Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 28. FEBR. 1963 Leto XV. — Štev. 8 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1919 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. VOD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČA-SOPISNO-ZALOŽNISKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — UREJA GA UREDNIŠKI ODBOR. DIREKTOR, GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK — JOŽE VILD. NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2, TELEFON ST. 188
ZAKAJ
BEŽIJO
KADRI?
Kvalifikacijski sestav zaposlenih v trgovini in gostinstvu Pomurja ni posebno ugoden in je celo zaskrbljujoč. Tako je v trgovini zaposlenih skupno 748 delavcev, od tega je 93 visokokvalicificarnih in 431 kvalificiranih. Okrog 50 odst. visokokvalificiranih trgovskih delavcev je celo zaposlenih izven trgovine; vzroke odhajanja teh v druge stroke bo vsekakor potrebno še posebej proučiti. V gostinstvu ni mnogo bolje: med 115 zaposlenimi je 6 visokokvalificiranih in 63 kvalificiranih delavcev.
V zvezi z' vzgojo kadrov za ti dve gospodarski stroki u-gotavljajo, da so učni programi za teoretični in praktični pouk sicer sprejeti, vendar pa v obstoječih središčih za strokovno izobraževanje še vedno ni prišlo do bistvenih kakovostnih sprememb v smeri specializacije. Taka specializacija pouka v teh središčih pa je potrebna že zaradi skrajšane učne dobe za vajence. V podjetjih posvečajo mnogo premalo pozornosti tudi izobraževanju na delovnem mestu. Posledica tega je, da je v nekem gostinskem podjetju imelo med osmimi vajenci kar šest popravne izpite. Oživeti bo potrebno tudi že predviden tečaj za pridobivanje kvalifikacij in Pisohih kvalifikacij v okviru središča za izobraževanje gostinskih delavcev v Radencih in za ta teča j pridobiti tudi dovolj kandidatov.
Naposled Opozarjajo tudi na potrebo po štipendiranju kadrov na višjih šolah, za kar se zlasti v gostinstvu neradi od-lopajo. 
Dela pri avtomatizaciji PTT prometa v Pomurju napredujejo
ŽE MAJA LETOS V M. SOBOTI
AVTOMATSKA CENTRALA
V Murski Soboti se že dalj časa poraja izredno pereča potreba po avtomatski telefonski centrali, ki bi razbremenila pošto in prihranila marsikatero nevšečnost. Upoštevati moramo tudi to, da je že na sedanjo ročno centralo priključenih 210 naročnikov, potreb pa je vedno več.
Prav iz tega razloga se je podjetje za PTT promet v M, Soboti odločilo, da bo poleg nova zgrajenega poslopja montiralo tudi novo avtomatsko centralo izdelano v Iskri z za-četno; zmogljivostjo 50 naroč-nikov pozneje pa se bo njena zmogljivost lahko povečala kar na 2000 priključkov. Seveda bodo s, tem V zvezi potrebna -tudi obširna- zunanja dela, saj bo potrebno položiti nič manj kot 4500 metrov posebnega kabla, urediti nekate-
ne sedanje vode ter montirati, naročnikom tudi nove telefonske aparate.
Vzporedno bo montirana tudi avtomatska telefonska centrala v Ljutomeru z začetno zmogljivostjo 200 številk. Ti dve centrali bosta med seboj-
povezami že avtomatsko, medtem ko bo za enkrat povezavi z Mariborom in ostalim slovenskim omrežjem še ročna. Tak način dela je predviden do nabave, nove 12 kanalne visokofrekvenčne Iskrine naprave koncem tega leta, ki, bo omogočala tudi avtomatsko povezavo z ostalimi področji.
Uvajanje avtomatizacije v Murski Soboti bo stalo okoli j 150 milijonov dinarjev. Nekaj sredstev je PTT podjetje do-bilo iz republiških virov, ve-čiino pa jih bo primaknilo iz lastnih skladov. Za gradnjo centrale so namenili tudi 90 odst. sredstev, ki si jih bodo, ustvarila, po načrtih za letošnje leto.
OBČINSKI CENTER
MARKSISTIČNIH KROŽKOV
Pred kratkim je bil v Murski Soboti ustanovljen občinski center za marksistične krožke, ki bo deloval v povezavi z idejno vzgojno komisijo pri ObK ZMS. Njegova naloga je, skrbeti za širitev ta vsebinsko usmerjanje te oblike idejno vzgojnega dela, ki je! namenjena predvsem poglobljenemu proučevanju mar-ksizma-v tesni navezanosti na naš današnji družbeni razvoj.
Na rob pomurske turistične bilance v minulem letu
DOMALA 900 MILIJONOV ZA TURIZEM V POMURJU
Znani so že dokončni podatki o lanskem gibanju domačih in tujih turistov v Pomurju. Tako so gostinskih obratih našteli 13.391 domačih gostov ali za nad. 9 otdisrt. več kot predlani, tujih gostov pa 2.163 ali kar za 56 odst. več.
pri gostinskih nočitvah pa je takole: nočitve domačih gostov 58.694 ali za 18 odst. manj kot predlani, nočitve tujih gostov 10.710 ali porast za 48 odst v primerjavi z letom 1961.
Pomembno postavko v gibanju tuijih gostov v naših gostinskih obratih ima nedvomno lavni turizem, ki privablja vi naše kraje vedno več lovcev iz Italije. Zanimivo je tudi to, da se je pri domačih gostih zmanjšal čas bivanja od 5,8 v letu 1961 na 4,3 dneva v letu
1962, pri tujih gostih pa le od od 52 na 4,9 dneva.
Vedno večjii priliv, tujih gostov v naše kraje in hkrati tudi ugodne možnosti za priliv večjih deviznih sredstev tudi opravičuje odločnejšo usmeritev naših komun k spodbujanju turističnega prometa.
Glede letošnjih, investicijskih vlaganj v turistične in, gostinske objekte je prav go-tovo na prvem mestu radgonska občina, ki je odmerila turizmu cel-o tretje mesto v svo-jih letošnjih investicijskih prizadevanjih. Samo v tej občini bodo predvidoma znašale in-vesticije-v turizem okrog 600 milijonov dinarjev, pri čemer so upoštevani tudi Radenci, kjer imajo sredstva v ta namen že zagotovljena. Na drugem mestu je Lendava s 65 milijoni dinarjev. Skupno naj bil v Pomurju vložili v turizem 868 milijonov dinarjev. Naj večje težave bo povzročala gospodarskim organizacijam in tuldi občinam lastna udeležba pri najemanju namenskih investicijskih kreditov.
Že samo ti podatki kažejo, kako pomembno je tudi večje vlaganje v gostinske in trgov-
ske kadre, ki imajo najčešče ta, tudi najbolj neposredne poslovne stike s turisti. Pri tem pa mislimo tudi na strokovno izobraževanje in usposabljanje že obstoječih kadrov, da bi lahko kar najbolj Zadostili naraščajočemu gibanju turističnega prometa.
Največ mladine zajele
ŠOLE ZA ŽIVLJENJE
Že večkrat smo omenili, da je za Sole za življenje med mladino izredno zanimanje, saj ji travno ta oblika izobraževanja nudi vse tisto, kar ji redna šola daje zelo skromno.
Že sami podatki nam kažejo na opravičeno trditev, da je ravno v šole za življenje vključeno največ mladine v primerjavi z ostalimi oblikami izobraževanja. V preteklem letu so bile v glavnem
PREDAVANJE O DELAVSKEM
SAMOUPRAVLJANJU, V MURI
Dijaki četrtega razreda soboške gimnazije so pretekli teden imeli predavanje o delavskem samoupravljanju v tovarni perila, pletenin in težke konfekcije »Mura«. Predavatelj —tov. Ošlaj— je lepo orisal položaj delavcev v teh o-brafcih, predvsem pa se je omejil na obrat za proizvodnjo perila. S statističnimi podatki je prikazal razvoj tovarne in delavskega samoupravljanja v njej ter precej govoril o problemih, s katerimi se v tej tovarni, ki je ena največjih v državi, srečujejo.
-mv-
organizirane le na področju soboške občine, kjer je delovalo 14 šol, medtem ko so se letos zanje odločili tudi ostali mladinski občinski komiteji, med njimi tudi mladinsko vodstvo iz Radgone, ki ima za letos predvidenih kar 5 šol za življenje in sicer v Vidmu ob Ščavnici, kjer ta že deluje, v Radgoni bo pričela s poukom ta petek, v Radencih, Stogovcih in Apačah pa prihodnji teden. Kot pravijo bi jih lahko organizirali še več, vendar pa imajo precejšnje težave s pomanjkanjem predavateljev in prevozi, tako, da bodo v nekaterih krajih, kot n. pr. v Negovi in Spodnji Ščavnici primorani nuditi mladini le nekaj, tem az Stale za življenje.
SZDL V LJUTOMERU
SOLIDEN DELOVNI PROGRAM
Na šegi Komisije za politično in idejno-vzgojno delo pri ObO SZDL Ljutomer so ob obravnavi sklepov nedavne občinske konference sprejeli delovni program, (ki povzema vrsto odgovornih nalog.
Tako bodo letos bolj sprem-ljali in usmerjali delovanje Ljudske univerze, pridobivali gospodarske organizacije za znanistveno-raziskovalno delo in mobilizirali vse subjektivne sile za uresničenje sprejetih sklepov na občinski konferenci. Analizirati bodo tudi sta -rijle članstva SZDL v občini in delovanje komunalnega mehanizma — zborov občanov, krajevnih skupnosti itd. Za pode-
želje bo potrebno najti še bolj uspešne oblike delovanja.
Poleg konkretne pomoči društvom in še zlasti mladinski organizaciji pa bo že v marcu v ospredju pozornosti seminar za vodstva (krajevnih organizaciji SiZDL in Člane občinskega Vodstva. Na seminarju bodo obravnavali vlogo SZDL oblike in metode dela, naloge v kmetijstvu in vlogo krajevne skupnosti v mehanizmu komune.
NOVI PROIZVODI — REŠEVANJE SEZONSKIH PROIZVODNIH NIHANJ V TOVARNI DEŽNIKOV IN PLETENIN V LENDAVI
NA TRDNIH TLEH
Tovarna dežnikov in pletenin Lendava, kot je uradni naziv tovarne, predstavlja na jugoslovanskem tržišču že določeni pojem. Njena proizvodnja, ki je posvečena proizvodnji dežnikov in pletenih, se veča iz leta v leto. Domače tržišče, ki se razteza od Prekmurja do Kosovega, je tovarni naklonjeno. Ni lahka stvar pridu-biti si zaupanje širokega kroga kupcev, vendar je dežnikarni uspelo s proizvodnjo kvalitetnih proizvodov in proučevanjem potreb potrošnikov pridobiti si njihovo zaupanje.
Če hočemo dobiti okvirno sliko o poslovanju tega obrata, bo najbolje, če pogledamo najlpraj lansko realizacijo in planski program za leto 1963.
Lanska realizacija dežnikov je znašala 215.779 kom. v vrednosti 455 milijonov dinarjev. Letošnjo plan proizvodnje dežnikov pa je povečan za okrog
20 odstotkov in znaša tako 260.000 kom. v vrednositi 636 milijonov dlinarjev. Kljub tem ugodnim navedbam pa moramo pripoimmiiiti, da lanski plan nii ;bil dosežen količinsko niti vrednostno. Omenjena neizpolnitev plana pa k sreči ni niti najmanj zaskrbljujoča zaradi dejstva, ker bi se morala rekonstrukcija obrata dežnikov končati meseca aprila, dejansko pa se je končala šele septembra. Je že pač tako, de lahko včasih tudi gradbena dela onemogočajo izpolnitev plana. Navzlic vsemu pa so v dežnikami zadovoljni, saj, če že ni bil izpolnjen plan, je pa bila realizacija dežnikov lani le večja od leta 1961.
Zgornji vrednostni pokazatelji 636 in 435 milijonov se glede na 20 odst. povečanje ne-
kam ne ujemajo. Vendar je mogoče najti tudi tukaj primeren odgovor. Tovarna je namreč že nekaj let nazaj poskušala z uvajanjem proizvodnje senčnikov, vendar pa so njihove težnje ostale le v ok-(Nadaljevanje na 2. strani)
ZA STALNA GOSTOVANJA MARIBORSKEGA GLEDALIŠČA Zvedeli smo, da uspešno potekajo razgovori z vodstvom Mariborskega gledališča, katerega umetniški ansambli naj bi poslej redno gostovali v M. Soboti z dramami, operami, op peretami in večeri opernih ati rij.
Dogovorjeno je, da bo Mariborsko gledališče že 21. marca dalo na soboški oder Niuši-čevega »Doktorja«.
Občni zbori sindikalnih podružnic v ljutomerski občini
Prelomnica v delu
Letošnji občni zbori sindikalnih podružnic v ljutomerski občini prestavljajo prelomnico pri delu.
Že sama poročila so bila neprimerno bolj kvalitetna kot prejšnja lota. Iz poročal je razvidno, da so sindikalne podružnice svoje delo vzele dosti bolj resno in z jasnejšo perspektivo.
To nam je lahko zagotovilo, da bodo tudi v bodoče tako požrtvovalno in dobro delale.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 27. febr. do 10. marca Prevladovalo bo oblačno in hladno vreme s pogostimi, pretežno snežnimi padavinami. Morebitne otoplitve ne bodo trajale več kot 2 dni.
Dr. V, M.
Fotoreporter'je bil deležen nasmeška - toda le za hip, kajti stroji ze čakajo marljive roke
Uspel posnetek zimskega prebujanja sonca
Montiranje centrale
OD TEDNA DO TEDNA
Ženeva je znana kot mesto 'stalnih diplomatskih pogajanj in razgovorov. V takem vzdušju jo je zatekel tudi predpustni čas, ki tudi v Švici, tej alpski deželici turizma in precizne urarske industrije, ni izjemen. Toda: kot je naprej kazalo, ni bilo velike razlike med tistimi, ki so se te dni veselili in hrupno zabavali na ženevskih karnevalih, in onimi, ki so se bili posedli za štirioglato nvizo ženevskih razo-rožitvenih razgovorov osem-najstorice. Prvi teden razgovorov, ki se že vlečejo kot čreva, je namreč minil v znamenju visokodonečih deklarativnih predavam j, ki svet niso mogla prepričati.
Na razorožitvenih  razgovorih v Ženevi sodelujoče izven-blokovske države so vedno bolj prihajate do prepričanja, da vprašanje števila inšpekcij na kraju samem in števila "črnih škrinjic" ni zadosten razlog za tristranska, pogajanja, ki šo prej v New Yorku šla po rakovi poti. To tudi ni bit stveno za sporazum med dvema velikima svetovoma. Združene države Amerike so, kot kaže, napačno ocenile popuščanje Sovjetske zveze po znatnem karibskem razpletu, ko so Rusi v razmeroma kratkem času prinesli Američanom na krožniku nekaj dobrih dejanj.
Izvenblokovske države si zato v Ženevi vse bolj prizade-vajo, da ena stran (gre namreč za relacijo ZDA-ZSSR) ne bi iskala slabih točk v na-sprotrii poziciji, marveč da je potrebno s konstruktivnim prispevkom omogočiti sklenitev sporazuma, ki je bil twko-i rekoč že na papirju.
V zadnjem času vlada v krogih razbrožitvene konference zmeren optimizem. V pogajanjih so namreč nastali nekateri novi elementi: po diplomatskih posvetovanjih v Beli hiši so Američani nekoliko popustili in zmanjšali svojo Zahtevo na ' sedem inšpekcij letno. Indijska delegacija se je Zavzela za to, da bi naj pogajanja čimprej prešla iz okvirov predavanj v plodne delovne razgovore. Dosedanji šef sovjetske delegacije Kuznje-cov je nenadno odpotoval v Moškvo; morda celo po nove predloge, ki jih bo prinesel med raztirožitvene diplomate v Ženevo. Vsekakor pa so zanesijive napovedi zastran u-speha sedanjih ženevskih pogajanj še pretiran jene: prej drži, da bodo morala pogajanja še preko premostljivih čeri da bo končno dosežen že tolikanj pričakovani sporazum o opustitvi atomskih poskusov. Tako bi namreč bila u-stvarjena tudi solidna podlaga za nadaljnja razorožitvgna pogajanja.
