S kakšnimi težavami sem se moral boriti. Spisal Ivan Lapajne. (Dalje) V prvi dobi so se nemškutarji jezili, da sem prišel jaz na meščansko šolo; zato je ,,Laibaeher Schulzeitung" pisala: nMan hat in Gurkfeld den Bock zum Gartner gemaeht"; v drugi dobi je pa mislil baron Hein, da jaz na svoji šoli vzgajam narodnjake in da zaradi delovanja za posojilniee zanemarjam šolo. Zato sem imel 1 1879—1880/1 križe z nenoškutarskim glavarjem Seh6nwettrom in nadzornikom Wurnerjem, v dobi 1895—1905 pa z glavarjem Schonbergerjem in raznimi nemškimi nadzorniki. Pri sejah c. kr. okrajnega šolskega sveta so me branili tovariši: Lunder, Gasperin, Abram, Gržar, Levee, Pretnar, Malnerič. Enako žvrsto so pa stali vedno na moji strani dekani: Poljak, dr. Strbenee, Fettich-Prankheim, Sehweiger. Čez vse bo se pa potegovali zame zastopniki deželnega odbora: V. Pfeifer, dr. Meneinger in Globočnik. Z eno besedo: Večina okrajnega šolskega sveta v Krškem ni nikoli predlagala zame, da bi bil dobil od te korporacije kakšen ukor ali od deželnega šolskega sveta kakšno posvarilo; večina je tudi želela, kar pozitivno vem, da bi bil jaz služil ie eno leto ali dve leti. Kot učitelj na krski mešeanski šoli sem imel razne težave. ki sem jih v tem spisu že vežkrat omenjal. Jedro teh tezav je bil pač nemški ueni jezik pri slovenskih otrokih, ki še za slovensko mešeangko šolo niso bili gposobni. Nemalo neprilik seni imel kot šolski voditelj. Prvo leto službovanja v Krskem je bilo sieer lahko biti voditelj, ko nisem imel ničesar, kar bi naj vodil. Na oskrbi sem imel le 12—15 uženeev in enega tovariša, ki je bil pa vedno bolan. Skrb mi je prizadevalo največ to, kako in kje dobiti nčencev za novo šoisko leto. Ta skrb ni bila majhna; zakaj mojih predlogov, kako bi se šolsko obiskovanje izboljšalo, ni hotel e. kr. okrajni šolski svet (predsednik nemški glavar Sehonwetter) niti malo sprejeti; marveč se mi je odgovorilo: BDeber Ihr Einsehreiten wurde Uebergang zur Tagesordnung besehlossen". Ta nemikutar, ki je zveBto podpiral nLaib. Schulzeitung", si je gotovo mislil: Boljše je, da se šola ne vzdrži, kakor da bi jo jaz kot Slovenec vodil. V teh razmerah sem bil že skoro sam obupal, da bo moja šola kdaj kompletna in da jaz kdaj postanem stalno nameščen. Zato sem bil 1. 1879., ko je bilo mesto naduoitelja na Jjudski šoli v Krikem izpraznjeno, pripravljen, prevzeti šolsko vodstvo ljudske šole, d» bi imel vsaj kaj posla v zadevi vodstva. K sreči niso bile šolske gosposke b tem zadovoljne; zakaj leta 1879/80 je vstopilo v še edini 1. razred (2. razreda seveda nismo mngli še otvoriti) 25 uoeneev, od katerih jih je prišlo leta 1880/81 nekaj še v 2., in leta 1881/82 ie nekaj malo v 3. razred. Take neprilike kot šolski voditelj sem imel zaradi naravnih okolišein, katerih ni bilo mogoee kar bre?i manu predrugačiti. Veliko neprijetnosti sem imel kot šolski voditelj zato, ker mi gogposke, osobito predsedniki e. kr. okrajnega šolgkega sveta, nigo zaupali. Za razna popravila pri šolskem poslopju n. pr. bi moral imeti jaz nekaka pooblagtila od imenovane šolske inštance, čigar last je eolsko poslopje in eigar dolžnost je po zakonu, da gkrbi za gtvarne šolske potrebšeine. Za glednje reči (za knjige ubogim uženeem, učila itd.) sem dobival res vsako leto primerno denarno zalogo, o kateri je bilo treba položiti koncem leta nataneen račun. Toda zadnjih 10—12 let go se glavarji ali nadzorniki redno nad mojimi raeuni izpodtikali v malenkostnih rečeh, vedno so iskali ,,dlake v jajcu"; a ko je le niso našli, go potrdili noleng volens vgako leto vse moje raeune. Ali glede popravil pri šolskem poslopju so mi vendar enkrat do živega prišli in mi dali (baron Sehonberger) z vegeljem preeejšnjo broo. Bilo je neke pomladi, ko sem temu mogožnemu Nemeu naznanil, katerih popravil je treba pri šoli, reeimo pri gtranišeih itd. Vmeg sem prosil, da bi se popravila tudi streha na lopi šolgkega vrta. Po naročilu glavarjevem pride inženir gledat te stvari. V šolskem poslopju gem mu vse razkazal. Eer sem imel pa baš takrat šolsko uro, nisem ga peljal še na šolski vrt, kamor pa on menda tudi ni iel. Ker je pa streha na vrtu le prevee pušoala, sem naročil mizarju, da jo takoj popravi, mislrvši gi, da je potrebo popravila inženir gotovo konštatiral z drugimi reparaturami vred. A varal sern se. Eo je mizar predložil račun o popravilih te lopine gtrešice — bilo je kakih 30 K — so dokazovali in dokazovali, da gem bil to popravilo izvršil*") brez dovoljenja. Glavar Sehonberger je v tem gmiglu porožal c. kr. deželnemu šolskemu gvetu, ki mi je privošžil ukor, od katerega me ni niti ministrstvo odvezalo. (Dalje.) *) Glavar je imel tudi v šoli pogebne osebe, ki so imele nalogo, paziti na vse moje korake. Pis.