkva v Italiji ni ravno malo. Računajo, da jih je 1.480. Povprečno obišče letno vsako izmed teh svetišč vsaj 10.000 romarjev.
Ob zaključku je kongres soglasno odobril resolucijo, ki jo je predložil Emil Valentinčič ki se zavzema predvsem za izglasovanje globalnega zaščitnega zakona. Nadalje resolucija odločno zavrača vsako namero preštevanja slovenske manjšine, saj bi to pomenilo izbiro tiste negativne poti, ki jo je za koroške Slovence izbrala avstrijska vlada.
Pokrajinski kongres Slovenske skupnosti je potrdil načelno in praktično politično pot in smer naše stranke, ki bo sedaj z novimi močmi lahko nadaljevala svojo aktivno vlogo v življenju naše manjšine na Goriškem.
Slovenci po svetu
Slovenci v Brisbanu (Avstralija)
Brisbane je glavno mesto severovzhodne avstralske zvezne države Oueensland. Tudi v tem mestu živi skupina naših rojakov, ki so povezani v društvo »Planinka«. Na jesenskem sejmu so razne dobrodelne organizacije tega mesta postavile svoje stojnice in tudi društvo »Planinka« je imelo svoj »štant«. Prodajali so slovenske kuharske in pekarske posebnosti.
Še sanjalo pa se jim ni, pravi poročevalec v slovenskem avstralskem mesečniku »Misli«, da bodo doživeli tak naval. Predstavili so se s slovensko kuhinjo, pravi, ter z velikimi črkami razložili, kdo smo in kaj imamo. Veliko stojnic je prodajalo razna domača peciva, pa nikjer ni bilo tolikšnega povpraševanja kot ravno po naših dobrotah. Pogosto so stale pred stojnico kar cele vrste ljudi, ki so kupovali potico, kranjske klobase in drugo. Čeprav so naše cene bile višje od drugih, je bilo že v soboto prodano vse, kar smo pripravili za oba dneva. Naše pridne gospodinje so se morale potruditi in v nočnih urah nadomestiti razprodano. Tako so bile police v nedeljo spet polne in zopet so se kaj hitro praznile. Imeli smo mnogo kupcev različnih narodnosti, pa niti ene pritožbe. Ker so se mnogi zanimali, kdo sem in od kod, smo obesili tudi zemljevid Slovenije, da je bila razlaga lažja. Hvalili so naše dobrote, se zanimali za naše kuhinjske recepte, pa tudi filmanja in slikanja naših kuharic ni manjkalo.
Grozotne številke
Brali smo, da je v Trstu vsak teden več kot 30 splavov. V šestih mesecih je bilo v naši deželi 1.639 splavov, od teh v Trstu 600. V Trstu je ibilo v januarju 158 rojenih, mrtvih pa 396.
Zakonski osnutki o globalni zaščiti Slovencev se tudi na to ozirajo? Kako bomo zavarovali naše ljudi pred to morijo?
★
VELIKONOČNA ŠTEVILKA našega lista prihodnji teden bo izšla na osmih straneh. Objavila bo tudi voščila za praznike. Vabimo naša podjetja in ustanove, da voščila objavijo tudi v našem listu. Sprejemamo jih do torka 10. aprila opoldne.
OBVfSTUA
Slikar Andrej Košič iz Gorice razstavlja od 30. marca do 6. aprila svoje akvarele v Trstu v občinski umetnosti dvorani, trg Unita. To je njegova 47. osebna razstava od leta 1954, ko je z njimi pričel. Cas obiskov: ob delavnikih od 10-13 in 17-20, ob nedeljah od 10-13.
Velikonočna duhovna obnova za članice in prijatelje slovenske Vincencijeve konference v Trstu z mašo bo v ponedeljek 9. aprila ob 17. uri pri šolskih sestrah v ul. delle Docce 34. Iskreno vabljeni.
Mestno gledališče ljubljansko bo v okviru SSG iz Trsta gostovalo v Kulturnem domu z dramo I. Cankarja »Kralj na Betajnovi« in sicer: v četrtek 5. aprila ob 20.30 red D in E; v petek 6. aprila ob 16. uri red H in I, ob 20.30 red A; v soboto 7. aprila ob 20.30 red B in F; v nedeljo 22. aprila ob 16. uri red C in D.
