Oprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Cek. račun: Ljubljana Štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih In po praznikih. St. 10. GLAS NABODA LJUBLJANA, torek, 14. januarja 1936. Naročnina na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din. Uredništvo! Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ulica SL t. Telefon 38-53i. Rokopisov ne vračamo. Leto II. ©bjektivM© poročilo nemškega vofaš kega strokovnjaka o položaju Vatikan In Belgija spet posredujeta v sporu Povrnitev angleškega poslanika sira Braka Drtimmonda smatrajo v Rimu m znak, da stojimo pred novimi velikimi dogodki Italiiasesko letalo strmoglavilo t|alk!m. 13. jan AA. Potrjuje se, ju Jc X soboto na letališču pri j ssaui padlo neko italijansko L3-0 — bombarder. Ker posad* Da 1°! mi0'ff'a pravočasno odnreti ^ Ua‘. je vsa mrtva. 13. jan. AA Snoči je v Bel ° ,n° Afriko odplul parnik čas^Ct. .ire z 41 častniki, 47 pod je 5'ki in 1400 vojaki iz divizb H^-p^tcria«. Dalje je odplul par: čast .?s.cana s 48 častniki, 57 pod= kil J1"1'.'* 'n lr,00 vojaki, na parni: hikovJC "^e ^ letalskih meha= “•aa Bieurja in deževje v Abesiniji 13. jan. Zadnje fiti ;ic'a./o nad vso Abesinijo sil-AddfUrPa z dežjem. Cesta mea 9pOra6„a ek° 'n ^esijem je ne- nfl^siolnid je bil objavljen btj ^abesinskega cesarja, naj bral]- ivalstvo prestolnice pri-letal len,° na napad italijanskih h. 1 dneh od 20. do 22. januar-- ^ijoii Huntov tedensko (?:•* Anglii° abesinska afera radi iy[°: '*!> kii jih ima Anglija za-kanja 'Ja:a|tja sankcij in zaradi gi-skeni '0Jnp mornarce v Sredozem-Se,i Diri0rju’ Se razpravljalo na s 4DaHvan^nta 4- februarja t. 1. % st,:v v.ukspress« pravi, da zna-h'ilijo,,1 f za mornarico tedenski: U, ov> škoda pa. ki jo trpe rg0vci zaradi izvajanja 'ionov' a^0 ceni na več mi- 'l4 splr.'j’ bo' vlada zahtevala ua. $e rcvzbornice dodatni kredit, , r'Žark v^a oboroževanje dvieh V 1 so bosta začeli graditi ti o im5h eta" Tii dve križarki ske tnriL! najmodernejše protile-' relov x, 0vf’ k* lahko izstrele 6000 v v minuti. Novi tsrastsporti Berlin, 13. jan. b. Vojaški strokovnjak lista »Frankfurter Zeitung«, ki je eden izmed najbolj vidnih nemških generalštabnih oficirjev, takole ocenjuje položaj na afriških bojiščih tik pred bitko za osvoboditev Makale: Italiia demantira, da je Abesincem uspelo pregnati italijanske čete iz Tembijena. Vendar pa demanti ne trdi, da je Abbi-Addi še vedno v italijanskih rokah. Tudi ne zanikuje- da Abe-sinci uporno napredujejo proti severu. Desno krilo abesinske armade pod vodstvom rasa Imruja prodira skupno z levim krilom rasa Sejnma med Geralto in Aksumom proti severu Namen tega prodi-rana je pretrgati sovražniku zveze, zopet osvojiti Aksum in prebiti italijansko fronto na najbolj kritičnem mestu. Abesinski cesar je izjavil, da se bodo Abesinoi še nadalje borili z največjim pogumom, odkar so sami spoznali, da evropska vojna tehnika afriškim terenskim težavam ni kos. Pri odločilnih napadih bo cesar sam poveljeval svoji armadi. General Graziani na jugu še vedno čaka na pomoč iz Mogadiša. Brez te ne more začeti z novo ofenzivo. Čeprav v Addis-Abebi izjavljajo, da morebitne ofenzive generala Grazinnija ne more doleteti druga usoda, kakor je doletela Badoglijevo ofenzivo proti Desiju, je vendar jasno, da zahteva o boji Abesincev na dveh frontah največje napore. Največja ugodnost za abesinsko armado pa je v tem, da Italija še vedno ni uspela z blokado železniške proge iz Džibnti.a v Addis-Abcbo. Na kaj bi pristala Italija? Pariz, 13. jan. r. V tukajšnjih dobro poučenih zunanjepolitičnih krogih se zatnuje, da je Italija že izjavila svojo pripravljenost glede novih pogajanj za mirno poravnavo italijansko-abesinskega spora. Po trpkih izkušnjah s pariškimi načrti pa se Laval zelo izogiba novemu posredovanju. To tem bolj, ker mu prav zdaj preti nova nevarnost v parlamentu, ker se je baje večina radikalno-socialističnih poslancev izjavila protli njegovi zu-nanj politiki. Ker je pa že Italija izrazila željo po mirni poravnavi, sodijo v teh krogih, da le zelo verjetno, da bo na sedanjem zasedanju sveta DN na željo Italije imenovan poseben odbor nevtralcev, ki naj bi se čimprej podal v Vzhodno Afriko in tam ne samo proučil metode voj- • skovanja na obeh straneh, marveč tudi omogočil mir. Po drugi strani pa italijanski listi samozavestno zatrjujejo, da Italiji ni potrebna nobena zunanja intervencija in da so zato izmišljene in tendenciozne vesti K) nekih posredovalnih pobudah drugih držav, ki žele preprečiti katastrofo Italije. Pri tem pa v svojih poročilih iz Pariza in Londona vendarle ne morejo prikriti nekega priporočila Vatikana državam — članicam sveta DN o akciji, ki naj bi jo DN pod-vzelo v gornjem smislu, t. j. da pošlje v Afriko posebno komisijo nevtralcev. Znano je končno, da se tudi Belgija na izrecno željo Italije trudi, da bi pridobila Francijo in Anglijo za nove mirovnic predloge. Londonski »Times« pa piše, da mi pričakovati, da bi belgijsko posredovanje imelo kakšen uspeh-ker Belgija mi član odbora trinajsto-rice in tudi ni zastopana v svetu DN. Nekateri jutranji listi posebno podčrtavajo, da so v rimskih krogih z velikim zanimanjem sprejeli vest, da se bo angleški veleposlanik v Rlimu sir Fric Drummond vrnil z dopusta, da prevzame redne posle- kar ricer prvotno ni nameraval. Če sp torej v takih okoliščinah vrača v Rim preje, nego je prvotno mislil, potem se