Protiatomsko razpoloženje pa se kljub maratonskim razorožitvenim razgovorom v Ženevi neprestano Širi po svetil. Tako se je Norveškg izjavila proti atomskemu -prožju. ker ga riti če imeti na svojem ozemlju, italijanski zunanji minister Piccioni je izjavil, da v Italiji ne bo operativnih baz za ameriške atomske podmornice, v Južni Turčiji so začeli demontirati rampe za izstreljevanje ameriških raket Jupiter itd. Zanimiva je tudi pobuda bolgarskega - ministra Paseva, ki predlaga, da naj bi se sestali predsedniki balkanskih vlad. Ta sestanek bi po njegovem mnenju lahko močno prispeval k zagotovitvi miru ih sodelovanju v tem delu Evrope; važen prispevek k miru bi bila tudi proglasitev brezatomske cone na Balkanu.
Svetovni tisk je v zadnjem času mnogo pisal o položa ju v Iraku. Novi režim predsednika Arefa, ki je strmoglavil prejšnjo vlado in predsednika republike generala Kasema, je sprva proklamiral napredno notranjo in zunanjepolitično usmeritev te arabske države toda na te izjave je kmalu padla temna senca. Novoosno-vana Narodna garda je začela s progoni nad prebivalstvom delavskih četrti in drugih iraških mest. Tarča teh pogromov so bili tudi komunisti in »malh pristaši ustreljenega generala Kasema. Taki notranji obračuni Arabcev nad A-rabci, ki prav gotovo ne koristijo notranjemu strjevanju naprednih sil in sploh konsolidaciji političnih razmer v tem delu sveta, so upravičeno vzbudili zaskrbljenost v mednarodni demokratični javnosti. Predsednik Aref in njegova vlada si prizadevata, da bi svet prepričala, da sedanji re-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Kooperacija v ljutomerski občini
Premalo sodelovanja
med zadrugo in kombinatom
V ljutomerski občini bi lahko še bolj uspeli s pridobivanjem individualnih kmetijskih proizvajalcev za sodelovanje s kmetijsko zadrugo, če bi enkrat za vselej razmejili teritorij in pristojnosti med kmetijsko zadrugo in Vino-gradniško-živinorejskim kombinatom Ljutomer.
Kmetijska zadruga je vsa zemljišča, ki jih ima na območju ekonomske enote Ljutomer, odkupila ali vzela v najem. Pri tem je nastopila velika težava zaradi razdrobljenosti zemljišč, ki jih jih le težko združujejo.
Vprašanje zase pri odkupu zemljišč pa je nekoordinirano odkupovanje vinogradniško-ži-vimorejskega kombinata in kmetijske zadruge. Tako so zemljišča na nekaterih terenih pomešana med zadrugo in kombinatom in je lahko razumljivo, da je sodoben način
proizvodnje tako onemogočen. Čimprej je torej treba poiskati sporazum, katerega se bosta držala oba partnerja, da kmetijstvo ne bo zaradi tega trpelo škode,
Podobno je pri kooperacijskih odhodih s kmetu Jasno je, da je sodelovanje rentabil-nejše, če ima ena kmetijska organizacija na nekem terenu več zemljišč skupaj v kooperativnih odhodih s posamezniki, kot pa da si dve organiza ciji na enem terenu delita zemljišča in obdelujeta brez medsebojne povezave.
Lani uspešno
Tudi letošnjega letna skupščina občinskega odbora ZROP v Murski Soboti je dokazala vsestransko družbeno in politično aktivnost te organizacije, ki združuje v svojih vrstah domala vse rezervne oficirje im podoficirje.
Zlasti se je v minulem razdobju razmahnilo strokovno izpopolnjevanje članov, ki so na osnovi individualnega študija dosledno izvajali program svoje organizacije. Pri organiziranju seminarjev so se zlasti uveljavile krajevne organizacije ZROP na podeželju, medtem ko bi organizacija ZROP v Murski Soboti spričo vsestranske pomoči, ki jo nudijo rezervnim oficirjem in podoficirjem aktivni pripadniki JLA soboškega vojnega odseka, lahko dosegli še lepjše rezultate.
Sicer pa je nadvse zadovoljiva ugotovitev, da se okrog 80 odstotkov članov ZROP aktivno udejstvuje v javnem družbenem in političnem življenju! Aktivnost članov je prišla žlasti do izraza pri organiziranem delu predvojaške vzgoje, kjer mnogo sodelujejo kot komandirji in predavatelji med-
tem ko je lepe uspehe strelskih organizacij, AMD društva, aerokluba itd. prav tako povezovati z aktivnim sodelovanjem članov ZROP.
Med sklepi, ki so sprejeli udeleženci letošnje Tetine skupščine ZROP, velja posebej poudariti vse tesnejše sodelovanje te organizacije s političnimi organizacija-mijpizlgšti - z organizacijo SZDL. Namreč prav učinkoviti materialni premoči občinskega odbora SZ DL v Murski Soboti gre zahvala, da. se je aktivnost ZROP v minulem obdobju lahko tako uspešno razvijala. 
Končno je skupščina ZROP ostro obsodila klevetanje ljudske oblasti in JLA v letošnjem glasilu Kluba prekmurskih -
študentov ki 
so ga neodgovorno širili in še bolj neodgovorno napisali napisali avtorji iz vrst študentske mladine. Orga-
nizacija ZROP zahteva v SVOji resoluciji, ki so jo naslovili, na ObO SZDL Murska Sobota, za vse krivice najstrožje kazni, hkrati pa zahteva, da je treba javnosti na drugi strani, prikazati ugodnosti, ki so jih uživali vsi ti protiljudski elementi v našli: socialistični skupnosti
MERILA, PRILAGOJENA
SEDANJIM RAZMERAM IN POTREBAM
V minulem letu so pristojni organi izdali načela in merila za delitev čistega dohodka. Za takratne razmere je bil potreben neposreden vpliv organov družbene skupnosti na notranjo razdelitev dohodka v gospodarskih organizacijah. Sedanje stanje v gospodarstvu, predvsem pa spremenjeni materialni pogoji terjajo spremembo navodil o razdelitvi čistega dohodka.
Razen tega sta bili doslej opazni tudi dve slabosti: komisije v komunah so pogostokrat poenostav ljale to navodilo oziroma si lastile pravico diktiranja delovnim organizacijam, kako in na kakšen način dele čisti dohodek in o-
sebne dohodke. Tudi dosedanja formula za razdelitev čistega dohodka je zelo zamotana ter težko razumljiva, ob vsem tem pa je delovnim organizacijam v precejšnji meri zmanjševala njihov »manevrski« prostor.
Zaradi naštetih in še nekaterih drugih okoliščin je sedaj v razpravi načrt novega navodila o uresničevanju načel razdeljevanja čistega dohodka v gospodarskih organizacijah. Čeprav ni več potrebno, da organi družbene skupnosti neposredno vplivajo na notranjo delitev, je vendarle še potrebno, da družbena skupnost u-trjuje načela in merila, v okviru katerih lahko gospodarske organlzacije samostojno formulirajo svojo politiko razdeljevanja. Konkretna merila za to vsebuje omenjeni načrt, vendar se le-ta bistveno razlikuje od meril, ki jih je vsebovalo dosedanje navodilo.
Na seji Predsedstva Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugosla-
vije, kjer so minuli teden razpravljali o načrtu teh novih navodil, je bilo rečeno, da bo namesto dosedanje formule K v razdelitvi čistega dohodka uveljavljenih nekaj osnovnih indikatorjev, na osnovi katerih bi lahko delovne organizacije ocenjevale svoj poslovni u-speh in se na osnovi tega ravnale pri odrejanju notranjih odnosov v razdeljevanju dohodka. Načrt vodil predvideva razen tega tudi, da lahko sekretariat Zveznega izvršnega, sveta za idelo, Centralni svet ZSJ in Zvezna gospodarska zbornica sklenejo sporazum o pokazateljih poslovnega u-speha delovnih organizacij in o njihovi uporabi ob razdeljevanju
čistega dohodka. Med drugim naj bi bili uveljavljeni tile pokazatelji:
—	dohodek gospodarske organizacije na delavca;
—	dohodek na vložena sredstva;
—	vložena sredstva na delavca.
V razpravi na seji Centralnega
sveta ZSJ je bilo rečeno, da našteti in še nekateri drugi pokazatelji sicer ne zadostujejo za temeljito analizo celotnega poslovanja delovne organizacije, kljub temu pa vendarle omogočajo podlago za to da gospodarska organizacija oceni, ali je in v kolikšni meri boljše ali slabše poslovala kot leto poprej;
— primerja svoje rezultate z u-spehi kolektivov sorodnih delovnih organizacij in da organi komun ocenjujejo politiko razdelitve čistega dohodka delovnih organizacij.
Načrt novih navodil predvideva tudi drugačno vlogo komisij, ki naj spremljajo razdeljevanje čistega dohodka. Te komisije naj
bi odslej delovale kot organi zborov proizvajalcev občinskih ljudskih odborov. Njihova naloga naj bi bila, da na osnovi predvidenih pokazateljev spremljajo politiko delovne organizacije in da delavske svete opozarjajo na nevzdržna odstopanja od sprejetih načel razdeljevanja.
Cilj sprememb je ustvariti takšne pogoje in položaj, ki naj prispevajo k temu, da bodlo kolektivi delovnih organizacij gospodarneje uporabljali zaupana jim sredstva, uvajali sodobno tehnologijo, da bo pospešeno zanimanje za procese integracije in specializacije.
Prav je, je bilo rečeno na seji, da so podjetja z zastarelo tehno-
logijo in nizko produktivnostjo v slabšem položaju kot tista, ki se za vse to nenehno zanimajo in se pridružujejo napredku. To naj bi namreč vplivalo na boljšo organizacijo dela in proizvodnje, na boljše gospodarjenje.
Uresničevanje novih navodil, predvsem pa meril, tako je bilo rečeno, ne bo predstavljalo »ad-ministrativni« težav, ker le-to ne zahteva spremembe obstoječih pravilnikov o delitvi čistega in osebnih dohodkov.
Gre konec koncev Za to, da bodo pred delovnimi organizacijami analitični in jasni podatki — in te naj prispeva Služba družbenega knjigovodstva — iz katerih bo sleherni kolektiv lahko povzemal zaključke, kako je gospodaril sam, kako njegov sosed, kako kolektivi v ista panogi, skratka primerjal rezultate svojega dela z rezultati; doseženimi v enakih oziroma so-rodlnih podjetjih.
P. D.
Z letne konference občinskega združenja borcev NOB v Ljutomeru
LETOS SPOMENIK
TREM PADLIM HEROJEM
CBČiNSKO ZDRUŽENJE BORCEV NOV LJUTOMER, KI POVEZUJE DESET KRAJEVNIH ORGANIZACIJ S 562 ČLANI, JE IMELO PRETEKLO NEDELJO LETNO KONFERENCO. V POROČILIH IN ŽIVAHNI RAZPRAVI SO BILA OBRAVNAVANA AKTUALNA VPRAŠANJA BOJEVNIŠKE ORGANIZACIJE;J GOVORILI SO O SKRBI ZA ČLANE BOJEVNIŠKE ORGANIZACIJE IN NJIHOVIH SVOJCEV, ŠOLANJU OTROK PADLIH BORCEV IN ŽRTEV FAŠISTIČNEGA TERORJA, PRIZNAVANJU DELOVNE DOBE, ORGANIZACIJSKEM UTRJEVANJU OSNOVNIH BOJEVNIŠKIH ORGANIZACIJ, GRADNJI SPOMENIKA TREM PADLIM NARODNIM HEROJEM PRLEKIJE IN DRUGIH NALOGAH.
V občini Je bilo nepreskrbljenih 32 otrok padlih borcev in 10 otrok žrtev fašističnega nasilja. Od teh se je že usposobilo za življenjske poklice 22 mladincev. Ostali se šolajo ali pa se učijo v obrti, le trije so prekinili šolanje in niso trenutno nikjer zaposleni. Posamezne družbene organizacije še vedno premalo skrbijo za otroke padlih borcev, saj je ta skrb prepuščena v glavnem le Zvezi bojevnikov NOB. Druga pomanjkljivost je tudi v tem, da premalo odločno prenašamo na mladino revolucionarni polet in svetle tradicije NOB, saj smo dolžni mlatil rod vzgajati v zvestega čuvarja neodvisnosti in težko priborjene svobode.
Precejšnjo skrb so na konfe-
renci posvetili tudi Muzeju NOB v Ljutomeru, ki je lami proslavil 10. obletnico obstoja. Muzej je do-slej priredil že več razstav in z bogatim zgodovinskim gradivom iz NOB pritegnil številne obiskovalce. Tako se je doslej letno povprečno mudilo v muzeju nad 4 tisoč obiskovalcev iz Pomurja in tudi bolj oddaljenih krajev. Muzej nameravajo še razširiti za štiri prostore in odkupiti zanj še nekaj zbranega zgodovinskega gradiva; v njem naj bi poleg zgodovinskih dokumentov iz NOB dobile svoj prostor tudi kulturne znamenitosti iz tega okoliša, zgodovinski dokumenti o življenju in snovanju Frana Miklošiča, Stanka Vraza in drugih kulturnih mož, o viničarskem in delavskem gi-
banju v predvojni Jugoslaviji itd. Za uresničitev tega smotra bodo kajpada potrebna dokajšnja denarna sredstva.
Sekcija za bivše politične zapornike, internirance in deportirance je bila v Ljutomeru ustanovljena 1958. leta. Združuje 173 članov, ki so bili v koncentracijskih taboriščih. Čeprav je sekcija že doslej pridno Zbirala gradivo in podatke o grozodejstvih in zločinih okupatorja in njegovih hlapcev nad našimi ljudmi, bo morala letos svoje delovanje še odločneje usmeriti h končnemu zbiranji! dokumentacije in ankentira-njiu članov.
Najvažnejša naloga bojevniške in drugih družbenih, organizacij ljutomerske občine pa bo v le-
tošnjem letu prav gotovo postavitev dostojnega spomenika trem prleškim padlim narodnim herojem: Jožetu Kerenčiču, Vinku Me- j gli in Janezu Kavčiču. Spomenik bodo predvidoma odkrili na proslavi 20-letnice osvobojenja na ljutomerskem Glavnem trgu. Skrbneje bo potrebno vzdrževati in varovati tudi druga spominska obeležja riž NOB, saj so nekatera že v prav slabem stanju. Mladina naj bi se skupno z bojevniško organizacijo zavzela tudi za lepšo ureditev okolja ob spomenikih. 
Ob večjem sodelovanju med vodstvi posameznih sekcij bojevniške organizacije ho potrebno doseči tudi učinkovitejšo organizacijsko krepitev nekaterih osnovnih organizacij, zlasti še v Cezanjevedh in Presiki. V Cezanjevcih je bilo v času NOB eno največjih žarišč upora in partizanskega gibanja v Pomurju, zato si ta kraji zasluži še posebno pozornost.
Ob koncu lanskega leta so prejeli borci in sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja iz ljutomerske občine 82 odlikovanj: 8 medalj Za hrabrost, 12 ordenov zaslug za narod din 62 medalj zaslug, za narod.
Na letni, skupščini so izvolili tudi novo vodstvo občinskega združenja borcev NOB. Za predsednika je bil ponovno tajnika Stane Novak, za tajnika pa Lojze Vršič.
UKINJEN PROMETNI DAVEK ZA LOKALNE PTT STORITVE V SOBOŠKI OBČINI
Na seji ObLO Murska Sobota, ki je bila prejšnji teden, so razpravljali tudi o prenehanju veljavnosti odloka o uvedbi občinskega prometnega davka za lokalne telegrafske in telefonske storitve. Po razpravi je bil predlog tudi soglasno sprejet, nov odlok o tem pa bo veljal od 1. jam. t. l. dalje.