Razpis natečaja. Tržaška občina razpisu je natečaj za mesto prevajalca slovenskega jezika. Pogoji so naslednji: najnižja starost 18, najvišja 35 let, izvzemši posebne zakonske predpise; diploma višje srednje šole. Prošnjo na kolkovanem papirju s predpisanimi dokumenti je treba predložiti na generalnem protokolarnem občinskem uradu v Trstu do 27. aprila 1979 do 14. ure. Vsa potrebna pojasnila in program izpitov se dobi v občinski palači v Trstu,
2.	nadstropje, soba št. 92.
DAROVI
Za katoliški tisk: vedno zvesta bralka Katoliškega glasa iz Boljunca 5.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Veronika v spomin na pok. Silvijo Ferlat 10.000 lir.
Za cerkev v Doberdobu: namesto cvetja na grob Marije Lazar, mame g. župnika so darovali: učiteljski zbor iz Doberdoba
25.000,	doberdobski verniki 193.000, SKD »Hrast« za župnijski dom 30.000 lir.
Za goriške skavte: Milka Goričan 5.000 lir.
Za zbor »Brda« Krmin-Plešivo: učiteljski zbor in starši otrok osnovne šole »Albert Sirk« iz Sv. Križa pri Trstu namesto cvetja na grob učitelja Ljuba Toroša, ki je poučeval tudi v Sv. Križu 73.000 lir.
Za skupnost Družina - Opčine: sin Andrej Kocjančič ob prvi obletnici smrti očeta Josipa 10.000; Lidija in Viktorija v spomin na pok. Renata Hrovatin 20.000; prve obletnice smrti Zore Križmančič se spominja hči Zalka in daruje 10.000; družina Kralj v spomin Renata Hrovatin in Franca Križmančič 5.000; Lojzka in Ivan Grgič (Gropada 85) ob prvi obletnici smrti Zore Križmančič in brata Karla Grgič 10.000; N. N. 50.000; Anica Perentin v spomin drage Marije Lazar iz Idrije 10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: starši Marka Populina ob drugi obletnici njegove smrti
20.000	lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu:
Antonija Filipčič v spomin pok. Gvida Adami 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Bralci pišejo
Seminar za šolnike
Bolj od daleč sem sledil delu zadnjega seminarja za šolnike v Trstu. Kakor vsako leto me je tudi letos prevzel neke vrste strah, zdruten z vprašanjem: Kaj prejemajo od te mnotice šolnikov, ki je napolnila Kulturni dom, naša slovenska skupnost, naša kultura, jezik, naša slovenska narodna zavest? Koliko delo, trud in trtve teh šolnikov pripomorejo k temu, da so naši mladi ljudje bolj zavedni, pošteni, dobri, navdušeni pri iskanju smisla svojemu delu in cilja svojemu tivljenju? Delo šolnikov je tetko, večkrat nehvaletno, a zdi se mi, da mu manjka prava smer. Tisti, ki nas opazujejo, strmijo nad številom naših šolnikov, a so morda zaskrbljeni nad učinkovitostjo njihovega dela in njihove prizadevnosti. Ali se res ne da več narediti, doseči, ustvariti?	e.	1.
j Radio M/I
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19.; kratka poročila ob
11.,	14.; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. uri sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15.
Spored od 8. do 14. aprila 1979
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.30 Oddaja o Benečiji. 11.00 Mladinski oder: »Čarobni otok«. 11.35 Nabožna glasba. 12.15 Ljudje pred mikrofonom. 12.30 Poslušajmo spet. 15.00 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 8.05 Slike iz planinskega sveta. 9.05 Dalmatinske pesmi. 9.30 Filološki utrinki. 10.00 Zborovsko petje. 11.00 Današnje branje. 11.35 Radi smo jih poslušali.
12.00	Ribe in morje. 13.15 Slovenski samospevi. 13.30 Socialna problematika. 14.10 Kulturna beležnica. 14.20 Glasbeni ping pong. 16.30 J. Ribičič: »Miškolin«. 16.50 Odmev iz Španije. 17.05 Mi in glasba. 18.05 Kulturni prostor.