lahko misli, da mu je angleška vlada naročila, naj izvrši posebne korake pri italijanski vladi še pred sestankom sveta DN ali pa vsaj ob času, ko bo svet zasedal v Ženevi. Vse to potrjuje, da so zadnja potovanja posameznih diplomatov zapadnih velesil imela namen, da se izmenjajo zelo važne misli o rešitvi spora v Vzhodni Afriki. V rimskih krogih mislijo, da se odločitev o vrnitvi sira Eriča Drummonda pred potekom njegovega dopusta mora smatrati za znak, da stojimo pred velikimi dogodki. Vprašanje je sedaj samo ali gre za priprave formalnega predloga o poostritvi sankcij ali na nasprotno za nove mirovne predloge, ki bi bili izdelani v skladu z določbami ND. Seja angleške vlade London- 13.j anuarja n. Današn i listi pišejo zelo mnogo o seji angleške vlade, ki bo v sredo kot običajno vsak teden. Na dnevnem redu seje je med drugim tudi razprava o pogodbi med Anglijo in Egiptom. Glavni del seje pa bo vsekakor posvečen razpravi o vojni med Italijo in Abesinijo. Večina listov poudarja, da bo vlada sklenila, da je boljše še počakati s prepovedjo uvoza petroleja v Italijo. Počakati j-e treba nove odločitve DN. »Morningpost« misli, da so v vladi glede tega vprašan a različna mnenja. Zakaj se fašistični svet ne sestane Pariz, 13. januarja, r. Kakor je znano, bi se imel 18. t. m. .sestati Veliki fašistični svet. Mussolini pa je odredil, da se sestane šele 1. februarja. Doznava sc, da je ta Mussolinijeva odločitev v zvezi z Aloisijevo željo, da se še pred se* Stankom fašističnega sveta poraz* govori z angleškimi in francoski* mi delegati v Ženevi glede mož* nosti za nadaljevanje pogajanj z amirno rešitev rpora. Nenavadna predstava v Podnartu Nedelja na Gorenjskem — Polni vlaki Radovednost Iz domače politike Protikomunističen odbor v Beogradu Kakor poročajo iz Beograda, je bila tam včeraj glavna skupščina jugoslovanskega protikomunistič« noga odbora. Naloga tega odbora bo obramba visokih duhovnih vrednot civilizacije proti bolše« vizmu in pobijanje komunistične nevarnosti v Jugoslaviji. Nedelja političnih zborovanj V nedeljo je bilo zlasti v Srbi? ji im Vojvodini vse polno politič? n ih sestankov, shodov in konfe« rone. V južni Srbiji je bila p oseb? no na delu JRZ, ki je priredila včeraj shode v Ncgotinu, Petovu in Gosti varu. Bivši demokrati so imeli večje zborovanje v Užicah in Lužnici. Več zborovanj združene opozi? cijc je bilo v zemunskem srezu, nadalje v Zadjcni. v B e odri v no? vobečejskem s tezu in drugod V Čačku na je bil sestanek dele ga tov k m c č ko? d el a vs k c ga pokre? ta dr Mačka, na katerem ie bilo skupno 39 slovenskih kmečkih dv--leg a tov iz Lmtomera. Ptuja, Dol Lendave in Murske Sobote. Kot gostje so prisostvoval' delegati bivše hrvatske seljačke stranke iz Čakovca Na sestanku ie dr An? tc Odič razlagal navzočim krneč, k im zavnnikom program pok Stefana R ad'-’a in njegovega na? nika dr Mačka Denar v poštene roke Iz Subotice nam poročajo o ve? likem zborovanju gospodarskih krogov iz Vojvodine, na katerem je govoril dr. Kožuh ki sc je po? sebno dotaknil našega denarnega vprašanja. Dejal ie. da mora de? nar biti v poštenih rokah, ker sa* mo tako lahko služi svojim p ra? vim namenom. Pri nas pa nasprot no vidimo, da vlada radi napač? nega pojmovanja vloge denarja velika grabežljivost in pohlepnost To ie kapitalistični egoizem. Minister j c posebno obširno govoril o kopičenju in skrivanju denarja. Pri nas sta skriti naj? manj dve milijardi Din. kar zelo ovira naše gospodarsko življenje Denarni mogotci so zahtevali pre? visoke obresti in so s tem obu? božali narod zdaj pa skrivajo de? nar in siromašijo gospodarstvo Tako ustvarjajo na tisoče brez« domcev Dolžnik se je zadolžil te? daj, ko te gospodarstvo začelo umirati Treba se ie zato spet no? vrniti tja, kier smo se nahajali, ko smo se zadolžili Vsem dolžmkom je treba omogočiti iste olajšave kakor jih imaio kmetic Tega pa ni mogoče drugače rešiti kakor z denariem Treba je torei naiti de? nar. Ta denar pa nai da finančni minister, tako da hi dolžniki ime? li onravkn samo z državo Slovenski mačkevci za svojo fronto »Ljudska pravica« prinaša na uvodnem mostu članek dr. Dobo; viška pod naslovom »Da smo na jasnem«, v katerem pravi med 'drugim: ... »hočemo samostojno slovensko fronto, ki nai bo najšir? de slovensko=kmečko delavsko gl? banje za pravice in svobodo slo? venskega malega človeka in slo? Ljubljana, 13. jan. Čeprav se ni obetalo najlepše vreme, je bil nedeljski jutranji vlak proti Gorenjski vendar skoraj preveč poln. Smuči sicer niso .delale mnogo napo-tja, zato ie bilo pa vse zabasano s trebušnimi oprtniki lovcev s puškami in psi, še več dobrovoljnih lov as v je pa šlo brez puške zalezovat apetit in njega posledice v podobi najžlahtnejših in najpristnejših klobas in drugih gorenjskih specialitet. Seveda spada k tem stvarem tudi primerna mokrota, saj je znano, da pravi cvi-Čkar hodi le na Gorenjsko. Toliko, kar se tiče moškega sveta, a veliko večino je v vlaku imelo vendar naše ženstvo Zastopani so bili prav vsi letniki- vrste in pa-vrste ter sloji, predvsem pa taki, ki jih navadno ne srečujemo tako zgodaj. Sprevodniki so se čudili, da se pelje vse v Lesce in sosedne postaje. »K sorodnikom in znancem in po poravkih« so ženske pravile, da gredo, le o poroki na Bledu nisi čul bescd'ce. Zenske so pač take, da prav nerade take užitke privoščijo tud: drugim. Naša družba je pa izstopila že v Podnartu, ker smo