Nova imenovanja
V petek ie bila seja občim skega ljudskega odbora, na kateri so odborniki razpravljali predvsem o poročilih itnšpekcijskiih služb ljudskega odbora, o delu okrajnega sodišča in programu ljudskega odbora, za 1963. leto. 
Na seji so obravnavali tudi nekaj upravnih vprašanj, imenovali novega direktorja v podjetju kovinske galanterije Panonija in sprejeli predlogu za ugodnejše pogoje razpisa za delovno mesto, direktorja KB v Murski Soboti, da bi tako omogočili čimvečji odziv na razpis. Na seji - so tudi izvolili; Martina Vinčeca za novega tajnika LO, kajti tov. Zelko kil je doklej opravljal te posle, odhaja na daljše zdravljenje. 
NA TRDNIH TLEH
ŽE PRED LANSKO PREUSMERITVIJO PROIZVODNJE IN IZDELAVO VISOKOKVALITETNIH IZDELKOV JE OBRAT »PLETILSTVO« IZDELOVAL FINEJŠE IZDELKE. LANI PA JE GLEDE NA KVALITETO STORIL KORAK NAPREJ
(Nadaljevanje s 1. strani) viru manjših količin proizvod. nje. Lani pa so novemu proizvodu posvetili vso pozornost in so jih tako proizvedli že okrog 2000. Ker se gibljejo cehe senčnikov od 12 do 15.000
Proizvodnja je trenutno preusmerjena na izdelavo modnih izdelkov, ki zahtevajo več vloženega dela in manj materiala. Otroške in moške, predvsem pa ženske pletenine so res nekaj izrednega. Vsak izdelek zase dokazuje, da upošteva tovarna v polni meri želje potrošnikov in se jim skuša približati. Dokaz, da kupci radi segajo po njihovih izdelkih, je dejstvo, da tovarna v mnogih primerih ne more zadostiti povpraševanju na trgu.
Lani Je obrat »pletilstvo« predelal 11.800 kg surovin, za letos pa
din v primem s cenami, dež-nikov od 620 do 4690 din, je s tem že podan odgovor ha prejšnjo nejasnost. Ža letošnjo 
počitniško sezono pripravlja tovarna novost-
novo vrsto senčnikov, wee-
imajo planirano, da bodo predelali 16 ton. Tudi iz tega znatnega povečanja se da razbrati, da tovarna oz leta v leto povečuje svojo proizvodnjo.
Dežnikarna in tudi pletilstvo lami predvidenega plana nista v celoti realizirala, to pa zaradi že znanih razlogov, zaradi zamude pri dokončanju rekonstrukcije.
TRŽIŠČE IN NEKATERE ZANIMIVOSTI
Na jugoslovanskem tržišču nastopajo štori velike tovarne dežni-
kemd senčnike, kateri bode brez dvema v veliko veselje našim motoriziranim potni-kov. Prirejen je potrebam voznikov »fičkov«, saj meri senčnik zložen v futrolo komaj 1 meter.
kov in dvanajst manjših obrtnega značaja. Navzlic temu, navidez precejšnjemu številu nastopajočih proizvajalcev, pa ima lendavska dežnikarna dobro zakoreninjene pozicije na domačem trgu.
Trgovine, ki prodajajo med. drugim tudi dežnike lendavske dežnikarne, so v vseh večjih mestih v Jugoslaviji. Posebno ugoden za tovarno je sklenjeni sporazum s Tovarno konfekcije in padal »Franjo Kluz«. Ta tovarna ima razpredeno široko prodajno omrežje in prodaja v vseh svojih poslovalnicah, katerih je 61 raztresenih po vsej Jugoslaviji, razen svojih
tudi izdelke lendavske dežnikarna.
Da pa dežniiki v teh številnih prodajalnah ne bi bili nametani samb tja v en dan v kakšnem kotu, kot se je prakticiralo to do sedaj, je dežnikarna naročila pri, soboški »Panoniji« za vse naštete prodajalne posebna stojala za dežnike. Tako bodo dobili tudi dežniki svoj sodoben prostor v trgovinah, kar bo imelo brez dvoma tudi pozitiven vpliv na kupce. 
In kako je z izvozom? Manjše količine dežnikov tovarna sicer izvaža, kakih fiksnih pogodb o izvozu pa ni. Lani so izvozili pošiljko v Gano in kot pravijo, je bil trg zadovoljen z izdelki. Kakih večjih načrtov za izvoz pa trenutno nimajo.
IN SE NEKAJ KRATKIH
Dežnikarna sodeluje tudi z »Mehaniko« v Lendavi. Ta izdeluje za njo nekatere dele, predvsem šib ke za dežnike. Čeravno je »Mehanika« proizvodnjo nekaterih delov že osvojila, ima še vedno težave s surovinami, tako da ne more kriti Vseh potreb dežnikarne. Tako imenovane »paragon« šibke dežnikarna še vedno uvaža.
Zanimivo za. bralce bo verjetno to, da proizvaja dežnikarna okrog 50 vrst dežnikov, od zimskih pa do otroških.
Tovarna zaposluje trenutno o-kroig 300 delavcev. Za enkrat kaže, da se število zaposlenih v krajšem času ne bo bistveno spremenilo. Zanimivo pri tem pa je, da je dežnikarna pred dobrimi tremi leti zaposlovala komaj 60 ljudi, se pravi 5-krat manj kot sedaj.
Kar zadeva rekonstrukcijo, je tovarna v gradbenem pogledu v zaključni fazi, kar zadeva mehanizacijo, pa še ne.
Ker imata proizvodnja in prodaja značilno sezonski značaj, je za tovarno posebno zanimiva u-vediba novih proizvodov: gostinskih, turističnih in otroških senčnikov. S tem upajo, da jim bo uspelo odpraviti sezonska proizvodna nihanja.
Kratke navedbe kažejo, da se tovarna odločno bori za nadaljnji uspešen obstoj na tržišču in vse kaže, da ji to tudi dobro uspeva.
BR
POMURSKI VESTNIK. 28. FEBR.
2
ZELO UGODNE OCENE DOMAČE, V MURSKI SOBOTI IZŠLE KNJIŽNE NOVITETE
Mladost v močvirju
Iz Naših razgledov, štirinajstdnevnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja smo ponatisnili knjižno oceno romana »Mladost v močvirju« pisatelja Miška Kranjca. Knjiga je izšla pri Pomurski založbi ČZP »Pomurski tisk« januarja letos.
Redko se zgodi, da doživiš tolikšno radostno presenečenje, kakršno sem Občutil ob pričujočem romanu, ki sem ga dobil v roke skesaj neposredno po izgubljenih Vrabcih na dvorišču. Razmišljam zdaj o tem, od kod tolikšna razlika med dvema deloma, ki sta izšli skoraj istočasno in sta se verjetno tudi hkrati porajali. Ne, to ne mere biti zgolj trenutna pisateljska zmota ob Vrabcih in ne-sancta ob Mladosti; neuspeh prvega in lepota drugega romana, le-p-ota, ki jo postavljam v sam vrh Kranjčevega pisateljskega sveta, koren mita globlje, v sami pisateljevi naravi in pripravi«jnosti po smiselnih literarnih dejanjih. Dejstvo je namreč, da se je pisatelj, ki mu je osnova lirična narava, z Mladostjo v močvirju vrnil v svoj imanentni lirični svet, v svet, ki je intimno uglašen z njegovo naravo. Le tako, v harmoniji s snovjo in izpovedano pomembnostjo te snovi se je lahko porodilo čisto in pretresljivo pričevanje o mladosti v močvirju — o mladosti, ki je sicer pisateljeva, a bi bila lahko katerega koli njegovih prekmurskih rojakov, in o
močvirju, ki je sicer prekmursko, poljansko, a lahko simbolizira siromaštvo, surovo in grozljivo, tu pri nas, kjer koli v Sloveniji ion kjer koli na zemeljski krogli.
Zato, zaradi tega simboličnega preraščanja 'konkretne usode in prizorišča, je še najmanj v vrhu romana gradivo, ki. avtentično, avtobiografsko — memoarsko pripoveduje o pisateljevi zgodnji mladosti. Ni treba narobe razumeti: to gradivo, izredno sublimirano, zadržano razpredeno kot vodilna nit skozi roman, je zelo, naravnost presenetljivo dragoceno, saj pomeni osnovno napotilo slehernemu, ki bo kdaj vzel v roke Kranjčeve knjige. To gradivo pove, iz kakšne snovi Je pisatelj nastal dn kje ter kdaj se je rodil njegov pisateljski svet - če ne ves, vsaj vodik njegov kos. Pove skozi doživetje in ne skozi razlago. Lirizem tega doživetja je elementaren, kakršnega srečaš v najbolj pretresljivih avtobiografijah.
Ta lastna mladost je organsko zraščena s prekmursko, poljansko revščino — pravzaprav sta eno in isto. Siromaštvo, tisto z življenjskega dna, z močvirja, je dalo
mladosti in živi jen ju neizbrisno znamenje. Močvirje se ponavlja kot strahoten simbol — vsega, ne samo mladosti in ne samo materialne stiske. Močvirje ustvarja ljudi s posebno naravo. Siromaštvo je v Kranjčevem romanu realistično, naravnost telesno prisotno s tem, da otrok nenehno hrepeni po kosu kruha in da je najvišji človekov cilj domača kravica, obenem pa se simbolično, naravnost fantastično razraste do dimenzij nečloveškega, do osnovne groze, pred katero trepeta človek. Gorkljevo siromaštvo je dramatično eksplozivno, Cankarjevo ublaženo s koipmenjem, to Kranjčevo, prekmursko siromaštvo je grozljivo mimo in vdano — kot močvirje. Domača družina, vas, obrazi, ki gredo mimo pisatelja vse se
Posebna šola v Ljutomeru se širi
POSEBNA SOLA V LJUTOMERU JE POPOLNOMA OPRAVIČILA SVOJ OBSTOJ. PROSVET. KADRU, KI OPRAVLJA NADVSE TEŽAVNO DELO Z OTROCI, KI NE MOREJO NORMALNO SLEDITI POUKU, JE TREBA IZRECI VSE PRIZNANJE.
Njihova osnovna naloga jo, da tudi tem Otrokom omogočijo stopiti v službo, da se bodo sami vzdrževali in da ne bodo padli v breme skupnosti, kot je to bilo dostikrat dose-dia'j. Se najbolj kamprcialistič-
no gledajoč človek mora zavodu priznat! upravičenost obstoja, saj so družbi s teni prihranjena velika sredstva, ki bi jih drugače morala dati za vzdrževanje takih defektnih ljudi.
Sola se vsako leto šini. m bo potrebno v naslednjem šol. letu nadvse nujno odpreti VI. razred. Učenci, ki bodo letos končali peti razred, bi morali se-daij iti v normalno šolo, kar bi vsekakor negativno vplivalo na njihov razvoj in vzgojo. Razumeta je treba, da je maksimum učencev v razredu na tej šoli mnogo nižji kot na normalnih šolah in je zato potrebno več sredstev na učenča kot v normalnih pogojih.
Urediti je treba tudi prevoz učencev v šolo, zunanjim u-čencem, ki pa jim je to onemogočeno, je treba organizirati stanovanje v Ljutomeru.
STANJEVCI; ,V Ljubljano jo dajmo
Mladinski aktiv v Stanjev-cih je v zadnjem času dokaj delaven. V kratkem se bodo občinstvu predstavili z igro »V Ljubljano jo dajmo«. S študijem so začeli predi dvema mesecema in so sedaj že tik pred nastopom.
Vsekakor je to zelo pohvalno, kajti na tem območju ne
obstoja nobeno kulturno društvo, ki bi skrbelo za tovrstno dejavnost v kraju. Aktiv skrb tudi za zabavno življenje mla-dih, saj je že večkrat pripravil mladinske plese in podobno. Pred nedavnim so organizirali« kmetijsko predavanje, ki pa zaradi slabega zanimanja mladine ni uspelo.
DVA SVETOVA
Odnosi med dvema srednješolskima zavodoma
Da, ravno tako kot Maribor in Ljubljana. Kilometre narazen im. vendar čisto skupaj. Namreč gimnazija in učiteljišče v Murski Soboti,
Marsikdo se je že spotaknil ob to vzorno sodelovanje dveh srednješolskih zavodov, pa se dajmo še mi, ki smo neposredno prizadeti. Pravzaprav se ne bomo spotaknili — problem prihaja k nam in se nam ponuja, da bi ga razrešili. Problem, ki morda ni tako enostaven, kot se zdi nekaterim, ki bodo v tem sestavku prizadeti.
Gre za vzgojo mladih ljudi. Za vzgojno misel, da morajo mladi ljudje drug drugemu pomagati, skupaj reševati smotre, ki so jim skupni, iskati sodelovanje v svoji bližini itd...
Gimnazijci in učiteljiščniki se šolajo v enem poslopju. Vsi so mladi, vsi se ukvarjajo s podobno izvenšolsko dejavnostjo. In vsi so za sodelovanje. Vsi so zato, da ne bi tako strogo ločili: tu je učiteljišče, tu pa gimnazija. Seveda, kar zadeva izvenšolsko dejavnost. Sodelovanje bi bilo možno in
uspešno, čeprav nekateri menijo, da je učiteljišče specialna šola in zategadelj ne more iskati sodelovanja s šolo, kakršna je gimnazija.
Zakaj ne bi smeli skupaj praznovati Novega leta? Zakaj ne bi smeli imeti skupnih pustnih zabav, navsezadnje: zakaj ne bi mogli skupaj plesati? Zakaj ne bi mogli skupno pripraviti neke kulturne prireditve, katere so poslednji čas na obeh zavodih zelo redke?! Zakaj ne bi smeli sodelovati samo zaradi tega, ker se pri naših ravnateljih ločijo mnenja o vzgojnih metodah? Takšna politika na naših šolah se ždi nam dijakom skrajno ne-vzgojna. Saj živimo v enem poslopju in se vsak dan srečujemo. Pa vendar...
»... kot Maribor in Ljubljana,« pravijo nekateri dijaki.
Na obeh zavodih imajo dijaki lepe načrte, ki pa jih ne u-resničijo kot bi bilo treba. Ali ne bi morebitno sodelovanje prineslo uresničitev vseh teh načrtov ?
Čedalje bolj stopa v ospredje resnica, da postaja srednje-
šolska mladina iz dneva v dan bolj ležerna. Taka neVzgojna miselnost pa to resnico še poglablja.
Ali se tu res ne da pomagali? Tako se sprašujemo mi, dijaki obeh šol, tako se lahko vprašajo člani ZK, ZMS in člani družbeno-političnih in vzgojnih organizacij. Ali se res ne da pomagati?
K.
Murska Sobota:
Sklad za prosveto in kulturo
Kaže, da bo kmalu prišlo v Murski Soboti do ustanovitve Oblčinskegasklada za prosveto in kulturo.
Občinski ljudski odbor soglaša s formiranjem tega sklada, vendar pod pogojem, da bodo njegove ustanoviteljice tudi gospodarske organizacije in ustanove. Nekatera podjetja so se načelno že odločila, da bodo po svojih močeh prispevala v ta sklad, med ustanovami ,pa prednjači sindikat uslužbencev ObLO.
O dokončni ustanovitvi skla-da bo svet za kulturo in ro -
sveto pri ObLO razpravljal na prihodnji seji.
Ljudska univerza v Murski So-boti je v mestu in Rakičanu organizirala šest šol za življenje, ki jih obiskuje mladina. Zaniman je za to zvrst prosvetljevanja je dokajšnje. Mladimi predavajo ugledani strokovnjaki s posameznih pod-ročij, katere je angažirala LU.
Tudi družbeno-gospodarsk emu izobraževanju posveča Ljudska u-niverza vedno večjo pozornost. Sedaj imajo seminarje, ki vključuje-jo osem predavanj z ustreznimi
temami, v Blisku, hotelu eCntrai, Loščilki in tovarni mlečnega prahu. Glavni smoter teh seminarjev je v tem, da s posredovanjem potrebnega družbeno-gospodarskega znanja usposabljajo upravijalce za kvalitetnejše odločanje v organih delavskega upravljanja.