Torek: 8.05 Ženska stran neba. 9.05 Orkestri in zbori. 9.30 Slovenski naravni dragulji. 10.05 Oddaja za vrtec. 10.15 Glasba v baroku. 11.00 F. Jeza: »Moč ljubezni«.
11.35 Plesi 20. stoletja. 13.15 Vokalna glasba. 14.10 Literarni utrinki. 14.20 Od prvih uspehov do danes. 15.00 Mladi izvajalci.
15.35 Postni govor. 16.30 Čudoviti otroški svet. 16.45 Duhovne pesmi. 17.05 Mi in glasba. 17.35 S pesmijo po svetu. 18.05 Problemi slovenskega jezika. 18.20 Lahka glasba.
Sreda: 8.05 Na produ Glinščice. 9.30 Male besede o velikih stvareh. 10.05 Operna glasba. 10.45 Oddaja za šole. 11.00 Ljudje in dogodki. 12.00 Pesmi brez besed. 13.15 Od solista do zbora. 14.10 Mladi pisci. 14.20 Kličite Trst 31065. 16.30 Otroci pojo. 17.05 Skladatelj Lojze Lebič. 18.05 »Snubač«, enodejanka. 18.40 Naši stari znanci.
Četrtek: 8.05 Jutranji almanah. 9.05 Pesmi s festivalov. 10.05 Slavni izvajalci. 11.00 F. Jeza: »Moč ljubezni«. 11.35 Rock in folk opere. 13.15 Naši zbori. 14.10 Danes bomo govorili o... 14.30 Vodič po glasbeni umetnosti. 15.35 Violinist Igor Ozim. 16.30 Kje je napaka? 17.05 Mi in glasba. 18.05 Svoboda je terapevtična.
Petek: 8.05 Ženska stran neba. 9.30 Iz beležnice Irene Žerjal. 9.40 Skladbe davnih dob. 10.05 Simfonični koncert. 11.35 Pojejo domači solisti. 12.00 V starih časih. 12.30 Ljudske prvine v simfonični glasbi. 13.15 Primorska poje 1979. 14.10 Mladi znanstveni raziskovalci. 14.20 Gremo v kino. 15.00 Nabožni navdih v glasbi. 15.35 Postni govor. 15.50 Trio Lorenz. 16.30 Otroški vrtiljak. 17.05 Koncert Huberta Berganta. 18.05 Kulturni prostor. 18.20 Skladbe za godalni orkester.
Sobota: 8.05 Orkester. 9.05 Umetnost fuge. 10.05 Z naših koncertnih odrov. 11.00 Cast in družba. 11.35 Domači solisti. 13.15 Slovenske ljudske pesmi. 14.10 Dva kraja v šestih slikah. 14.30 Operna glasba. 15.35 Trio di Trieste. 19.30 Odprimo knjigo pravljic. 16.40 Skladbe za harfo. 17.05 Mi in glasba. 18.05 E. Gregorin-®. Tominec: IN-RI. Izvaja Radijski oder. 18.45 Vera in naš čas.
★
POSTNI GOVORI
na radiu Trst A ob 15,35
Petek 6. aprila: »Ce hočeš priti v življenje, spolnjuj zapovedi!« - Dr. K. Humar.
Torek 10. aprila: »Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan.« - župnik Anton Prinčič.
Petek 13. aprila: »Glejte les križa, na katerem je viselo zveličanje sveta.« - Župnik Jože Jurak.
DAROVI
Za kapelo p. Leopolda v Domju: N. N.
Trst 20.000; N. N. Trst 10.000; N. N. Trst 5.000; N. N. Boršt 5.000; N. N. Trst 10 000' N. N. Trst 10.000; E. Ž. Trst 10.000; N. N. Trst 5.000; Ana Merola, Trst 2.000; Viktorija Vascotto, Trst 10.000; N. N„ Domjo za križev pot 10.000 lir.
Za lačne po svetu: Ivanka Stibil v spomin svojih dragih pokojnih 15.000; N. N., Rupa, 5.000; Terezija Kovic, Rupa, 5.000 lir!
Za slovenske misijonarje: Ana Marušič 10.000; Terezija Kovic 5.000; N. N. Peč 10.000; Jean Saje, Francija 290.680 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir k temu dodati 14% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Slovenska skupnost je zborovala