imeli take vrms, ki ne hodijo iz principa m jim ,e na.ivišja tura k »Tičku na gričku«. Ker pa v Podnart nikakor nismo prišli samo jest, temveč da se sprehodimo, sva pa dva šia do konca vrta v Sokolski dom k igri. Kot zastopnika družbe kakopak; ki bi vsa sploh ne dobila prostora. Tako so bile pri predstavi v Sokolskem domu menda vsaj po pooblaščencih zastopane vse državne banovinske in samoupravne oblasti in vse gospodarske- humanitarne in kulturne organizacije mesta Ljubliane. Skoraj nerad povem, s kakšmmi občutki sva se po predstavi vračala k družbi. k> je bila seveda ž' Po maVoi in že drugič pri slavnem kompotu ter se je pripravljala na večero. Le to nečem, da takega igranja nisva pričakovala, prav tako pa tudi ne tako moderne igre-saj so v resnici prav nenavadno dobro igrali francosko veseloigro »Zenske so zmagale«, a tudi v takih kostumih pred tako dobro slikanim prospekotom. da take opreme nismo še videli na podeželskem zlasti pa ne na majhnem vaškem •odru. In pa publika! Kmečka in delavska seveda in mame z otročki v naročiu, da je najmanjša in venskih narodnih dobrin. Seveda pa je naša najtrdnejša volja in na« čelo, da delamo v najtesnejši zve? zi s hrvaškim bratskim narodom, ki stoji pod vodstvom g. dr. Vlad? ka Mačka, zato da v skupni borbi izvojujemo pravice hrvaškega in slovenskega k m ečk o? d el a vsk eg a ljudstva. Popolnoma napačno pa je mnenje tistih, ki zatrjujeio. da je naše gibanje nekako nada? lievanje bivše kmečkodemokrat? ske koalicije, ki jc obstajala v Sloveniji pred 6 jan. 1929. Mi hočemo, da se slovensko vpraša: nje, ki obsfoji poleg hrvaškega vprašanja, istočasno razčisti...« najbolj okrogla punčka veselo poklicala proti odru »Ata!« Vaški ho.lo raci or j: in veTatoi so pa seveda bahato spredaj v prvi vrsti ali pa sploh nikjer, boste rekli. Vidite, tk> je pa tista zadeva, da sva se s prijateljem z mešanimi ob-, čutki vračala k družbi« in to je tudi tisto, da o tej vaški diletantski predstavi sploh pišemo. Veljakov in vaške inteligence res ni bilo v dvorani, ker so bdi šolski upravitelj, tovarnar. inžen.er in doktor, trgovec, študentka, torej inteligenca sploh — na odru, kjer so igrali skupaj s preprostimi obrtniki ter sploh z domačimi fanti in dekleti, a poštari ca je bila pri blagajni. In nam Ljubljančanom, ki takega nismo vajeni, se je pričelo svitati, da ;e morda ed’uo tako delo za narod pravo in tudi res uspešno. Preiskava o bombardi* rasiju pri Dolu AddistAbeba, 13. januarja, z. Semkaj se je z južnega bojišča vr? nil dr. Juneau, član mednarodnega Rdečega križa, ki je po nalogu osrednjega odbora izvršil na licu mesta preiskavo o bombardiranju švedske bolnišnice pri Dolu. Ženeva, 13. jan. llavas poroča: Mednarodni odbor Rdečega križa je izdal danes poročilo njegove delegacije v Abesiniji, češ, da ni? ti odbor niti njegovi člani niso do sedaj izdali niikaikih obvestil tu sku o vojnih dogodkih. Zato že* nevski odbor priporoča največjo rezervo napram vsem sličnim ve* stem. Italijanska intervencija Istambui, 13. jan. Agencija Sto fani proča: Zaradi intervencije italijanskega veleposlanika je tur* ška vlada sklenila, da bo poslej iz vseh filmov črtala mesta, ki b} mogla žaliti Italijo. Prav tako je italijanska vlada obljubila, da bo iz filmov izrezala vse prizore, ki bi mogli žliii turški narod. Nova doba v srednjeevropski politiki Praga, 13. jan. CTK. Češki listi pišejo zelo obširno o predstoje* čem potovaiju kancelar j a Schu> schnigga v Prago. Dasi bo njego* vo potovanje zasebnega značaja, bo vendarle sprejet pri predsed* niku republike in vseh vodilnih predstavnikih češkoslovaške poli* tike. Včerajšnja »Pohemija« sc iz* javlja, da hi moralo to patova* nje pomeniti začetek nove dobe v konsolidaciji od noša jev med Češkoslovaško in Avstrijo, in si* cer v gospodarskem in kultur* nem pogledu. To potovanje naj bi bilo napoved nove dobe v srednjeevropski politiki Italija podražila prevoz lesa. S 1. januarjem stopi v'veljavo povu šanie za prevoz lesa po železnic'. Taksa se je povišala približno za 100%. To povišanje ie nov uda* ree za države uvoznice lesa f Odšla je pred večnega Boga po plačilo za vse trpljenje In vse dobro naša draga mamica, stara mamica, teta, soproga in gospa MAKIJA TRTNIK roj. BOŠTAR, posestnica. Bila nam je dobra mati, njeno zlato srce nam bo ostalo v svetlem spominu! Bog ji plačaj! Poči/at jo spremimo k Sv. Križu v sredo dne 1$. t. m. ob 16. uri iz našega doma na Cojzovi cesti 1. ŽALUJOČI OSTALI, ^aggovori s žžtalsBii Vsak s svosega siališea Ljubljana, 12. jan. ^rezposelniku v Mariboru: Prijatelj, veliki držijo vedno sku-Pai in vrana vrani oči ne izkljuje. dvomimo, da so razmere v to-yarni. kier ste delali, res take, ka-K°r jih opisujete, ampak če bi mi Ppobčilj vaš doniš, bi vam in dru-^!!!1 delavcem s tem ne bilo prav nic pomagano, pač pa bi mi pre-^e:° gor plačali, kakor se po do-/lace pravi. Imeli bi takoj tožbo a vratu in tovarna bi prišla z farnimi dokazi, da ji ravno na-"protno res. In bi pripeliala nič ko-lko nrič. ki bi vse to potrdile. s ^°lidarnost sotrpinov, na ka ero ;e nanašate, je neha kadar gre za J'"1' Poznamo dosti takih primerov. Delavec ie dandanes povsod iz-r°risčan, koliko se je že o tem zbo-V;i,o in protestiralo, a kaj je po-a(ralo? Podjetnik poreče: «Jaz °roni nr0(]ucjratii morem konku-zJal'i le ob nizkih delavskih me--,.1- Ce bi moral ^elavce drago ^.Seevati, bi si mi ne izplačalo in ;'moral tovarno zapreti. In kaj bi i f!1 od tega delavci? Bolje, da neai° nekaj zaslužka kakor nobe-'m. S svoiega stališča ima tovar- r ravno 'ako prav, ';akor delavec svoi^ staijšča. S svojega stali-Pa •ltl'a .sPl°h vsakdo prav. Zato Je toliko krivice n' svetu. gn-°C'a*nl Problem je v časih hude ^ -Pcdarske stiske še stokrat bolj .