V soboških podjetjih, zlasti nekaterih, je veliko zanimanje tudi
za predvajanje oeskotračnih filmov. Tako je Ljudska univerza že sklenila ustrezne dogovore za redno predvajanje poučnih, strokovnih, športnih in drugih ozkotračnih filmov v Pomurskem tisku, v Središču za izobraževanje tovarne Mura in na SSTV. Podobne usluge pa je pripravljena opravljati tudi za druga podjetja.
NAŠE KNJIGE IN REVIJE
Nova številka "OBČANA"
Izšla je 25. številka »Občana«. Uvodni prostor je posvečen izvlečkom iz referata in razprave na republiškem sindikalnem posvetovanju o statutih delovnih organizacij. Iz dela skupščinskih odborov je v listu zajeta problematika o socialnem in zdravstvenem zavarovanju. Dalje prinaša časopis nadaljevanje razprave Vinka Mlakarja o delavskih svetih in upravnih odborih v letu 1963, članek Janeza Nedoga o mestu, razdeljenem na občine, izbor gradiva s sestanka predstavnikov gospodarskih organizacij okraja Koper o pred-
osnutku ustave, občinskih statutov in o statutih gospodarskih organizacij. prispevek ing. Marjana Prezlja; Stanovanjske skupnosti v L jubljani- Center, članek Janeza Jerovška o družbeno politični vlogi žena, ing. Vilme Pirkovič o javnih tribunah, Slavka Kobeta o občinskih zdravstvenih organih, Rozike Žigon o varstvu in prehrani otrok in članek Karla Franza: Turistični promet.
Razen tega prinaša »Občan« še več drugih sestavkov o aktualni problematiki naših komun in njihovih samoupravnih organov.
NAŠI RAZGLEDI
Nova, 267. številka »Naših razgledov« prinaša kot uvodnik ZA-. PISEK O PUBLICISTIKI Bogdana Pogačnika. O svetovni konferenci o trgovini in gospodarskem razvoju piše Dušan Dolinar. POSLANSTVO, MNOŽIČNE KNJIŽNE AKCIJE Borisa Ziherla je sestavek, napisan ob desetletnici Prešernove družbe. V. Ribarič objavlja članek »ČRNE SKRINJICE« V OČEH SEIZMOLOGA; Pod naslovom MATEMATIKA V OSNOVNI SOLI piše Stanko Uršič o zadnjem letnem testiranju znanja 35.000 učencev. Članku sledi beležka uredništva in sestavek MATEMATIKA IN ZNANSTVENO RAZISKOVANJE Ernesta Stipaniča. Aleksander Bajt je napisal RAZLOGE ZASTOJA GOSPODARSKE RASTI.
Na bralni strani je SEST PESMI Toneta Pavčka, BESEDA OB GROBU Frana Albrehta (spod pe-
resa Mire Miheličeve) in pesem FRANCETU PREŠERNU, ki jo je ob 95. obletnici Prešernove smrti napisal Fran Albreht v koncentracijskem taborišču Dachau. V KNJIŽEVNI KRONIKI ocenjuje Mitja Mejak med drugimi knjigami roman Miška Kranjca »Mladost v močvirju«. Med drugim pravi, da Miško Kranjec verjetno s tem delom ni izrekel svoje zadnje besede o Prekmurju. Tone Pavček končuje zapisek o ruski poeziji. Jože Javoršek objavlja TEMPERATURNI LIST.
V novi številki »Naših razgledov« je še več zanimivih sestavkov tudi s področja gledališke u-metnosti, glasbe, urbanizma itn. Omenili bi še televizijsko gloso o dr. Bratka Krefta TV drame UMRL JE PESNIK (D. Kraigher).
-jo-
OBZORNIK 63
»Obzornik«, ilustrirana revija »Prešernove družbe« prinaša v drugi številki jubilejnega, desetega letnika družbe več zanimivih sestavkov. V prvi vrsti je objavljenih več humorističnih del, kar je sploh značilnost skoraj vsake številke revije. Na prvem mestu je KRAKA ZGODOVINA ČLOVEŠTVA lanskega Nobelovega nagrajenca Johna Steimbecka. S strnjenim, mojstrskim izrazom nam znani pisatelj z velikim smislom za današnje probleme človeštva
prikaže absurdnost vojne. Zanimiv je tudi ROMAN TREH SRC Mihaela Zoščenka, pa tudi humoreski BODITE VESELI Štefanije Grozdenske in Arta Buchwalda
Čudno, da se mona lisa se
SMEHLJA.
Od ostalega branja v drugi številki »Obzornika« bi omenili še POJEDINE IN POŽRTIJE, v rubriki SPOZNAVAJMO UMETNOST članek o umetnosti Indije in Islama ter zapisek o galeriji Pitti v Florenci.	-Jo-
KURIRČEK
Šesta številka drugega letnika »Kurirčka« žal ne prinaša nobene pesmice. Objavljenih pa je več drugih zanimivih sestavkov, tako stalne zgodbe v nadaljevanjih (Titovi tankisti, Kurirček Tinček, Milčetove potegavščine, slikanica Po nevarnih poteh), kot tudi drugi sestavki (Stane KeržiČ — oblikovalec otroških glav in src, Pogovor s skladateljem Marjanom
Kozino, Z jašmarico po črno zlato itn.).
Kakor v vseh, je tudi v tej številki posvečeno več strani tudi raznim dejavnostim pionirjev, tako filateliji, tehniki ipd., pa tudi ugankarji so prišli na svoj račun, saj je v reviji obilo ugank in nagradna križanka »Golobček«. Na zadnji strani Je nekaj humorja.
-jo-
PROBLEMI
Peta številka prvega letnika »Problemov«, revije za kulturo in družbena vprašanja prinaša vrsto sestavkov s področja vloge kritike pod skupnim naslovom VLOGA KRITIKE V KULTURNEM ŽIVLJENJU. Objavljeni so naslednji sestavki: Kritika in njen predmet, Na rob filmskemu obveščanju, Vprašanje sistematične kritike jezika, Filmska kritika pri nas, Likovna umetnost in kritika ter zaključna beseda, v kateri skuša u-redništvo v nekoliko ceneni obliki skrčiti in povzeti glavne misli iz objavljenih sestavkov raznih avtorjev. 
Poezijo pete številke revije sestavljajo pesmi Bojana Piska in Svetlane Makarovičeve, prozo pa »Mojster za smrt« Jožeta Snoja, satira »Avtomobili« Matjaža Kmecla. Dramatiko zastopa Bertold Brecht s »Sojenjem Lukailia«.
V »Monopolizmu poguma« odgovarja Boris Paternu na pamflet »Vse za vero, dom, cesarja«, ki ga je prinesla-22. številka »Perspektiva«. Franc Zadravec pa v sestavku »Se enkrat o metodi kritike« na sestavek »O metodi kritike«, ki so ga prav tako objavile »Perspektive«.	-jo-
KULTURNI STEREOSKOP
POVZETEK IZ ZADNJEGA STEREOSKOPA:
Stereoskop je naprava za globinsko gledanje slik. Kaj pa kulturni stereoskop? Tega lahko uporabimo za globinsko gledanje v kulturno problematiko.
Od našega zadnjega stereostoop-sfcega gledanja, ki nam je pokazalo nekaj problemov filmske kulture, pa do danes, se je v pomurskem kulturnem življenju zgodilo marsikaj zanimivega. Najprej
smo se tako spomnili, da smo pozabili Prešerna in datum njegove smrti premaknili tja proti 15. februarju. Zaradi tovrstne pozornosti do našega velikega poeta in misleca lahko v bodoče pričakujemo, da ga bomo kar v kratkem popolnoma pozabili. Kaj menite, ne bi bilo zanimivo, če bi čez nekaj let že mislili, da je Prešeren predsednik ali lastnik Prešernove družbe, ki se ta ZARADI TEGA imenuje po njem? Ampak tega verjetno ne bo, kajti upajmo, da prihodnjih nekaj zim ne bo tako hudih, kot letošnja, ter bodo šole odpirali že pred osmim februarjem.
»V redu,« boste rekli. »Ampak
kulturni stetoskop ni naprava, ki naj pokazuje pravilnost ali nepravilnost zimskega mraza, zimskih počitnic itn.« Res (je, stereoskop ni tovrstna priprava, kaže pa nam tudi našo kulturno potenco, zavest, odnos do kulture, kulturnih tradicij ... Z eno besedo: kulturni stereoskop je večkrat naprava, ki koga lahko tudi prizadene, osvetli ozadje kakšnega kulturnega prizadevanja. Se bodj pa bi bilo želeti, da bi ta naš stereoskop postal aparat odkrivanj kulturnih vrednot v Pomurju, registriranja in
hvaljenja pobud, idej, dela na najrazličnejših kulturnih področjih, tribuna, kjer bi hvalili hvaležno občinstvo, razumevanje proračunskih institucij, posameznikov, občin, vasi, mest... Da to stereoskop danes še ni, ni sam kriv. Namreč ne registrira in pokazuje tistega, česar ni, ali pa je zelo medlo in šibko.
Gornji odstavek je skeptičen in rahlo satiričen. Namenoma. Iz njega naj jasno zveni, da je ta stereoskop optimističen in poln hvale le takrat, kadar se res zgodi kje v pomurskem kulturnem življenju kaj vzpodbudnega In hvale vrednega ter je iz tega videti, da naša kulturna zavest raste.
V tem grmu torej tiči tudi glavni zajec. V zadnjih dveh tednih je stereoskop pokazal na sliki pomurskega kulturnega življenja rahlo pomladno sonce (saj je že čas, ker se tudi prava pomlad že nezadržno bliža.) To sonce je dokaj optimistično. Zato nam naš stereoskop lahko pokaže dokaj lepo sliko, na kateri je pisan vrvež najrazličnejših prireditev: razstava del akademskega slikarja Hinka Smrekarja, predavnja o likovni umetnosti (Marjan Tršar, Irena Cevcova), »vdova Rošlinka« v
Martjancih in veseli večer v Kobilju. V Soboti pa dve uspeli predstavi »Mišolovke« (uspela režija In dobra igra) ter na obeh predstavah polna dvorana, otvoritev knjižnice v Markovcih, dve filmski predstavi za srednješolce, na eni izmed njih »Niimberški proces«, na drugi poučno znanstveni film:
obenem pa tudi rahlo oblačna slika: otvoritvi kluba »Svobode« v Soboti prisostvovalo 7 (sedem) občanov, čeprav Je klub že dolgoletna želja marsikaterega Sobočana ter so se zanj mnogi morali dokaj truditi, občinski ljudski odbor pa je spet moral seči v svoj žep;
preseljevanje soboške (nomadske) ljudske knjižnice v grajske prostore, kjer pa jo je menda dokaj težko odkriti in je sploh tako skrita, da je ne moremo dobro videti nitd z našim stereoskopom;
nato popolnoma oblačno: (tu bi nam stereoskop moral pokazati spboško čitalnico);
in spet upanje, da se bo zvedrijo (toda kdaj): morda bo ta problem rešila študijska knjižnica čpprav so za to poklicani drugi);
po drugi strani pa se slika že ji sni: v Sobota bomo kmalu imeli mladinske kino predstave, upati je tudi na poživitev klubskega življenja. Optimizem, ki nam ga stereoskop ne more pričarati, pač pa moramo sami verovati vanj ...
Kajne, kulturni stereoskop je pa res čudna naprava. Nismo pa Š3 popolnoma prepričani, da je tudi koristen. Verjetno bi zaenkrat bila koristnejša taka naprava, ki bi nam (občanom, kulturnim dalavcem, prosvetnim delavcem itd.) vlivala več vere v delo na kulturnem polju. Več idealizma. Več skrbi. Morda tudi več smisla za skupnost.
trn nima
. . . IN PIONIRSKI KINO
Najmlajši prebivalci Murske Sobote razen otroškega igrišča in priložnostnih  prireditev doslej rilso imeli možnosti za stalno in tudi vzgojmo vodeno razvedrilo. To sta upoštevala tudii občinska Ljudska univerza in del avskoprosvetrno društvo Svoboda, kil sita se zavzela za otvoritev posebnega kina za pionirje.
Kitno za pionirje bodo odprli v nedeljo, ob 10. url dopoadne v grajski dvorani. Tako bodo potlej vsako nedeljo dopoldne predvajali za pionirje risanke, filme iz živalskega sveta in sploh za otroško duševnost primerne filme, kar bodo po potrebi kombinirali tjidii z lutkovnimi predstavami.
Otroci ne bodo filmov samo gledali, marveč jim bodo s po-
ljudno razlago posameznih filmov odpirali tudi širši pogled v filmski svet otroškega žanra in njegove junake. Tako želijo doseči, da bi najmlajše filmske obiskovalce hkrati tudi vzgajali.
Ob nedeljah popoldne pa bodo redno vrteli v tem kinu ozkotračne filme za mladino. Tudi te predstave bodo spremljali kratki komentarji.
"Razvalina življenja" v Pečarovcih
Tudi v Pečanovcih mislijo na primemo proslavitev letošnjega Dneva žena. 
Učenci tamkajšnje osnovne šole pripravljajo krajšo proslavo. medtem ko bo mladinski aktiv ponovil pred nedav-
45 mladincev in mladini? uspešno na izpitih MPS
V četrtek in petek so slušatelji obeh odldelkov mladinske politične šole iz Murske Sobote opravljali kolokvije iz petih, dio sedaj že predelanih tem: Izpitov se je udeležiilo 45 mladincev in mladink, ki so na njih pokazali zadovoljivo znanje.
nim naštudirano dramo »Razvalina življenja«. Igro so namreč doma že dvakrat uprizorili in jo bodo s pričo dobrega uspeha in zaradi želje občinstva še ponovili. V načrtu i-maljo tudi gostovanje na Gorici in drugje.
FILM O PABLU CASALSU
V okviru kluba OZN so sl dijaki gimnazije ogledali film o sve-tovnoznanem pianistu Ln violončelistu Pablu Casalsu, ki je po rodu Spanec. Film prikazuje, kako si tega velikega umetnika povabili v palačo OZN v New Yorku, kjer je imel daljša koncert, in razkriva, kaj misli umetnik o tej organizaciji potem, ko se Je natančneje. seznanil z njenim delovanjem.
POMURSKI VESTNIK, 28. FEBR,
3
Združena: priroda in tehnika
giblje po večnih zakonih siromaštva. Ne spomnim se, da bi zlepa v kaki knjigi, tudi tistih slavnih, bral tako pretresljive resnice, preproste, a hkrati enkratno bridke, o siromaštvu. Roman je avtobiografija, toda ta avtobiografija je pravzaprav ena sama psihologija siromaštva.
Psihologija, ki se problikuje v patologijo siromaštva. Revščina deformira človeka - fizično s strahom, moralno s topo vdanostjo. Roman te patološke deformacije sentimentalno ne skriva — pripoveduje o njej boleče, saj je navsezadnje ravno v tej človekovi deformaciji njegov človečnostni protest, toda stvarno in mirno kot j o nečem samo po sebi razumlji vem. Zaradi te notranje resnično-sti ostaja knjiga resnična tudi tam, kjer je morda osnovna mo-ralna deformacija zožila razglede in moralne kriterije — n. pr. pri opisu židovskega štacunarja. Zaradi 
notranje resničnosti so Kranjčevi deformirani ljudje vendarle j nenavadno lepi — neka sicer re-signirana, topa in surova človeč-nosti je v njih, brez patosa ali sentimenta.
Roman pripoveduje o preteklo-sti, a je vendarle sodobno delo. Svoj konkretni okvir namreč bi-
(Nadailjevainje na 4. strani)
SKRAJNOSTI in VZROKI
Tokrat o gostinstvu, trgovini in turizmu
Na nedavni sektorski konferenci gostinskih, trgovskih in turističnih delavcev v Murski Soboti je prišlo do ugotovitev, ki prav gotovo zanimajo tudi širšo javnost.
Pri notranji delitvi čistega in osebnih dohodkov je sicer dosežen določen napredek, vendar pa so razne reorganizacije in združevanja delovala negativno; to in pa pretežna usmeritev kolektivov k spremembam inštrumentov in sistema družbenih dajatev je v mar-dfcaterem kolektivu vzrok, da je notranja delitev doka j zaostala.
Razprave o notranji delitvi so se namreč često sprevrgle zgolj v formalnost, kar je prineslo tudi počasen proces decentralizacije u-pravljanja. Marsikje so sicer u-stanovili ekonomske ali obračunske enote, vendar pa so te ostale brez organov upravljanja.
Značilnost so tudi različno zastavljene pravice in dolžnosti posameznih enot: tako marsikje ne sestavljajo kompleksnih obračunov. S katerimi bi lahko mesečno ugotavljali finančne uspehe posameznih enot lin notranjo delitev osebnih dohodkov. Preslabotna je bila tudi usmeritev k notranjim odnosom in položaju neposrednih proizvaialcev. Osebni dohodki še niso povsod odvisni od dosežene-p a finančnega uspeha, marveč bolj od subjektivnih činiteliev, drugod, kjer to dosledno izvajajo, pa so spet pozabili na upravo: da bi nagrajevanje upravnih uSluž-
Pogled med jelkama ,
bencev bolj vezali na celoten u-speh podjetja in njih konkretno poslovanje.
Ob ugotovitvi, da jim primanjkuje dobrega računovodskega kadra, je nagrajevanje tega kadra še posebej važno. Kolikor at se na pr. zgodi, da v knjigovodstvih podjetij ne izkoristijo ugodnih plačilnih možnosti (skonto) kljub zadostnim obratnim sredstvom, da mora podjetje po nepotrebnem plačevati pernate ali celo kazni za nedzvršeno delo po zakonskih predpisih itd.
Sicer pa prihaja do subjektivizma v nagrajevanju tudi zaradi nepravilne ocene delovnih mest in upoštevanja zgolj formalne kvalifikacije zaposlenih. Odtod tudi u-gotovitev, da sistem notranje delitve še ni povsod likvidiral mezdnih odnosov.
V nekaterih občinah so zašli v skrajnost pni združevanju trgovskih podjetij; ustanovili so samo eno trgovsko podjetje, ob tem pa zelo počasi uveljavljajo specializacijo v poslovanju trgovin, kar bi bilo predvsem v korist potrošnikov. Odpraviti bo potrebno tudi često nepravilno gledanje na trgovino in doseči to, da bodo u-stvarjena sredstva v večji meri
usmerjena v modernizacijo in širjenje, maloprodajnega omrežja kajti sedanja založenost trgovin z blagom in izbira še vedno ne zadovoljujeta vedno bolj zahtevnih potrošnikov.
Tudi v gostinstvu ugotavljajo nekatere slabosti, ki izvirajo iz samih kolektivov (odnos do gostov, postrežba, estetski izgled lokalov in osebja ipd.), kar je vsekakor spodbudno in povezano tudi is prizadevanjem za večjo strokovnost gostinskega kadra.
Tako ugotavljajo, da je v gostinstvu bore malo storjenega na področju propagande. Jedilni listi so daleč preskromni, na njih pogrešajo gostje predvsem domače specialitete. Tu je tudi postrežni-na, ki po mnenju gostinskih delavcev ne ustreza svojemu namenu, ker neposredno ne stimulira prizadevanja zaposlenih pri strežbi in bi jo zategadelj bilo potrebno evidentirati posebej in ne vključevati v celoten dohodek podjetja.
Ob subjektivnih slabostih, ki jih gostinci ugotavljajo v svojih vrstah, pa so tudi druge, ki prihajajo od zunaj, vendar pa jih nepoučeni gostje in drugi največkrat pripisujejo gostincem. Tako je na pr. s tri dni starim kruhom, ki ga morajo prodajati v gostinskih obratih ob državnih prazni-k-ili. Pri cenah vinu in drugim alkoholnim pijačam pride največkrat do podraževanja že pri proizvajalcih, potem morajo gostilne odve-
sti še četrtino ustvarjenega prometa občinskim ljudskim odborom v obliki prometnega davka itd. Mnogo negodovanja med potrošniki vzbuja tudi različno formiranje prodajnih cen zaradi različnih dajatev, ki jih na enake dobrine predpisujejo občine.
Register ugotovljenih dejstev je prav gotovo zelo obširen. Nekatere ,stvari bo potrebno vsekakor razčistiti, saj to zahteva odločnejši prehod k bolj ekonomičnemu gospodarjenju on uveljavljanju demokratičnih oblik upravljanja tudi v gostinstvu in trgovini.
-sk
Narava, tiha, lepa in globoka. Ni ga človeka, ki si je ne bi želel. Manjka še samo kakšen zajček
in idila bi bila popolna
Kmetovalec na dobri poti
V ljutomerski kmetijski zadrugi »Kmetovalec« so ugotovili, da so lansko leto zelo dobro gospodarili. Težave s kadri. Uspeh pri kooperaciji in odkupu zemljišč.
Kmetijska zadruga »Kmetovalec« se lahko ponaša z zelo dobrim finančnim učinkom poslovanja v lanskem leta. Način gospodarjenja po ekonomskih enotah je posebno v ekonomski enoti Radoslava! pokazal vse svoje prednosti. V Ra-
dioslavcih razpolaga namreč zadruga z bolj strnjenimi, zemljišči in lahko hitreje uvaja sodoben način proizvodnje. V Radoslave ih bodo na 60 ha u-redili sodoben sadovnjak z nizkimi sortami jablan. Pri Bulčkovoiih nameravajo zgradi-
ti hlev za govedo in mlado govedo baby beef, ki je namenjeno v glavnem za izvoz.
Letošnji setveni plan naj bi predvsem povečali krmno bazo za razvijajočo se živinorejo. Na vsem območju zadruge, za katerega so zadolženi, so izvedli agrotehnični minimum, ki ga že dosti kmetovalcev iz Lastne pobude presega.
Kmetijska zadruga kreditira mnogo svojih kooperantov in jim pomaga s strokovnimi nasveta pri proizvodnji. Talko i-ma zadruga trenutno pri ko, operandih okoli 9 milijonov din. Zadruga zalaga kmete v svojem okolišu z reprodukcijskim materialom in odkupuje vilšlke kmetijskih pridelkov.
Nekoliko jim povzroča težave le pomanjkanje kadrov, kar pa je le trenutno vprašanje. Na srednjih šolah štipendira-jo namreč kar 6 štipendistov,
ki bodo kmalu zavzeli svoja delovna mesta.
Lansko leto so pri odkupu zemljišč dosegli plan in si za letos zastavili spet 200 ha zemljišč za odkup. Ugotavljajo pa da bi pri ceni okoli 250.000 din za ha odkupili, precej več zemljišč.
IVANCI
Preteklo nedeljo je domača j dr arnika skupina ZMS uprizorila dramo Josilpa Jurčiča — Deseti brat. Drama je bila zahtevna, pa posamezni igralci niso bili povsem kos svojim vlogam. V splošnem pa je u-prizoritev dobro uspela; še najboljša sta bila Deseti brat — Jože Piejiec in Kvas — Jože Koren.
Z igro bodo na-topill tudi v nekaterih okoliških krajih. j -ca
TESNO SODELOVANJE S PREBIVALSTVOM LENDAVE
Lendava v luči urbanizma
Že pred leti je ObLO Lendava zavze! stališče, da je začetek dela v zvezi z urbanističnim načrtom Lendave neodložljiv. Zato so že takrat bile o tem zares perečem problemu številne razprave.
Iskali so Urbanistične strokovnjake, s katerimi bi se povezali in začeli resno premišljevati o urbanističnem načrtu mesta. Po ustanovitvi Zavoda za urbanizem pri OLO je ob-staljialo upanje, da bo prišlo do sodelovanja in pomoči pri tem zavodu, vendar pa je tudi v tem primeru zadeva ostala na mrtvi točki.
Slednjič so uspeli najti razumevanje pri, Projektivnem biroju v Murski Soboti. V sodelovanju z njim se je začelo delo pri urbanističnem programu za vise mesto. Razen tega pa delajo tudi ureditvene načrte
za posamezne komplekse. V tem primeru dajejo prednost kompleksom, na katerih mislijo začeti že letos z graditvijo.
Upajo, da bo urbanistični! program dio konca tega leta sestavljen in sprejet. Tako bi potem obstajala tudi realna možnost, da v naslednjem letu pridejo tudi do ureditvenega načrta.
Da hi bili z novo ureditvijo Lendave seznanjeni tudi neposredni koristniki te zamisli, obstaja sedaj tesno sodelovanje med občinskim ljudskim odborom in občani Lendave. Talko skuša ObLO Lendava se-
znanjati občinstvo z vsemi novimi predlogi in s samim potekom del. Pričakujejo, da bo tudi, zbor volivcev dal svoje predloge in pripombe.
BR
Zbor občanov v Vučji vasi
20 TISOČAKOV ZA BESEDO?
Na nedavnem zboru občanov v Vučji vaši so razpravljali o razširjenosti kaznivih dejanj in prekrškov. Ugotovili so, da je med prestopki največ cest-
no-prometnih, na drugem mestu pa so prestopka zaradi raz-žaljenja častit Tukajšnji ljudje so namreč preveč občutljivi za svojo čast. So tudi primeri iz sodne prakse, da je nekdo moral plačati 20 tisoč dinarjev za eno samo izgovorjeno besedo. Zanimivo pa je, da je najmanj prestopkov zaradi lastninske pravice in motenja posesti. Po razpravi o teh vprašanjih so izvolili tri nove sod-nike-porotnike.
Ureditev katastra — to zahtevo so tokrat spet odločno ponovili; saj se nekaterim posestnikom godi krivica pri odmeri davčnih obveznosti prav zaradi nepravilne razvrstitve njihove zemlje v bonitetne
razrede. Tako na težki ilovnati zamljii pridelajo tudi do 50 odlsL manj kot na delno pešce- j ni poljski zemlji. Takih posestnikov pa je kar precej v štirih vaseh.
P. D. 
Šalamenci
V Šalaimemcih so te dni zaključili tritedenski zdravstveno-gospodinjski tečaj, katerega je Obiskovalo okrog 20 žena in deklet. Ob zaključku tečaja so se obiskovalke zbrale še na kratki preizkušnji pridobljenega znanja Poudarek tečaja je bdi na pravilni prehrani ljudi, negi bolnega človeka itd.
Vučja gomila: Šport in še kaj
Aktiv Zveze mladine v Vučjd gomili je bil s 37 člani v preteklem letu kar aktiven. Priredili so več proslav ob državnih praznikih, ob letošnjem kulturnem prazniku tudi Prešernovo proslavo. Imeli so že Veselo popoldne, zdaj pa pripravljajo nov program. Mladino izredno veseli tudi ples. Zato so si nabavili gramofon
Bogojina
V Bogojini je ta mesec precej oživelo, kulturno življenje.
Že lani so pri nas gostovali Lendavčani s sodobno dramo Tretje fantje in eno dekle. V vasi smo imeli tudi. Prešernovo proslavo in Veseli večer, katerega so priredili Filovčani Mešani pevski zbor je namenil imeti samovoljen koncert, katerega pa je zaradi bolezni preložil. V nedelijo so se nam domačini predstavili z veseloigro Zamotana snubitev. Uprizoritev je dobro uspela, o čemer pričajo tudi! gledalci, ki so šele precej po dogodku zapuščali dvorano.
S to komedijo bodo gostovali tudi v sosednjih vaseh.
VESELI ŽIV-ŽAV NA SSTV
Dijaki SSTV so v soboto 23. februarja priredili vesela živ-žav. Povabili so vse profesorje, ki iim predavajo, in še nekatere druge funkcionarje.
Pripravili so šaljivi program s kroniko obeh letnikov in nagrajevanjem mask.
Ob tej priložnosti so v tem letu izdali tudii 1. številko svojega literarnega glasila »Trepetlika«.
Ob prijetnih zvokih in sladkih krofih so ure veselja hitro minevale in prišel je čas, ko so morali še zadnjič zaplesati za debelo repo dn dolgi lan.
in več plošč z moderno glasbo in popevkami, saj tudi na vasi vsa bolj izginja idila čardašev in polk. Mladina si želi : kaj bolj sodobnega.
tPod okriljem mladinskega aktiva dobro deluje tudi športna sekcija! Še najbolj aktivni so nogometaši. V preteklosti so že dobili več tekem s sosednjimi aktivi. Sedaj pridno trenirajo namizni tenis. Tudi v tem športu se nameravajo pomeriti z vrstniki iz soseščine.
Janko Slavič
V nedeljo smo se na križevskem pokopališču slednjič poslovali od rezervnega oficirja, komandirja-predvojaške vzgoje in dobrega tovariša Janka Slaviča.
Janko Slavič se je rodil 1928. leta v Borečih. Za vedno se je na-; selil v Stari novi vasi. V najlepši meški dobi, v 35. letu starosti mu je bila življenjska nit, za vedno pretrgana. Mladinci predvojaške. vzgoje središča Bučkovci, Ceza-n jevci in Križevci so ga dobro poznali, sam jam je bil več let ko-: mamdir. Kot rezervni oficir in vojaški starešina je bil povsod priljubljen. Mladi rod je teoretično in, praktično usposabljal za služenje, vojaškega roka v sodobni in teh-nično opremljeni JLA.
Janka so dobro poznali tudi Vi ljutomerskem komunalnem in drugih podjetjih. V letih 1956-57 je bil tudi delovodja na gradbiščp ceste Ljutomer—Jeruzalem. Bil je vedno nasmejan in se je z veseljem u-deleževal strokovnih predavanj, zato ga bodo člani ZROP iz ijiito-i merske občine zelo pogrešali.
številna udeležba, podarjeni venci in šopki cvetja vodstev! ZROP, krajevnih organizacij, ga-, silslkih in drugih društev pričajo o tem, kako smo cenili osebnost in delo pokojnega Janka Slaviča, zato nam bo tudi ostal v trajnem spominu.
ZGRADILI BODO GASILSKA DOMA
Krajevni odbor Selo-Fokovci je imel 16. februarja sejo, na kateri so razpravljali o komunalni in gospodarski dejavnosti.
Največ so govorili o dograditvi gasilskega doma v Selu in o predlogu za začetek grad-
nje gasilskega doma v Fokov-cih. Odbor je sklenil, da bodo zadnjo fazo dela pri gasil-
skem domu v Selu končali najpozneje spomladi, istočasno pa bodo začeli graditi tudi gasilski dom v Fokoveih. O gradnjah bodo razpravljali V kratkem še na zborih občanov. Sklenili so tudi, da bodo posredovali predlog zborom volivcev, da bi tistim, kateri nočejo izvrševati sklepov zborov občanov, povečali plačilo najete delovne sile.
Na seji so tudi sprejeli delovni program za to leto. Ker je znano, da imajo krajevni odlbori večkrat seje, ne da bi o tem obvestili vodstvo SZDL, bi bilo potrebno tudi pri tem mnogo večje sodelovanje.
Televizijski klub v Rogašovcih
V Rogašovcih, kjer imajo lepo urejeno novo kulturno dvorano, je življenje zadnje, čase zelo živahno. Uredili so si prostor za televizor, montirali antene za sprejemanje oddaj zagrebške in graške TV postaje in sedaj dosti gledalcev z velikim zadovoljstvom sledi programu. Občana so s televizorjem zelo zadovoljni, saj je sprejem odličen, tako kot ga baje ni daleč naokrog. Za kritje stroškov pobirajo malenkostno vstopnino 10 dinarjev, nedeljske kmetijske oddaje pa so zastonj. V kratkem bodo namestili še eno anteno
Mladost v močvirju
(Nadaljevanje s 3. strani) stveno prerašča predvsem s tem nepatetičnim, nesentimentalnim resnično liričnim, sodobnim odnosom do snovi. To je čisti lirizem, ki samo ne oživlja, ampak tudi ustvarja iz sedanjega. To je nekdanji Kranjčev lirizem, kadar je pisal o prekmurskih malih ljudeh, in je tudi snov, sedanji, ker o teh ljudeh piše mnogo bolj notranje zrelo in resnično. Posamezni liki
—	zlasti izredni oče, mati, Loj z, prekmurska pokrajina in življenje v naravi, vse to je sicer nekam znano iz prejšnjih Kranjčevih del. toda spet novo — umetniško bol j polno in harmonično. Govorica je sicer panonsko zategnjena in morda za uho, ki je ni navajeno, malce počasna, toda dolžine prinomo-reio k podobi razootegnjenega močvirja. Mislim tudi, da je Miško Kranjec v tej knjigi napisal nekaj najboljših svojih prizorov
—	predvsem opis dneva, ko je družini poginila kravica.