-lan kakor je v normalnih raz-t !ah. Eno pa je vsekakor po-tl0 n°. da se stori, in to je dolž-bpt' °deo,vornih faktorjev: pcskr-etl'v?'a. kolikor toliko pravično iz-((ip- en'e* da ne bodo na eni strani st ayec) prevelike žr!ve, na drugi d' 1 Podjetnik) pa premajhne. kar 1 ^3171 odgovorimo še na tisto, r. .Pišete «o nečloveškem izrab-Prji " ^Ps'dh delovnih moči». To, Wpa'eli. je pa poglavje zase, o ka-b’ se dalo veliko pisati. Naj it)0 'krat na kratko ugotovimo sa-ltni v,°le: Zdrava, močna, brhka kjprlka dekleta silijo v tovarne, sramotno majhen zaslu-sv^' ^ošijo mladost, zdravje in ^..J^ične in moralne moči — Vege|V Ker jih delo na kmetiji ne Pom'" Kmet gospodar pa si mora tpji i "ad s tujimi delovnimi moč-brauer mu je hčere in sinove po-Padvt0varna Tako hirajo in pro-Mn° ,d°niačije. knicčLjda ste tudi vi, prijatelj, Vr^jjp Sln ■ Tedaj vam svetujemo: tu Dr. domov in pomagajte oče-Svojj PKigu in brani. Bodite rajši ip če mož na rodni grudi — SliŽpn Sf tako reven, — kakor pa tovarne. .^derniziran star pregovor: V^ajf?0’ t® ne najde nič. a coi anie vprašanje nas vseh: S0r a se. d« še kaj prihraniti? od tmik, ki ga dandanes po-: Ve et:avamo: Mož, ki vse bo- HeseSie In bridkosti božičnih dni w prestolnici Beograd, v januarju Beograjčani prežive dan svetega Nikolaja v znamenju krstnih slav. Pravijo, da slavi na ta dan pol Beograda. Ostala polovica pa pridno čestita prvi polovici »sretnu slavu*. Takoj za tem praznikom, ki pade po našem koledarju na 19. december, sledijo katoliški božični prazniki. Dasi smo katoličani v prestolnici v dokaj znatni manjšini, se vendar že opaža tudi ob naših praznikih praznično razpoloženje. V tem pogledu smo se zadnja leta že precej zbližali in pravoslavci kaj pridno zahajajo v hiše katoličanov čestitat božič. Najbolj nas je seveda zbližalo silvestrovanje. ki je bilo še do nedavnega za pravoslavne brate neznana stvar. Sedaj silvestruje že vsa prestolnica v bučnem veselju, poskočnih plesih in šaljivih programih, v okusno okrašenih in sijajno razsvetljenih dvoranah beograjskih hotelov in gostilen. Gostoljubnost Letošnji prazniki so bili še posebno lepi. Ves čas je sijalo toplo zimsko solnce, poti so bile suhe, nebo jasno in čisto. Prestolničarji so zelo gostoljubni ljudje. Če jim takole za praznike pridete v hišo, vas postrežejo z vsemi dobrotami, kakor na slavi. Pa ne mislite, da boste čepeli sami v salonu pri svojem gostitelju. Navadno vam že na stopnicah zadoni nasproti bučen smeh in glasen pogovor. Ko vstopite v salon, porabite precej časa. preden vas gostitelj ali gostite!jka predstavi vsem gostom po vrsti. Tu so strici, tetke, svekrve, jetrve. snahe, teče, strine, šogori, zeti, cel abecednik srbskega sorodstva z dodatkom vseh vrst kumov. Pogovor v taki družbi nikoli ne zastara. Vrti se okrog dnevnih senzacij in novic, svetovnih dogodkov, okrog večjih in manjših škandalov v krogih boljših «porodic» itd. itd. Zdrznete se šele, ko vam prineso črno kavo, ki vam pove, da ste dovolj dolgo posedeli. Ko ste spet na prostem in pogledate na uro, vidite, da ste sedeli cele dve uri, ali še več. Bogatini in berači Seveda ni bil tudi ta božič tako rožnat in lep za vse Beograjčane. Kakor ima vsako večje mesto, zlasti pa prestolnica mnogo bogatinov in dobro situiranih prebivalcev. tako ima tudi na tisoče siromakov, ki so jim prazniki vse preje ko radost. Njihovi domovi so majhne, nezdrave sobice ali bolje rečeno luknje po nizkih in zamazanih hišah predmestij. Beograd pozna dobro taka predmestja. Voždovac, predmestje kraljice Marije, Dušanovac, Stari in Novi Djeram, Čukarica, Makiš in Pašino brdo so kraji, v katerih živijo tisoči delavstva in tisoči brezposelnih. Edina tolažba za njih je bila v teh praznikih lepo in toplo vreme. Sicer ne moremo odrekati veliki socialni delavnosti beograjske občine zaslug, da skuša po svojih najboljših močeh omiliti njihovo veliko bedo, toda vse podpore, ki jih občina in tudi privatne socialne ustanove nudi tem revežem. so le kaplja v morje njihovih dnevnih potreb in skrbi in po-menjajo le trenutno pomoč. Samo veliko število javnih del bi jim moglo pomagati na noge. B. V Usfhraššla se se metnih valov Pustolovščine lepe Božene Zagreb, 13. januarja. Pred dnevi so našli na obali Save pri Zagrebu žensko torbico z listinami na ime 15 let stare učenke Božene Čerček-Hal-m a j, hčere kleparja iz Gorenje ulice. Potegnila je vse. Našli so tudi dve poslovilni pismi. Eno za očeta, drugo pa za nekega Ivico Defranceskija, ki je bil Božin «dečko». Božena mu je napisala, da se ji je življenje zamerilo in da mu noče biti na poti ter naj se kar oženi z Anico. Po vsem tem so sodili, da je Božena skočila v Savo. Po nekih izjavah njenega očeta, ki je popisal Božihe prejšnje avanture, pa je policija takoj sklepala, da je dekle tudi to pot potegnilo oblastva, očeta in svojega dečka. V resnici je bilo tako. V soboto so jo orožniki našli v Remetincih pri Zagrebu zdravo in čilo ter jo pripeljali v Zagreb. Prepoznali so jo. Pred dnevi je trgovec Penič v Remetincih dobil novo služkinjo, ki je rekla, da se mše Božica Magdič. Trgovčevi ženi je pa drugi dan že zmanjkala zapestnica. Sum je padel na mlado služkinjo. Med tem so prišli v Remetince tudi izletniki iz Zagreba, ki so Boženo spoznali. Na zagrebški policiji so jo takoj zaslišali. Vprašali so jo, zakaj ni skočila v Savo, ko je vendar napisala že poslovilna pisma. — Pripravila sem se na smrt, je rekla Božena vsa v joku, obračunala sem z vsem, pa tudi s svojim življenjem. Ko sem pa prišla k Savi in zardedala motne valove, sem se ustrašila in sem si premislila. Obvestili so tudi njenega očeta kleparja Halmaja. Ko jo je ugledal na stražnici, je dejal: — Bolje bi bilo, da je skočila v Savo. Za mene je mrtva. Poboljševalnica. Uradnik mu je dejal, naj ne bo prenagel, saj je še mlada in jo je treba rešiti. Oče je menil nato, da bi bila zanjo edina rešitev poboljševalnica. V poboljševalnicah je pa seveda tudi vse zasedeno. Božena je zelo lepo dekle. Zato ji ni bilo težko najti kavalirje, s katerimi je začela blodno življenje, čeprav ji je komaj 15 let. No, morda pa le še pride na pravo pot. STARČEK ZDRČAL V PREPAD K a m n i k, 12. jan. V Županjih njivah pri Kamniku se je smrtno ponesrečil 70 let start Golob Blaž, po domače Spinov Blaž. Kljub svojim sedmim križem je bil še čil in krepak. Opravljal je celo težja dela. Tako se je napotil po seno v strmo senožet v Hudih koncih, kjer je imel svoj senik. Naložil je poln koš in se napotil z njim domov. Obut je bil v navadne lesene coklje. Zato mu je na spolzki in strmi poti spodrsnilo in zdrčal je v prepad, kjer je obležal. Ker ga ni bilo vso noč domov, so ga šli iskat. Na poti nad glo-beljo so našli njegov koš, globoko pod senožeti pa mrtvega starčka. Njegova žalostna smrt je pretresla vse. ki so ga poznali kot dobrega in poštenega človeka. V TREH TEDNIH TRETJA ŽRTEV UBOJA Ptuj, 13. jan. V četrtek so se sešli pri posestnici Eirbas Lizi v Jiršovcih Zajšek Karol iz Trnovske vasi ter Nerat •lože in Potočnik E ran c iz Vinta-rovcev Bili so vsi nekoliko pijani ter so se kmalu začeli zbadati. Zajšek je zagrabil kuhinjski nož in je z njim navalil na Nerata ter ga lahko ranil v vrat. Tedaj pa sta planila na njega tudi Potočnik in Nerat ter sta ga začela obde-lavati z nekim topim predmetom. Zajšek je kmalu obležal na tleh mrtev. Orožniki so aretirali Nerata in Potočnika. Zajškovo truplo bodo pa obducirali. Zajšek je bil že tretja žrtev uboja v zadnjih trcli tednih. KOKOŠI IZDALE TATU Ptuj, 13. jan. V petek ponoči so obiskali Puha Jožefa iz Zagorcev kurji tatovi. Vlomili so v hlev ter odnesli vse kokoši.Te pa z novim gospodarjem niso bile nič kaj zadovoljne in so tako kokodakale, da so jih slišali vasujoči fantje ter začeli zasledovati tatove. Bila sta neki moški in ženska. Ko sta videla, da so jima za petami. sta vrgla svoje tovore stran in začela na vso moč bežati. Ženska je izginila v gozd, d očim so moškega dohiteli. Zasledovalcev se je hotel odkrižati z velikim kuhinjskim nožem, vendar so ga fantje kmalu razorožili in izročili orožniški postaji. Ril je 361etni Žnidarič Alojz z Moravskega vrha, ki je star znanec sodišča in je bil radi sličnih deliktov že dvanajstkrat kaznovan. Kmalu so izsledili tudi njegovo tovarišico, ki ga spremlja na tatinskih pohodili, Preac Alojzijo ter ju izročili v sodne zapore, kjer ju čaka mesto kurje pečenke zapor. Kokoši pa so še zdrave prišle v roke prav*' " gospodarja. UNIČENO IMETJE TREH POSESTNIKOV Ptuj, 13. jan. Niso se še pomirili vaščani v 'Jablani po strahu, ko je gorelo na sv. Tri kralje pri posestniku Ko-vačecu Jožefu in Tereziji, žei je v četrtek 9. t. m. zopet izbruhnil požar pri posestniku Ekartu Martinu v Jablanah, ki se je pa z veliko naglico razširil tudi na sosedna poslopja Peršuha Franca in Korošca Franca. Gasilci iz Cirkovcev, Mihovcev in Šikol so zaradi pomanjkanja vode težko gasili. Vsem trem posestnikom je požar uničil skoro vse imetje, poleg poslopij so jim zgoreli tudi vsi poljski pridelki in krma. Izmed vseh trpi največ škode Kovačec, ki mu je pogorelo tudi skoro vse orodje in vozovi. Celotno škodo cenijo na 100.000 dinarjev, ki je le delno krita z zavarovalnino. KRVAVA OHCET P t u j, 13. jan. Pri Jakobu v Strajnah so obhajali poroko. Ko je okrog 11. ure zvečer zmanjkalo vina, ga je šel iskat v zidanico ženinov svak SOletni Gajser Anton iz Stranj, ki je bil pri poroki tudi starešina. V bližini zidanice pa so ga iz zasede napadli trije fantje z Rodnega vrha in ga začeli obdelavah s koli po glavi, da je obležal v globoki nezavesti s počeno lobanjo. Ker se le ni hotel vrniti z vinom, so ga šli iskat svati in ga našli poleg zidanice z razbito steklenico. Prvi hip so mislili, da je mrtev, ker sploh ni kazal nikakih znakov življenja. Sele ko so ga prinesli domov, so videli, da je še živ. Morali so ga takoj odpeljati v RAZBOJNIŠKI NAPAD PRIVATNIH BIRIČEV Zagreb, 12. jan. Dušan Tcpavac in Ivka Bosanac imata v Zagrebu v Bužanovi ulici majhno mlekarno. Potrebovala pa sta denarja za obrat. Ker se pa danes ne dobi v bankah, sta si ga izposodila od neke Zagrebčanke. Obljubila sta, da ji bosta denar v določenem roku vrnila. Žena jima je res posodila 10.000 dinarjev. Ob določenem roku dolžnikov ni bilo. Upnica je zato kratko in malo najela osem močnih možakarjev, jih imenovala za svoje privatne biriče, jih oborožila s koli in jih posadila na velik voz ter odpeljala pred mlekarno. Oboroženi biriči so planili v mlekarno. Eden je zagrabil prodajalko Marto Oberžan za