Ali je Mladost v močvirju samo zaključna beseda o vsem, kar je Miško Kranjec povedal o Prekmurju? Vsekakor je podoba tokrat sumarična in popolna. Ali pa bo pisateljev intimni svet zaživel v novih delih, saj se zdi, da zadnje besede Miško Kranjec o Prekmurju še ni izrekel. Z mladostjo v močvirju je, naj bo tako ali drugače, slovenska proza dobila dragoceno umetniško delo.
Mitja MEJAK
za sprejemanje sporeda RTV Ljubljana.
Tudii mladina je zelo razgibana. Sedaj o Pustu so priredili maškerado s kratkim šaljivim kulturnim programom. Zabava pa jim ni edilna in glavna smer kulturnega izživljanja. Pripravljajo tudi uprizoritev komedije, s katero bodo lahko nastopili na odru najkasneje čez mesec dni.
Zaživela je tudi Ljudska tehnika, v okviru katere so u-vedli fotokrožek, pa tudi strelska družina je začela delovati živatmeje. V splošnem je opaziti, da se je življenje roga-šovisfcih organizacij po izvolitvi novega vodstva krajevne organizacije SZDL dokaj razživelo.
1500 knjig
Po daljšem časovnem presledku je spet pričela delovati ljudska knjižnica v Rogašov-d'h. V njeje je okrog 1500 knjig, ki so bile doslej raztresene po raznih prostorih. Knjižnica i-ma naročene tudi revije. Poleg knjižnilarske Marije Skledar je pri urejanju sedanje knjižnice precej prispeval tudi učiteljski zbor.
Rogašovčani, pa tudi prebivalci okoliških krajev so toplo pozdravili namestitev televizijskega sprejemnika v dvorani. Tako je sedaj omogočeno vsem, da se lahko zbirajo v
večjem prostoru vsaj ob pomembnejših oddajah. V kraju pa se že tuidi pridno pripravljajo na letošnjo proslavo ob Dnevu žena. Če bo šlo vse po sreči, se nam obeta zanimiv program, saj zastran prostorov sedaj ni več težav.
Marica Hajdinjak
Življenje je lepo — tudi mladina to čuti
Gospodinjski tečaj v Bodoncih
Zaradi! precejšnjega zanimanja za kuharsko dejavnost so žene-zaidružnrlce v Bodoncih organizirale kuharski tečaj. Začel se je pred dvema tednoma v bivši gostilni štivan.
Na zaključek, tečaja, ki bo 3. marca, se že sedaj pridno pripravljajo, saj bodo med drugim priredile tudi razstavo svojih izdelkov. Tečaj ob-ilsikuje dvajset žena, poučuje
pa jih predstavnica Gospodinjskega centra iz Murske Solbo-te. Obiskovalke bi želele tečaj nadaljevati, ker pa predstavniki, ki tečaj vodi, to čas ne dopušča, ga bodo organizirale kdaj pozneje.
POMURSKI VESTNIK, 28. FEBR.
4
AKTUALNO
STATUTI
DELOVNIH
ORGANIZACIJ
V torek je imela prvo sejo komisija, formirana pri Občinskem sinidikallnem svetu v M. Soboti, katere namen je pomagati delovnim organizacijam pri izdelavi svojih statutov.
Člani komsilje so ugotovili, da je potrebno z izdelavo statutov začeti čim prej, tako, da bodo ti izdelani že v prvi poloviti letošnjega leta. V ta namen je potrebno v vseh go-skodansklih organizacijah najprej formirati posebne komisije, po potrebi tudi podkomisije, ki bi izdelale najprej teze osnutka bodočega statuta. Te nalj hi potem dali v razpravo delovnemu kolektivu, ki bi jih dopolnil in šele šele na podlagi tabo izpopolnjenih tez bi lahko komisija izdelala osnutek statuta, ki ga naj še enkrat obravnava delovni kolektiv, ga po potrebi dopolni in preda v' dokončno oblikovanje.
Da bi stvari s tem v zvezi bollje stekle, bo Občinski sindikalni svet organiziral 7. mar-
Imovino skrbnim rokam
Na zadnji seji Izvršnega odbora Partizana Slovenije, ki je bila pred kratkim v Ljubljani so razpravljali o nekaterih perečih vprašanjih društev Partizan. Osrednja tema razgovora je bila -razprava o imovinskopravnih odnosih grede imovine društev Partizan. U-got ovili so namreč, da je upravljanje tega premoženja nezadovoljivo in da ta društva posvečajo vzdrževanju imovine premalo pozornosti. Res je sicer, da je treba vzrok za to delno iskati tudi v pomanjkanju finanč. sredstev, vendar je to stanje postalo nevzdžno in ga je treba čimprej in najpametneje rešiti, da bi premoženje prišlo zares v prave roke. Zato je izvršni odbor sklenil, da bo predlagal občnemu zboru Partizana Slovenije, ki bo 31. marca v Ljubljani, da se naj vse dosedanje premoženje društev Partizan prenese
namensko na občine za potrebe telesne vzgoje. Z imovino naj bi upravljali neposredni uporabniki, ža vzdrževanje objektov pa naj bi skrbela komuna. S tem pa se pojavi tudi vprašanje organizira-
nja skladov za telesno kulturo pri občinskih ljudskih odborah, kajti dejstvo je. da je občina tista, ki je dolžna skrbeti poleg ostalih dejavnosti tudi za razvoj telesne kulture na svojem območju.
OBČNI ZBOR TVDP PUCONCI
Igrišče in telovadnica
Bred kratkim je bil v Puconcih redni občni zbor TVD Partizan, katerega se je udeležilo lepo število članov. Na njem so med drugim ugotovili, da so v preteklem letu storili precejšen korak naprej pri razvijanju telesne kulture ter pridobili predvsem na kvaliteti in množičnosti.
TVD Partizan Puconci ima danes 212 članov, od katerih je 34
članov, 12 članic, 28 mladine in 138 pionirjev. Ti so bili v preteklem letu tudi dokaj aktivni posebno v nogometu, odbojki, košarki, namiznem tenisu in atletiki. Prav tako so s temi disciplinami tudi tekmovali v okrajni oziroma občinski ligi. Aktivni so bili tudi pri gradnji športnih objektov, saj so si brez vsakih finančnih sredstev, seveda ob pomoči nekaterih gospodarskih organizacij in prostovoljnim delom lepo uredili tudi igrišče in telovadnico, v kateri poteka redna vadba članstva. S svojo aktivnostjo so se uvrstili v zaključni del tekmovanja društev Partizan Slovenije.
Na občnem zboru šo veliko razpravljali o bodočem delu ter poudarili, da si bodo prizadevali dokončno urediti še ostala igrišča, ki so le provizorična, skrbeli bodo za redno vadbo svojih članov, katerih vrste bodo tudi pomnožili ter skušali poživeti tudi ostale panoge, ki še niso dovolj zaživele. 
TESNA ZMAGA
V nedeljo se je v Puconcih pomerilo domače šahovsko moštvo z ekipo gimnazije iz Murske Sobote. V tekmovanju, ki se je odvijalo, na 7 deskah so zmagali- gimnazijci s tesnim rezultatom 4:3.
Glavna nalaga - zgraditi strelišče
V	zadnjem času se Radenčani razen za teiesnovzgojno dejavnost zanimajo še za strelski šport, kar je opaziti tudi z nedavnega občnega zbora.
V	preteklem letu je izvedla skupina strelcev vrsto tekmovanj z zračno puško ter se uvrstila v republiško tekmovanje. V občinskem in okrajnem prvenstvu z zračno puško so zasedli radenski strelci prvo mesto ter si osvojili občinsko, oziroma, okrajno zlato puščico. Na republiškem tekmovanju pa je zasedel radenski strelec
■ 6. mesto.
V strelski družini sodelujejo aktivno tudi člani sindikalnih podružnic delovnega kolektiva zdravilišča. Prvo mesto v streljanju z zračno puško , so zasedli lani člani sindikata delavnic, ki so zbrali od 1.000 možnih 733 krogov.
Glavna naloga družine pa je bila vsekakor gradnja strelišča za malokalibrsko puško. Dela so se nekateri člani lotili z veliko prizadevnostjo, toda zaradi pomanjkanja sredstev so morali pustiti sttrelišče le v surovem stanju. Kljub temu. da so pri delu ‘opravili 1.074 delovnih ur in da so vaščani darovali precej potrebnega lesa, potrebujejo za dokončno u-sposobitev strelišča še okrog mili-jan dinarjev.
Razen tega imajo radenski strel-či v načrtu še ureditev letnega strelišča.
NA PRAVI POTI
Po sklepu sekretariata Zveze za telesno kulturo Slovenije so posamezni člani sekretariata te dni o-biskali vse občinske zveze ža telesno kulturo Slovenije, da bi se seznanili z njihovimi pogoji delo-vanja po razformiranju nekaterih okrajnih in združitvi nekaj obCanskih zvez za telesno kulturo. Tako so obiskali tudi vse občinske zveze za telesno kulturo v Pomurju ter ugotovili, da si je najpra-vilneje začrtala pot občinska zveza za telesno kulturo v Murski Soboti, ki bo po mnenju članov se-
kretariata tudi uspešno nadaljevala že začeto delo bivše okrajne; zveze za telesno kulturo. Dobro je. pristopila k delu tudi občinska zveza za telesno kulturo v Lendavi, medtem ko sta precej slabši občinski zvezi v Radgoni in Ljutomeru.
Kar tri lige
Na nedavnem  občnem zboru Odbora za košarko M. Sobota, šo skupaj š tekmovalnimi propoži-rijami za leto 1963 sprejeli tudi sklep, po katerem bodo odslej obstojale občinske lige za člane, članice in mladince — vse tri skupine bodo tekmovale tudi v formirani zimski ligi. Poleg omejenih tekmovanj bo izvedenih tudi več pionirskih turnirjev in mladinsko prvenstvo Pomurja.
Za razliko od prejšnjih tekmovanj se bodo letošnje borbe v ligah' pričele že spomladi in bodo trajale do jeseni, ker bodo le tako vsklajene in prilagojene tekmovanjem v republiškem in državnem merilu.
Mehanizirano čiščenje snega tudi s soboških ulic
ca širše posvetovanje s pred-stavniki gospodarskih organizaidiji.
Seji v Murski Soboti je pri-sosttvovšir tudi Vanek Šiftar pravni svetnik pri Okrajnem sindikalnem svetu Maribor.
PRIPRAVA STATUTA V LJUTOMERSKI OPEKARNI (V ljutomerski Opekarni je bila formirana posebna skupina za sestavo statuta delovne organizacije.
Statut je v glasvnem pripravljen, ker so; lani ob fuziji podjetij sprejeli pravilnike žena podlagi osnutka nove ustave in bo treba statut v glavnem le oblikovno, in ustrezno prilagoditi; 
V MURSKI SOBOTI -POSVET PREDSTAVNIKOV ESŠ SLOVENIJE Posvetovanja mladinskih predstavnikov. ESŠ so postala že tradicionalna, saj so orga-nizrraina vsako leto in to vedno v drugem kraju.
Organizacijo letošnjega posvetovanja, katerega namen jie izmenjati izkušnje o delu razrednih in šolskih skupno-sti, je prevzela soboška ekonomska šola, Posvetovanje bo v soboto v Murski Soboti, predvidoma pa se ga bodo u-deležili predstavniki iz -13 e-, konomisknh šol iz - vse Slovenije. 
Od tedna do tedna
(Nadaljevanje z 2. stani) žim ni protikomunistično u-smerjen in da gre v tem primeru le za ukrepe proti upor-nikom.
Na zunanjepolitičnem področju pa se nov režim skuša povezati z drugimi vodilnimi državami v arabskem svetu. Te dni je obiskala iraška vladna delegacija Z AR in Alžirijo. Govorijo celo o novi a-rabski federaciji, v katero bi bili vključeni: Z AR, Irak, Alžirija in Jemen. Predsednik Združene arabske republike Naser je na nedavnem zboro-vanju v Kairu dejal, da je po-, trebna arabskemu svetu enotnost zaradi skupnih ciljev in ne toliko zaradi skupnih vrst. pri čemer je tudi ugotovil, da proces morebitnega združevanja posameznih arabskih držav ne more sloneti na papirnatih koncepcijah, marveč na življenjskih koristih arabskih narodov, ki se za tako pot odločijo. Izkušnje s Sirijo so to prav gotovo potrdile.
Rokometaši Beltioec tokrat neuspešni
V četrtek je bil na gospodarskem razstavišču v Ljubljani tradicionalni rokometni turnir okrajnih in mestnih reprezentanc Slovenije. Ker so nekatere okrajne reprezentance svojo udeležbo v zadnjem času odpovedale, je na turnirju nastopilo le 7 rokometnih ekip, ki so bile razdeljene v dvfi skupini. V prvi skupini so skupaj z reprezentanco Ljubljane I, Brežic in Tržiča nastopili tudi rokometaši Beitinec. Vendar je bil njihov letošnji nastop manj uspešen kot lanski, saj so doživeli kar tri poraze in s tem zadnje mesto na turnirju. Res je sicer, da na turnirju niso odigrali tako podrejene vloge kot kaže rezultat, saj so bili v polju enakovreden nasprotnik, bili pa so neučinkoviti. Dejstvo je tudi, da moštva, s katerimi so se srečali, tekmujejo že nekaj časa v zimski rokometni ligi in S0r bolje vigrana ter tudi kondicijsko bolje pripravljena. Res pa je, da bi z malo večjo prizadevnostjo lahko dosegli mnogo več, kar nam po-
trjuje tudi dejstvo, da so najbolje igrali proti Ljubljani I, ki je tudi najmočnejša ekipa na turnirju. V ekipi Beitinec je bil najboljši Peterka, ki je dosegel 9 golov pred Kokaljem 6 itd. 
Na turnirju so Beltinci igrali 'takole: Ljubljana I Beltinci 15:7, Brežice : Beltinci 15:10 in Tržič : Beltinci 23:11
Pomanjkanje sodobnih igrišč
V nedeljo je bil v- Murski Soboti občni zbor Odbora za košarko pri občinski zvezi za telesno vzgojo. Prisotni so ugotovili vrsto pomanjkljivosti Predvsem v zvezi s pomanjkanjem primernega sodniškega in trenerskega kadra, pomanjkanja primernih igrišč, pa tudi disciplina in pomanjkanje o-
preme sta bili v preteklem letu precejšen problem.
Ta vprašanja se pojavljajo kljub temu, da ima odbor trenutno 17 sodnikov, 23 zapisnikarjev, pred kratkim pa je končalo poseben, tečaj še 17 inštruktorjev za košarko
Na seji so podarili tudi pokale kapetanom zmagovalnih ekip.
Lendavski kegljači uspešni
V letošnjem prvenstvu LR Hr-r vatske so lendavski kegljači v KC Čakovec dosegli še kar lepe uspehe, V ekipnem tekmovanju 6x200 lučajev', ki je bilo v Lendavi so, dosegli kar 4.778 povprečno
738,3 kegljev, tako. dosegli 2. mesto in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje v Varaždinu.