vrat, ostali so se pa spravili nad posode za mleko in nad opremo v trgovini. Vse, kar se je dalo premakniti, so naložili na voz in se nato odpeljali. Dolžnika sta ovadila razbojniške biriče in upnico policiji, sodišče jim pa bo dopovedalo, kako je treba po zakonu izterjati posojen denar. Imenitna oheet na Bledu Poroka hčerke ljubljanskega veletrgovca gospoda Meyerja Bled, 12. jan. Že soboto večer je bil Bled ves živ, ko je gasilsko društvo z godbo priredilo nevesti gdč. Eti Majarjevi podoknico, nato je pa ženin g. Erih Gabler povabil Blejce v hotel «Toplice» na fantovski večer. Prav dobro se je takoj zapisal pri njih, saj je že zvečer fantom odštel bogato odkupnino za nevesto, nato so pa gostje z blejskimi narodnimi nošami zaplesali kolo. Posebno se je pa postavil mali Molnarjev Feri, ki zna na harmoniko že najlepše in najbolj poskočne viže, čeprav je star šele «sedem in pov», kakor se je sam korajžno odrezal. Gostje iz Nemčije se niso mogli načuditi lepoti naših narodnih noš, zlasti so pa občudovali starodavne narodne plese. Posebno ženin zna ceniti pomen narodnih noš in običajev za tujski promet, saj je vendar predsednik badenske tujskoprometnc zveze in načelnik združenja nemških hotelirjev. V nedeljo dopoldne se je pa Bled napolnil z radovednimi gosti z vse Gorenjske, posebno mnogo je bilo pa tudi Ljubljančanov. Opoldne so se avtomobili s svati komaj prerili skozi gosti špalir po cesti, ki je bila okrašena z mlaji, od hotela «Toplice» do župne cerkve v Gradu, a že med potjo se je moral ženin spet odkupiti pri «šrangi». Seveda godba, narodne noše in stari običaji! Največja gneča je bila okrog cerkve in v njej, kjer je bil seveda tudi naš poročevalec, ki nam bo odslej poročal o vseh podobnih zanimivih dogodkih. S svojim očetom, veletrgovcem g. Emerikom Mayerjem, se je pri- peljala nevesta, popolnoma bela z dolgini pajčolanom in vlečko, ki sta jo nosili njena sestra Doris in Krisperjeva Rosvita, obe v sinjih empirskih žametnih oblekcah. Popolnoma enake nežno svetlozelene stilne obleke je imelo tudi vseh šest družic. Iz enakega blaga so bili tudi njih široki klobučki in pompadure, imele so pa tudi majčkene nežnorožne mufke z enako-barvnimi nageljni na njih, ki so jih dobile od drugov. Mlajšo ženinovo sestro — družico Lilo — je peljal stasiti nevestin brat g. Erih, ki je bil gledalkam najbolj všeč med drugovi, saj je bil vendar v naši konjeniški uniformi, ker služi svoj dijaški rok. Z ženinom se je pripeljala nevestina mati ga. Liza v temnovijoličnem žametu, popolnoma črno žametno toaleto je pa imela ženinova mati ga. Lisel, ki se je pripeljala s svojim soprogom. Po poroki v cerkvi, ki je bila vsa okrašena s preprogami in zelenjem, so gledalke kar zdihovale za prvim avtomobilom, tako lep par sta bila novoporočenca. Med streljanjem topičev in igranjem godbe so se avtomobili le počasi pomikali skozi občudujočo množico, med potjo so pa morali večkrat tudi obstati, saj je bilo spet kar več «šrang», vse seveda z vsemi častitljivimi, a vendar veselimi ceremonijami, pijačo in odkupnino, narodnimi nošami in plesi ter neprestanim vriskanjem. — Svojo «šrango» so pa napravili tudi kovači, ki so mlademu paru skovali simbol sreče — podkev in mu jo poklonili, ovito z rdečimi gorenjskimi nageljni. Na ohceti v hotelu «Toplice» je nevesta ga. Eta Gabler jeva zaplesala prvi ples s svojim možem — naše poskočno kolo, za njima pa vsi svatje. Ko se je mladi par v mraku poslavljal, so ga družice po starem angleškem običaju obmetavale z rižem in cvetjem, nato sta se pa mladoporočenca odpeljala k morju. Veseli Blejci pa najbrž še danes ohcetujejo. John Gilbert, prvi partner Grete Garbo, ki ga )e pred dnevi zadela kap v Hollywoodu. Vrhunec svoje filmske kariere le dosegel že v dobi, ko so tekli v kinematografih še nemi filmi. NEMČIJA IMA NOVEGA «FOHRERJA» Da, Nemčija je dobila poleg Hitlerja novega «Fuhrerja». Ta novi voditelj je zgodovinar profesor Walter Franck. Znanstveniki svetovnega slovesa ga najbrže n® bodo poznali. Ta profesor je na čelu »Narodnega zgodovinskega zavoda nove Nemčije«, zavoda, ki daje navodila vsem nemškim zgodovinarjem. Nedavno je Franck izjavil: Zgodovina je borbena znanost, zato nemore biti objektivna. Veliki nemški zgodovinar Treitsche je to dobro doumel, zato se ni trudil, da bi bil objektiven. Njegova zgodovina Nemčije je zato apoteoza pruskih kraljev. Naloga nemških zgodovinarjev je, da raztolmačijo razvoj Nemčije, ki je dva tisočletja pripravljala zmago narodnega socializma. S tem se je začelo v Nemčiji tudi prevrednotenje pojmovanja zgodovine, kakor ga je zahtevaj Nietzsche, ki je rekel: Človek naj se uči predvsem živeti! Samo tisti, ki gradi bodočnost, ima pravico soditi preteklost! Poznavanje preteklosti ima vrednost le tedaj, Č0 je v službi sedanjega in bodočega življenja. Naučiti se moramo spoznavati zgodovino tako, da bo v službi najplemenitejših svežih sil sedanjosti in bodočnosti. Nabiranje objektivnih spoznanj preteklosti zaradi teh spoznanj samih, je nesmiselno in škodi sedanjemu življenju ter slabi naš" ustvarjalne sile. MASARVK BREZ DONEČIH NASLOVOV Tak je čas, da ves svet nori za bleščečimi in donečimi naslovi-Kamorkoli stopite, najdete šefe* direktorje, ravnatelje, doktori0’ profesorje, inženjerje, svetnike j11 nadsvetnike ter bogve kaj še. J1' skarne sploh ne tiskajo več vizitk brez takih naslovov. Zato lahk0 občudujemo moža, ki bi lahk° imel na svoji posetnici kopico visokih naslovov, pa nima nobenega* Ta mož je T. G. Masaryk. I 0 odstopitvi si je naročil vizitk «T. G. Masaryk, Lany». Lani )0 grad pri Pragi, kjer živi dan0^ kot zasebnik in državljan Češkoslovaške republike v miru, zatopljen ves v svoje študije, katere b vedno ni opustil, spremljajoč klin svoji visoki starosti še vse dogodke svoje domovine in svet-1* NAJVEČJI Te dni PREDOR SVETA* so v San Bernardii]^ (Kalifornija) dovršili predor, d°!p 99 km. Je to vodovod, ki naj vaja vodo iz reke Colorado v V*7' no Kalifornijo. Ta predor, mop: vaja vodo iz reke Colorado v iu^ 10iSie sko delo ameriških inženjerjev, > za 70 km daljši od simplonsk0r‘ predora, ki je veljal doslej za nar večjega na svetu. AVTOBUS V PREPAD je Pri Marakešu (Maroko) sC q. neki avtobus zvrnil v prepad- ,e sem potnikov se je ubilo, 17 bilo težko poškodovanih. Vsi P niki so bili domačini. iz sodnfs dvorene 40 iuerjev za boSecfne Ljubljana, 13. jan. št. 79, kjer so zadnje čase vph0 drobnariie, je bila v petek i ',a maša. Do zadnjega kotička 1 bila polna dvorana poslušalcev Ljubljane, skratka abonentov, orda §e veg jj^ je pa priš|0 jz * v*da> Vižmarjev in sploh izpod barne g0re prav g(>rj jo Med-d- Ni namreč vsakdanja stvar, te,.na zatožni klopi sedi mlad, in-‘Kenten gostilničar in trgovec r Posestnik treh hiš. Še bolj ne-Vadno je pa, da se tak veljak 2 ra zagovarjati zaradi streljanja S(j[e.Vo*verjePi, ko je v svoji go-je 111 smrtno nevarno zadel svo-te| stalnega gosta v spodnji del jZ]. no' Ker je gostilničar Ma-Za terjal, je prišlo do prere- kanja in prepira, a fantje so se obotavljali iti iz hiše tudi po policijski uri. Čeprav je bilo za pričo zaslišanih vseh šest fantov, vendar še ni bilo jasno, ali je gostilničar oddal 4 ali samo 3 strele. Gostilničar se zagovarja, da je bilo ogroženo njegovo življenje in tudi imetje, in je res skočil skozi okno in šel klicat soseda, naj gre po orožnike, njegove uslužbenke so se pa v strahu skrile v shrambo. Fantje spet trde, da jih je napadel in nanje streljal brez pravega povoda, češ da je bil vinjen, ko jim je pripovedoval pravljice. Smo ga malo «požgali» je menda dejal, a zagovornik spet ve, da je ta gostilničar pač redka izjema, ker je abstinent. Fantje nekateri zatrjujejo, da so bili popolnoma trezni, drugi pa spet pravijo, da so ga imeli. Tudi dogodka se vsi ne spominjajo enako; da je za ugotovitev resnice treba zadelati še-prav bistvene verzeli. Zagovornik je predlagal zaslišanje večih prič, a drž. tožilec je svoje stvari popolnoma gotov in je samozavestno izjavil, da se razprava o dogodku, ki je bil že prav nič ne protivi. Zato je bila nekajprat pred sodnijo preložena. Smrtna nesreča pri karambolu v Križah Ljubljana, 13. jan ro^vSeca avSusta so vsi listi po 1^1 ' o karambolu avtomobila ii j„,esarla ponoči 18. avgusta pr ie ^'ški postaji Križe-Golnik, ki Pn nesreči izgubil živi jen'e zna r '^iški mesar Godnov. Rajni j avječ tako nerodno zavozil Ulji ’ da si je razbil glavo in zlo p evo goleno ter obležal mriev led' i s°dnikom poedincem o. s šofpCr * som se l'e danes zagovarja bj] ‘"Anton Spavec iz Tržiča, ki j Po prepričljivi obrambi za govornika dr. Lulika gladko oproščen. Že sama obtožnica namreč navaja, da je «nesigurno vozeči» Godnov «sozakrivili nesrečo s tem, da je vozil po svoji levi strani ce-ste», dočim je šofer pravilno vozil po desni. Rajni Godnov je namreč •vozil v cikcaku in pravijo, da je po navadi šegavih mesarjev rad nagajal tudi šoferjem. Zagovornik dr. Lulik je pa našel še toliko odločilnih podrobnosti, da ie bila oprostilna sod*-* . n-meljena. Zagreb, mesto samomorilcev Zanimiva kriminalna statistika Obiski zagrebški dnevniki so imia ' stat's'iko, ki jim jo je dala te s,v.a zagrebške policije, številke S(Voat|stike dokazujejo, da zločinih m- V 2agrebii bujno cvete in da ekosilo vsa prejšnja leta. 15 -ijoc' 80 v Zagrebu aretirali Spij:-? 0seb. 2167 so jih izročili 0ko,i b000 oseb so lani iz ten mu-. 'zgnali. Med temi so poiti Z1 'n brezposelniki, ki jih beda Hie^'^pikanje ženeta z dežele v Polov",, številnih racijah so jih •j- ‘ j P° zagrebških beznicah. ^ao-rnJ11 ,e bilo izvršenih lani v Za 5n )u 4088. Število poneverb je Večjii, VCc|e kakor lani. Manjših in lan.. P^arov je bilo 109, prcd-Izm -,Pa sa'"o 63. 0seb v v° ie lani v Zagrebu 292 Hov" ,0ciaa teh se je pa vrnila do- ^adoletnil Simi je 1>il° naiveč ovs). m'h, ki so poskusili pustošil san,sre,co’ Razbojniški napad je e«en, predlanskim pa štirje, detomorov 3, kakor predlanskim, posilstev pa 8 (leta 1934. pa 11). Porazne so številke, ki govore o samomorih. Lani si je končalo v Zagrebu življenje 45 oseb, 175 pa je bilo samomorilnih poskusov. Številke o krvavih deliktih so tudi rekordne. Ubitih je bilo 16 oseb, skoro vse so bile žrtve pijanosti, pretepov, ljubosumnosti in razbur-jenos i. Največ žrtev so zahtevali nož, kol in sekira. Najbolj krvav je bil mesec april. S težkimi telesnimi poškodbami pa je zapustilo bojišče 199 oseb. Med žrtvami zločinov spolnega nagiba je bil neki dve leti star otrok in neka šest let stara deklica. Sleparji so oškodovali Zagrebčane lani za skoro tri milijone dinarjev. Poneverjenih pa je bilo okoli tri milijone štiristo tisoč dinarjev. Okoli 30 odstotkov te ogromne vsote so oblastva rešila in vrnila oškodovancem. Vlomilcev je poli- cija v Zagrebu polovila lani 151, ki so nakradli blaga in dragocenosti za 1,366.000 Din. Večina tatov, ki je