Tudi v tekmovanju posameznikov so bili doseženi odlični rezultati, saj se je izmed 63 kegljačev
KC Čakovec, od tega 16. članov KK Nafte, 7 uvrstilo med prvih 15 in s tem tudi v finalni del tekmovanja KS Varaždin. Med temi so najboljši: Jože Kos 817, Jože Pal 800; v Čakovcu pa se je najbolje uveljavil Lebar z 792 lesi. Med posamezniki sta Geržej ih Lebar zasedla, prvi tretje, drugi pa peto mesto.
Z ozirom na tako dobre rezultate lendavskih kegljačev, lahko popolnoma upravičeno pričakujemo, da se bodo uvrstili v zaključni del 'tekmovanj za prvenstvo LRH, ki bo v Zagrebu.
SMUSKI SKOKI V PUCONCIH
V nedeljo je bilo v Puconcih-izvedeno smučarsko tekmovanje v skokih, na katerem je nastopilo 32 tekmovalcev. Med mladinci je zasedel prvo mesto Vojko Vučak s skokoma 8,5 in 9 metrov.
Pionirji so tekmovali v treh skupinah in sicer po razredih. Med, pionirji 3. in 4. razreda je bil najboljši Prane Sočič s skokoma 5,5 in 5 m, med pionirji 5. in 6. razreda Viktor Vlaj s skokoma 5,5 in 5,5 m in med pionirji 7. in 8. razreda Štefan Harkdj s skokoma 6,5
in 7 metrov. :
V preteklem tednu so v Puconcih začeli tudi urejevati nogometno igrišče, za spomladansko tekmovalno sezono.
Zlata puščica — priznanje veščine
Ker je tekmovanje za značko Zlata puščica prav gotovo eno izmed najbolj priljubljenih in množičnih strelskih tekmovanj in ker zahteva precej strelske veščine,
vas prav gotovo zanimajo tudi nosilci tega priznanja. Posredujemo vam podatke za področje soboškega občinskega strelskega odbora.
V strelski družini Boris Kidrič je to priznanje osvojil z 169 krogi Jože Filipič, pri SD Sograd Karel Turner z 172, v SD Rakičan Štefan Martinec z 171, v SD Noršin-ci z 185 krogi Franc Podlesek, v SD Graničar Jože Rojko z 160, v SD Gederovci Stefan Bertalanič z 108. krogi, v SD Bogojina Avgust Šabjan z 176 in v strelski družini Borec z 174 krogi Jože Bedlč.
POJASNILO K SESTAVKU SPET BORBE ZA ČRNO BELE KROGE
V 6. št. Pomurskega vestnika smo objavili že zgoraj omenjeni članek, v katerem so nanizani tudi nekateri rezultati posameznih strelskih družin, ki so jih te dosegle po m. kolu. Dobili smo več vprašanj, kako to, da so nekatere družine z manjšim številom krogov uvrščene na višje mesto v tabeli.
POJASNILO: Vrstni red strelskih družin ni odvisen le od doseženih krogov, temveč vplivajo na uvrstitev tudi posamezna dobljena ali izgubljena srečanja..
MLADI GASILCI NA SMUČEH
Tudi mladi gasilci s Kamenščaka pri Ljutomeru so pred kratkim tekmovali v smučarskih skokih,
slalomu in teku. Dobri rezultati, ki so jih dosegli so v precejšnji meri tudi zasluga tov. Avgusta Jauševca, ki je v glavnem vodil tudi trening. V skokih je bil najboljši Stanko Dajčar, v slalomu Milan Dajčar, v teku pa Jože Magdič.,
Na SŠTV tekmovanje v streljanju
V soboto je strelska družina Ali Kardoš na Srednji šoli za telesno vzgojo v Murski Soboti izvedla tekmovanje za Zlato puščico. Od 200 možnih krogov, so na-
slednji tekmovalci dosegli te-' uspehe: Aleksander Peček 167 krogov, Emil Sep 147 krogov, Franc Gomboc 121, Janez štajar 120 in Ernest Lulik 106 krogov.
Tedenski koledar
Petek, 1. marca — Albin Sobota, 2. marca — Radoš Nedelja, 3. marca — Milena Ponedeljek, 4. marca — Karimir Torek, 5. marca — Bogo Sreda, 6. marca — Danica Četrtek, 7. marca — Tomaž
Zdravstvena dežurna služba
ZDRAVSTVENA DEŽURNA
1.	marca dr. Sedlaček
2.	marca S dr. Hajdinjak
3.	marca — dr. Hajdinjak
4.	marca — dr. Metka Rouos —
Jugova
5.	marca — dr. Anica Gregorc —
Kastelčeva
6.	marca dr. Sedlaček
7.	marca — dr. Anica Gregorc —
Kastelčeva
Kmetijsko gospodarstvo Gornja Radgona bo 4. marca 1963 prodalo na
JAVNI DRAŽBI 5 delovnih konjev.
Interesenti se naj javijo na upravi podjetja ob 9. uri zjutraj.
KINO
MURSKA SOBOTA — Od 1.—3. marca italijanski barvni kine-maskopski film: »Maščevanje Vikingov«. Od 4.-5. marca ruski barvni film: »Pesmi in plesi«. Od 6.—7. marca madžarski film: »Majski mraz«.
GORNJA RADGONA — 2. in 3. marca mehiški barvni klnema-skopski film: »Pesem upornikov«, 6. marca domači film: »Trčenje na sporedniku«.
LJUTOMER — 2. in 3. marca ameriški barvni kinemaskopskl
film: »Pojmo v dežju«. 6. in 7. marca nemški film: »Zaljubljeni detektivi«.
KRIŽEVCI PRI L JUT. - 2. in 3. marca ameriški film: »Holli-wood ali propast«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 2. in 3. marca jugoslovanski film: »Martin v oblakih«.
VELIKA POLANA — 2. in 3. marca ameriški oarvni film: »Drevo za vešanje«.
PREKLIC Podpisana Irma Banfi iz Lemer-ja št. 9, preklicujem vse neresnične govorice, ki sem jih širila o Heleni Gerenčer iz Zenkovec št. 3 in Janezu Žibratu iz Lem er j a št. 2, in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe.	D-146
MALI OGLASI
HIŠO z gospodarskim poslopjem in 4 ha zemlje v okolici Kapele, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.	M-131
POHIŠTVO za dnevno šobo, skoraj novo, ugodno prodam. Bo-rovnjakova 6, M. Sobota. M-132 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, brez posteljnine, oddam. Vprašati: Borovnjakova 6, Murska Sobota.	M-132-a
MOPED »HMW«, dvosedežni, na tri brzine, ugodno prodam. A-lojz Čerpnjak,- Trdkova 68, p. Kuzma.	M-133
POLOVICO HIŠE v Lendavi prodam. Partizanska 22, Lendava.
M-134
OTRSŠKO posteljico s tapiciranim vložkom, odlično ohranjeno, u-godno prodam.... Komel Pustai Urarstvo, Mufska Sobota.
M-135
GOSPODINJSKO - pomočnico, starejšo sprejmem.. Gizela Šparaš. gostilna Zenkovci.	M-136
DEVET kompetnih instrumentov za tamburaški orkester po ugodni ceni prodamo. Poizvedbe v Tovarni mlečnega prahu Murska Sobota.	M-141
PRIVATNIKOM prodajamo traktorje »ŠTAJER«, 30 KS, s hidravliko in ostalimi priključki. Cena nizka. Interesenti se naj zglasijo osebno v naši pisarni. Agencija, Murska Sobota, tele-fon 139.	M-142
DVOSOBNO komfortno stanovanje v Kopru zamenjam za ustrezno ali manjše v Murski Soboti ali v Radencih. Ponudbe na dopisništvo »Dela«, Murska Sobota, tel. 86, vsako soboto od 10. do 12. ure.. 		M143
60 AROV dobrega gozda na območju Spodnje Krapje ugodno prodam. Naslov v upravi Usta, Kocljeva 6. M. Sobota. M-144 SOBNO POHIŠTVO v dobrem sta-nju ugodno prodam. Lendavska 16, M. Sobota.	M-145
2.500 kg prvovrstnega sena prodam. Evgen Lutarič, Gradišče 8, p. Tišina; 	M-147
GRADBENO PARCELO z materialom, vodnjakom in ustreznimi načrti prodam v Radencih. Radenski vrh 2, p. Radenci. M-149 MOPED »Colibri« ugodno prodam. Vprašati: Lipa 135, p. Beltinci.
M-150
Obomsika Ljudska univerza začne v sodelovanju z DPOD »Svoboda«, 3. marca 1963 is predvajanjem filmov v dvorani Svobode v gradu. Vsako nede-ljo ob 10. uri  risanke in lutkovna filmi za predšolsko mladino in šolsko mladino nižje stopnje, ob 15. uri celovečerni filmi za ostalo mladino. Vstopnina za dopoldansko predstavo je 30 din, za popoldansko pa 50 dlin.
V nedeljo, 3. marca 1963 so na sporedu naslednji filmi: Ob 10. uri: JANKO IN METKA
PLUTON KOT VOJAK DOGODIVŠČINE ČIPKA IN CAPKA Ob 15. uri: Jugoslovanski film: NE OZIRAJ SE, SINKO
KOMISIJA ZA RAZPIS  DELOVNIH MEST PRI ŽIVINOREJSKO-VETERINARSKEM ZAVODU ZA POMURJE V M. SOBOTI, razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE
Pogoj: dokončana srednja šola in 3 leta prakse
Prošnje, sprejema Komisija za razpis delovnih mest pri Živinorejsko - veterinarskem zavodu za Pomurje v Murski) Soboto. Razpis velja do zasedbe delovnega mesita.
TOVARNA OBLAČIL, PERILA IN PLETENIN »MURA « MURSKA SOBOTA, razpisuje
naslednja delovna mesita:
1.	SALDOKONTISTA
Pogoj: srednja ekonomska šola s triletno prakso v knjigovodstvu. Nastop službe takoj.
2.	LANSERJA — EVIDENTIČARJA v tehničnem oddelku
Pogoj: srednja šola. Nastop službe 1. aprila 1963 Nadallje sprejmemo:
30 IZUČENIH ALI PRIUČENIH ŠIVILJ
v začasno delovno razmerje (laihko so tudi starejše osebe) Delo bo trajalo predvidoma dva meseca. — Začetek dela okrog lil. marca.
Prošnje sprejema kadrovski oddelek podjetja do 9. marca 1963.
POMURSKI VESTNIK — Ust izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Ust pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 6, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK, 28. FEBR.
5
Tudi jaz sem videl kurente
Ptuj, zgodovinsko mesto ob Dravi, se je letos že četrtič pripravljal, da oživi narodne običaje, ki so v tem delu Slovenije še močno zakoreninjeni. Iz leta v leto se ptujsko kurentovanje izpopolnjuje, iz leta v let je opaziti na karnevalski povorki več nastopajočih, iz leta v leto zavzema Ptuj vse vidnejše mesto v slovenskem turizmu.
In tako je prav. Žive običalje, dragoceno narodno blago in dediščino je treba negovati in čuvati. Na eni strani je neke vrnste restavriranje starih običajev, na drugi strani pa pomeni za turiste manifestacijo teh običajev tudi turistično privlačnost, kar so številni gledalci nedeljskega ptujskega karnevala samo še potrdili.
Dober propagandni material je v nedeljo tudi mene pripravil do tega, da sem se odločil ogledati si že tradicionalno kurentovanje. Množica ljudi, ki se je prerivala iz ulice v ulico in iz trga v trg v Ptuju, je dala slutiti, da bo to nedeljsko predpoldne (in tudi popoldne) nudilo številnim gostom nekaj posebnega in nevsakdanjega. Skrb sta mi delala samo mraz in rahlo naletavajoči sneg, ki sta dala v svoji ostri obliki čutiti, da bosta imela pri programu tudi svoj delež.
'Bližala se je deseta ura, ko bi se moral sprevod po ptujskih uli-
KONDOR BO RAZSTAVLJAL V MURSKI SOBOTI Po presledku nekaj let bo v Murski Soboti spet razstavljal znani mednarodni mojster karikature — domačin Ladislav Kondor, nemirni popotnik in predvojni gost številnih držav dveh kontinentov sveta. Razstava Kondorjevih karikatur bo od 5. do vključno 10. marca t. I. v prostoru soboSke gimnazije. Poleg zelo uspelih karikatur uglednih o-sebnosti iz minulega časa bo Kondor tokrat predstavil obi skovalcem tudi nekatera najnovejša dela - znane obraze iz Murske Sobote. Razstava ne bo namenjena samo dijakova, marveč tudi ostalemu občinstvu.
Vino izločili iz prometa
Januarja je tržna inšpekcija pri ObLO Lendajva Obiskala gostilne na območju svoje občine, da utgotovi, če ustrezajo alkoholne pijače po gostilnah zahtevanim normam.
Inšpekci ja je obiskala 10 gostiln. Kvalitetna poskusi so bili izvršeni na licu mesta. Pokazalo se je, da kvaliteta alkoholnih pijač v nekaterih gostilnah ni talka kot bi morala biti. Zato je bila tržna inšpekcija v treh primerih prisiljena izločiti določene količine vina iž prometa v naslednjih gostilnah: J. Bod (Dobrovnik), Koren (Renkovci) in »Bife« Velika Polana Trgovskega podjetja »Univerza!« iz-Lenldave.
Kazni še niso bile izrečene.
BR
cah začeti. Vznemirjenost, nestrpnost in prerivanje so se potencirali. Zdaj, zdaj se bo za ...! Ne, ni se začelo. Sele dobre pol ure po napovedanem času se je začelo. Moram pa priznati, da smo bili za neljubo čakanje na mrazu poplačani. 
Začeti se je sprevod . folklornih skupin, katerega so odprli demonski kurenti, katerih je bilo nekaj nad 80. S svojimi mogočnimi in grozljivimi maskami, katere je oblikovala ljudska domišljija, so zapustili na nas gledalce globok vtis. Prvi del sprevoda je bil sestavljen iz folklornih skupin, zato so se za kurenti zvrstile še številne druge skupirte. Tako so se torej za kurenti pojavili še »kop-jaši«, »voz. z muzikanti«, »pokaži«, »orači iz Markovec«, »rtisa in medved«, »koklja s plceki«, »ploharji iz Cirkovce«, »orači iz Lancove vasi«, »pustni plesaci iz Pobrežja pni Vidmu«, »laufarji iz Cerknega na Primorskem«, ‘»Borovo gostiivanje iz Predanovec«, »mačkore z Dobrepolj na Dolenj-, sjkem« in »pustni pogrebci s Hajdine«.
Pisan, živopisan je bil ta Sprevod. Da bi dobili o skupinah še jasnejšo podobo, je organizator letos prvič organiziral tudi to, da so posamezne skupine na trgih nastopale in pokazale svoje obrede. Nad to novostjo smo bili prišotni seveda vsi navdušeni. Sam sem bil nad izvajanjem te zamisli
še posebno goreč. Zal pa moram priznati, da je bil morda ravno to vzrok, da smo mi — »publika« — negodovali nad dejstvom, da je bil pri sprevodu med posameznimi skupinami prevelik razmak. Zgodilo se je, da je skupina prišla mirilo nas, naslednja pa šele Čez četrt ure.
Ne morem trditi, katera skupina je pritegnila največ pozornosti, lahko pa povem, da so gledalci predanovsko »Borovo gostitvam je« toplo pozdravili.
Za folklornimi skupinami so se zvrstile še karnevalske skupine Tu ni kaj pripomniti, saj smo se iz nekaterih skupin nasmejali do solz. Nekatere ponazoritve so bile zares duhovite. Naj navedem samo en primer, ki je spravil občinstvo v bučen smeh: tovorni avto
na njem stojijo ih se smejijo Castro, Kexmedy in Hruščov. Sicer pa sp bile vse zamisli odlično izpeljane in bi se tako le stežka našli kakšni pomisleki proti odlični organizaciji karnevala.
Ko so se nagibale ceremonije h Jeraju, sem si zaželel kakšen kotiček, da bi se najedel In okrepčal. Če mislite, da mi je to uspelo, se motite. Ta problem smo lahko "turisti" reševali samo po »zvezah« in še takrat je šlo — težko BF
V GLAVNEM PREMAJHNO POZNAVANJE PREDPISOV
ALI 87 KAZNOVANIH
Tudi tržna inšpekcija na področju Murske Sobote je imela v preteklem letu precej opravila
V njeni pristojnosti je okoli 700 različnih objektov, v katerih bi morali biiti izvršeni pregledi, kar pa je zaradi pomanjkanja potrebnega Osebja popolnoma nemogoče. Kako potrebna pa je ta služba, nam kaže tudi podatek iz preteklega leta, da je bilo v 334 pregl-edilh ugotovljenih kar 87 večjih prekrškov, katerih vzrok so bile izrečene kaziti s sltirani sodnika za prekrške ali pa okrožnega sodišča v višini dobrih milijon dinarjev, medtem, ko je gospodarsko sodišče nekaterim gospodarskim
organizacijam zaradi neupravičenega ustvarjanja denarnih sredstev odvzelo okoli 9 milijonov dinarjev.
Komisija: je ugotovila, da izhajajo nepravilnosti v prvi vrati iz premajhnega poznavanja predpisov, uzanc in jugoslovanskih standardov, zato so predlagali, da naj bi se pri gospodarskih organizacijah — v glavnem so to trgovska in gostinska podjetja 4- zaposleni temeljiteje in dosledneje seznanjali s potrebnimi predpisi.
Spremenjena podoba Ptuja,
Pobude muropoljsbih čebelarjev
Pred 60-letnico društva v Križevcih
»V mariborskem okraju bomo v naslednjih 5 letih povečali proizvodnjo medu za 50,4 odst. ali od 25 ton v letu 1960 na 37,6 tone v letu 1965. Ustanovljena bo tudi večja čebelarska farma za redno oplojevanje sadnega drevja. Farma bo imela okrog tisoč panjev in bo Lahko s potrebnim številom panjev v dobi cvetenja opravljala usluge tudi večjim sadjarskim zadrugam.« (Iz perspektivnega načrta za okraj Maribor).
Muropoljski čebelarji, zbrani na občnem zboru svojega društva v Križevcih pni Ljutomeru, so pozdravni to pobudo, čeprav imajo tudi nekaj tehtnih pripomb.
Ob tem, da jjte čebelarstvo izredno pomembno za kmetijstvo in še posebej sadjarstvo, česar bi se morali odgovorni činitelji tudi pri nas bolj za-
vedati, je vsekakor umestno vprašanje, kaj pa je z vzdrževanjem in obstojem sedanjih čebeljih družin. V načrtu pogrešajo tudi večjo skrb za pridelovanje medovnih rastlin in kultur, ki posredujejo čebelam potrebno hrano. Prav tako menijo, da bi k sestavljanju takih perspektivnih načrtov morali pritegniti tudi čebelarske
strokovnjake, ki bi prav gotovo prispevali s tehtnimi predlogi.
V društvenem okolišu so tri čebelarske družine. Njihov največjii problem je prav čebelja paša, ki venomer bolj peša. Lani niso imeli sreče niti prevozniki, saj jim kostanji in hoja nista povrnila niti stroškov. Pogosti so tudi neredi na stojiščih, zato so muropoljski čebelarji že sestavili osnutek o pasiščih, ki pa je žal zaenkrat ostal zgolj v predalu. Prizadevanje za sprejetje tega odloka pa, je vedno bolj aktualno.
Letošnje -društveno delovanje bo potekalo v znamenju praznovanja 65-letrtice Čebelarskega društva v Križevcih. Ob tem, da so že lani mnogo storili za napredek čebelarstva v okolišu; s pregledi čebeljih družin, prebiranjem čebelarske literature, raznimi tečaji za izobraževanje čebelarjev (tudi o pridobivanju, matičnega mlečka, česar so se napredni čebelarji že lotili) pa bodo letos posvetili še večjo pozornost strokovnim pregledom čebel, predavanjem in kultuimo-prosvetnemu delu, tesnejšemu sodelovanju z domačo kmetij-tijsko zadrugo in vzgoji mladih čebelarjev, čisto »proizvodno« pa se bodo še bolj vključili v pridobivanje matičnega mlečka, vzgojo matic in plemensko odbiro čebel.
P. D.
PRED VELIKO AKCIJO
Nekaj več o načrtu dijakov SŠTV, da se s splavom spustijo po Dravi in Donavi
»Pomurski vestnik« je letos že pisal o smelem načrtu dijakov SSTV. Načrt nameravajo uresničiti v junijskih počitnicah. Ker je ta načrt zelo nenavaden, sem prosil Nikolaja Gumilarja, di jaka SSTV, za razgovor in ga povprašal, ali ima pred to veliko akcijo kaj posebnega sporočiti javnosti. Veliko je vedel povedati.
»Stvar Je v tem, da nameravamo pluti is splavom po Dravi in Donavi do Beograda, kjer bomo splav prodali in nadaljevali s čolnom pot do Djerdapa. Ta načrt je zasnoval upravitelj prof. Evgen Titan in vsi smo ga z navdušenjem sprejeli, čeprav je Jasno, da se ne bomo mogli vsi udeležiti tega zanimivega potovanja.«
»Kako pa priprave, že potekajo?«
»Največ dela bomo seveda imeli s splavom, vendar ga še nismo začeli graditi, ker še nismo dobili dovoljenja za plovbo po madžarskem obmejnem pasu. Ekipa pa je že sestavljena in se redno pripravlja na potovanje. Potovanja se bo verjetno poleg prof. Titana, ki bo vodil odpravo, udeležilo devet fantov z naše šole in eno dekle, po možnosti pa še novinar PV.«
»S potovanjem boste začeli torej na Dravi?«
»Ne, začeli bomo kar doma, na Muri, čeprav Je Mura precej deroča. Toda Mura je veliko bliže, namreč zaradi Izdelave splava.«
»Aha! Kako pa ... zanima me, s kakšnim namenom se odpravljate na potovanje?«
»Potovanje je v zvezi s šolskim poukom, ker hočemo ugotoviti, do katere mere se lahko mladi človek bori z naravnimi silami, kaj vse lahko prenese, kako je odporen do tega in onega, saj razumeš ... in v drugi vrsti bo tudi akcija naše počitniške organizacije, saj bomo vse kraje, skozi katere bomo pluli, snemali z ročno filmsko kamero. Ko se bomo vrnili, pa bomo film predvajali pomurski mladini. Sicer pa: gotovo
tudi raznih pustolovščin ne bo manjkalo.«
»Kako dolgo pa bo potovanje trajalo?«
»Predvidoma, do mesec dni. Lahko pa se tudi zavleče, ker nam bo gotovo nagajalo slabo vreme in razne druge neprijetnosti. Kuhali si bomo na splavu in se na poti v večjih mestih ob rekah založili s brano. Na splavu bo vsekakor najstrožja disciplina. Vsak bo zadolžen za nekaj in bo moral svoje dolžnosti tudi v redu opravljati.«
»Za mariborskimi novinarji ste torej vi prvi, ki se je lotil tako drznega načrta?«
»Da! In mariborski novinarji so pluli samo po Dravi in to s čolnom, mi pa gremo vse do Djerdapa, večji del svoje vodne poti s splavom.«
Janez Konkollč
WHIT MASTERSON
ŽENSKE
v njegovem življenju
(Nadaljevanje) 
Priznala je seveda sama sebi, ko je taksi hitel po Lakeshore Drivu, da ne bi bila prišla v Chicago, ko bi Meg ne bila po-tuhtala tiste o znamkah. To ni, bilo kar tako. Ko očeta ni bilo doma, je Alexis izpopolnila njegovo zalogo znamk in potožila škatlo spet na njeno mesto v predaL Ko so našli njegovo truplo, pa je bila škatla z znamkami na mizi. Nanj naslovljenega pisma, na katerega! bi lahko odgovoril, ni bito. Ravno tako ni bilo mogoče reči;- koliko znamk manjka. Tedaj se je Meg domislila, da bi pogledala miljni števec v-avtomobilu. Gilmore je avto zmerom puščal na letališču, da so ga napolnili. S kazalca se je dalo razbrati, koliko milj je porabil odtlej. In res je bilo razvidno, da (je avtomobil naredil 14 milj več, kot je znašala raz-dalja od letališča do doma. Glede na to, da je bila najbližja vas oddaljena točno sedem milj od Gilmorove hiše, je bilo dokaj v temeljono domnevati, da se je bil Gilmore sredi noči zapeljal v vas in se spet vrnil domov. A zakaj, ko so bili ob tej uri vsi uradi zaprti?
»Ne vsi,« je takrat rekla Meg s silo sklepanja, ki je vzbudilo spoštovanje pri Teresa). »Pošta bi bila odprta — vsaj nabiralniki.
Tedaj se je zdelo tako preprosto — kratka pot pred- svitom, pogrešane znamke... Lewiš Gilmore je nekaj odposlal, a kam? Mog-aoe je bilo pismo, pismo, odposlano pred smrtjo. Da je bilo pomembno, so vedele ne da bi se -pogovarjale o tem. Ko jim je bilo toliko znano, so hotele vedeti še več. Komu je bilo pismo poslano?
Najprej se je zdelo brezupno, kakor da bdi iskali šivanko v kopalci sena, ali bolje — v vseh kopicah sena, kar jih je na svetu. Nato so našle pivnik, ki je bil na novo vstavljen pred Gil-morovo smrtjo, in z razmazanega črnila so po dolgem trudu razbrale eno samo ime: OTTO.
»Merrimanlov hotel«, je rekel štofer taksija, in z glavo pomignil proti svetlečemu se poslopju poleg Michiganskega jezera. »Je to hiša, ki jo iščete, gospa?«
»Upam,« je zamrmrala Teresa. Začudeno jo je pogledal. "Da, bo morala že biti" 
Zavedala se je, da je njena: »odprava« milo povedano zelo nejasna. (Pri- vsem tem pa je le verjela, da se poskus splača. Edini Otto, ki ga je Gilmore poznal, je bil Otto Merriman, hotelski magnat, čigar podružnice so se ražtezale po vsej državi in so začenjale prodirati tudi čez meje Združenih držav. Zdaj si je ustvaril dom v Chicagu, a nekoč ije bil Newyorčan in Gilmore je naredil tam nekaj zidnih slikarij za Plaza Merriman, z Merrimanom pa je sodeloval tudi pri prvi: newyorški dobrodelni akciji. Kolikor je bilo znano, moža nista bila bližja prijatelja in ste že več let nista videla. Zakalj- se je torej Giltnore odločil, da mu bo pisal zadnjo noč svojega življenja? In če so prav sodile, da je namreč pismo vsebovalo neke življenjsko važne podatke — zakaj ni Otto Merriman nastopil v javnosti, ko je izvedel aa Gitmorovo smrt?
To so bila vprašanja, ki jih je prišla Teresa rešit v Chicago. Naloga je pripadala, njej zato, ker je bila doma iz Chicaga. In če pustimo dolžnost ob strani, moramo reči, da ji je bila tudi všeč. Otto Merrilman je bil neznanski bogataš in samec — Teresa se ni obotavljala, ko je šlo za to, da stepi v stik z njim. Nikdar ne veš, kdaj se ti lahko sreča nasmehne.
Elegantni mladenič v recepciji jo je premeril od pet do glave, potem pa pogledal njeno ime na prijavnici. »Niste prvič pri nas, kajne?«
»Zakaj sprašujete?« ’
»No da, mislim, da se vas spominjam. Vaš Obraz je zelo znan.«
Teresa se je zadovoljno nasmehnila in mu ni povedala, zakaj. Boy ji je odnesel prtljago v dvigalo. Za trenutek se je zagledala v kontrolno ploščo. Ker mi videla tistega, kar je iskala, je vzdihnila proti boy-u, da jo je vprašujoče pogledal. »Ta avtomatska dvigala me čisto zmešajo,« mu je rekla. »Vsi ti gumbi in lučke — zmerom me je strah, da bom pritisnila na napačnega in se zapeljala v pralnico ali kam drugam — mogoče celo v nadzidek gospoda Merrimama. Tako bi me zmedlo, da bi me najbrž kar kap zadela.«-
Boy se je prizanesljivo  nasmehnil. »Ni posebne nevarnosti, da se zgodil kaj takega. To dvigalo ne pelje v prostore, kjer so uslužnostne delavnice - in plošča za nadzidek je tam na oni Strani. Nič se vam ne bo zgodilo.«
»Hvala lepa,« je zamrmrala Teresa. »Ne veste, kako ste me s tem pomirili).«
Doslej je što vse dobro. Zdaj je vedela, kako ji je priti do plena. Vprašanje, ki je preostalo, je zadevalo metodo, ki bi ji z največjo verjetnostjo zagotovila uspeh. Najlaže bi bilo kratko malo telefonirati, a to bi bilo tudi najlaže za Merrilmana, da bi se ji izmuznit Vrh tega bi izgubila prednost, ki jo dosežeš s presenečenjem, kar bi utegnil biti činitelj, ki bi delal v njen prid. Zdelo se je, da je edini in najboljši izhod takojšnji neposredni napad.
Teresa je razložila prtljago in skrbno pretehtala, kaj bo oblekla za bitko. Na koncu se je odločila za preprost bel kostim. Prednost le-tega je bila, da je bil -hkrati ženski in posloven, živa pa je bila dovolj že sama, da se ne bo poznalo pomanjkanje barve, 
četudi bo v belem, ampak bo s tem prišla samo še bolj do izraza. In ko se je do kraja oblekla in naličila, je obstala pred velikim ogledalom, popolnoma zadovoljna z -rezultatom. »Daleč st se povzpela s Poke n Oak, draga moja,« je rekla svo- jemiu odsevu v ogledalu 
Nato je odšla iz apartmaja in poklicala -dvigalo; prišlo ji je na povelje. Globoko je zajela sapo in krepko stisnila na gumb za nadzidek.
Gondola se je počasi pomaknila navzgor. »To bi bilo presenečenje, če bil se ustavila zgoraj; v pralnici!« si je rekla na-glais.
(Nadstropje, kjer se je dvigalo ustavilo, pa le ni bilo pralnica, ampak kratko, z debelimi preprogami pokrito preddverje, ki se je končevalo s težkimi vrati iz tikovega lesa. Na- njih ni bito ne imena ne številke kar je samo na sebi povedalo, da je to cilj njene potil Vrata dvigala so se zaprla za njo; ostala je sama. Teresa je odločno stopila naprej In pritisnila na zvonec.
Ni se nič slišalo, ko je zazvonil, a čez nekaj sekund je ujela glas stopinj, ki so se približevale. Ko so se vrata odprla, se je nasmehnila z najbolj zapeljivim smehljajem, kar jih je premogla. »Živio!«
Mož, ki jo je gledal, je bil starejši, belolas, is prijaznim netečim obrazom in bledomodrimi očmi. Na sebi je imel elegantno poslovno obleko in metuljček. »Dober dan,« je odzdravil. »Sodim, da ste od Holliwella. Vstopite.«
Podržal ji je vrata odprte  in ‘Teresa je, ne bodi lena vstopila, ne da bi se bila utegnila dovolj načuditi, s kolikšno lahkoto jli je šlo od rok. Njegove zmote ni) nameravala podpirati, vendar je počakala, da so se vrata za njo zaprla, predan je spregovorila: »Žal mislim, da nisem dama, za katero ste me imeli. Ime mi je Teresa Tolan in sem prišla- zavoljo čisto osebnih razlogov, gospod Merriman.«
Presenečeno je vzdignil goste bele obrvi. »Ah? Torej, če je stvar, taka ...«
-»Vem, da bi bila morala vnaprej telefonirati..: je-hlastno: rekla Teresa, »a to je tako pomembno, da sem se odtočila kar vdreti k vam. Prosom, dovolite mi, da se pogovorim z vami..« .
»Vaselilo bi me, ampak — vidite, jaz nisem gospod Merriman.« Iz žepa je potegnil obroček s ključi ga je vrtel okrog pusta. »Jaz sem Calvin, gospodar v hiš! gospoda Merrilmana.«
(Nadaljevanje prihodnjič)
POMURSKI VESTNIK, 28. FEBR.
6