imela lani posla s policijo, je bila prvič navzkriž s paragrafom. To so bili ljudie, ki so pravzaprav žrtve bede, ki vlada dandanes vsepovsod, in ki so hoteli priti do denarja in do kruha s prilaščanjem tuje lastnine. Detektiv angleškega p restoaonaslednika pnppvedu e Nedavno so angleški časopisi poročali, da je bil upokojen po SOletnem zvestem in uspešnem službovanju policijski inspektor Palmer. Malo jih je bilo celo v Angliji, ki so vedeli, da je bil Palmer prav-zaprav privatni detektiv angleškega prestolonaslednika. Verno je spremljal svojega visokega varovanca na vseh potih in večkrat je rešil prestolonasledniku življenje. Ko je stopil v pokoj, je dobil razen pokojnine še veliko nagrado, ki mu sama zadošča za udobno življenje do smrti. Toda obljubiti je moral, da ne bo pisal svojih spominov. Brez dvoma bi bili njegovi memoari zanimivi, saj je s princem doživel marsikaj. Kljub temu je dal novinarjem, ki so ga oblegali, ko so zvedeli, da je upokojen, kratko izjavo. «Ljudje niti ne vedo,» je rekel Palmer, «kolikokrat je bil angleški prestolonaslednik v življenjski nevarnosti. Dasi je princ med najbolj popularnimi osebami v Angliji in po vsem svetu, so mu križali življenjsko pot temni ljudje, ki so mu zaradi političnih in drugih razlogov stregli po življenju. Spominjali se boste, da sem s princem potoval pred dvema letoma okoli sveta. Na ladji, ki naj bi princa peljala na dolgo potovanje, smo našli v dolenjih prostorih peklenski stroj, ki bi eksplodiral na odprtem morju, ko bi bila rešitev posadke in princa nemogoča. Peklenski stroj so na ladjo vtihotapili anarhisti. Peklenski stroj smo uničili, anarhistov pa nismo mogli izslediti. Nekoč smo pa našli na ladji, s katero je potoval prestolonaslednik, Indijca, ki je imel v prstanu hud strup, s katerim je hotel končati življenje prestolonaslednikovo, kakor je zločinec sam priznal. Angleški pres olonaslednik je hraber,» je končal Palmer, «in se ne boji atentatorjev. Bil je priseben in hladnokrven tudi v najbolj nevarnem položaju. Bil pa je vedno tudi blag sodnik ljudem, ki so hoteli uničiti njegovo življenje, in je zahteval, naj ravnamo s prijetimi atentatorji po človeško.» 50.000 km dolg sorehod Filip Ross, po poklicu policist v južnoafriški kolonijalni službi, lahko velja za zgled pridnega in ubogljivega pacijenta, ki bi ga bil vesel vsak zdravnik. Mož je doživel pred leti na nekem službenem pohodu po deželi prav neprijetno srečanje z levom. Od tega je ddbil živčni šok in je moral pustiti službo. Prejel pa je lepo pokojnino. Zdravnik je živčno bolnemu možu priporočil dolge sprehode vsak dan. In tega nasveta se je Ross verno držal, in sicer tako, da je šel na sprehod, ki je trajal več let. Podal se je po svetu in prepotoval razne dežele. Skupno je napravil 50.000 kilometrov, od tega 32.000 peš. A to dolgo potovanje, ki ga je nastopil Ross v pomirjenje svojih živcev, ni poteklo brez hudih doživljajev. Na dan 3. julija 1920, ob devetih dopoldne, je prišel v Na-pir, na Novi Zelandiji; ob enajstih je potres v tem mestu usmrtil 600 ljudi. V bližini Ranguna v Indiji je napadla Rossa šest metrov dolga kača in ga ovila v svoj smrtni objem. Šele v zadnjem hipu je mogel toliko osvoboditi desno roko, da je izvlekel revolver in kačo ustrelil. Nato je padel v nezavest. V Chicagu je Ross po naključju zašel v bitko med dvema razbojniškima tolpama, ki sta se divje obstreljevali. Odnesel je zdravo kožo, dasi je moral dolgo ležati sredi ceste med sovražnima taboroma in so mu krogle iz strojnic žvižgale okoli ušes. Kljub vsem tem in drugim pustolovščinam je njegov dolgi sprehod imel uspeh. Ko se je zdaj povrnil domov, je mogel zdravnik ugotoviti, da je njegov pridni pacijent popolnoma okreval. Astrološka naooved za 14. januar. Ta dan je nekoliko ugodnejši. Dobri stav sonca prinaša ljudem dobro razpoloženje. Obiski so danes priporočljivi. Sanje na današnji dan so pomenljive. Umetniki bodo imeli uspehe. Dan je dober za vse, kar ima opraviti s fantazijo. Zenske kažejo nagnjenje k spremembi. To utegne v Ijubav-nem življenju ljudi, ki prebivajo v peti hiši, povzročiti slabe pojave. Zrahljale se bodo vezi, ki niso zelo trdne. Vedno pravijo premagancu, da je izdajalec, zmagovalcu pa, da je zvest. Calderon. «Ali mlada Rakarca še vedno toliko žaluje za svojim možem ?» «Ne more ga pozabiti. Saj je znal tako dobro kuhati...» . MAŠČEVALEC Kriminalni roman. V zapo! Na policiji so z\ ■ barona ponesli v celico ir položili na slamnjačo. ^otem detektivi šli por "at šefu in Da,,; u. Vest, da je Jack ujet, se je bliskoma razširila po vsem Londonu Vsi listi so priredili posebne izdaje. Ves London se je oddahnil. * Drugi dan okoli enajste ure dopoldne se je baron nekoliko zavedel. Ko se je ozrl okoli sebe, se je silno začudil. Hotel se je dvigniti, pa so mu zarožljale verige na rokah in nogah. Niti ganiti se ni mogel. «Za vraga!» je besno zavpil. «Kaj pa se je zgodilo z menoj? H e — kaj je to?» Baron je pričel strahovito rjoveti. Naenkrat je opazil, kako se je odprla linica v vratih «Prokleti vragi, kaj pa je to?» je zatulil. Namesto odgovora pa je šinil noter močan vodni curek in udaril barona naravnost v usta, da se domala ni zadušil. Tedaj je ubogi baron hočeš nočeš moral umolkniti. Med tem je nadzornik že šel poročati šefu, kaj se dogaja v celici. «Jetnik je rjovel ko divja zverina. Moralo smo uporabiti brizgalno. Zdaj je miren kakor jagnje.» «Zdaj ga bomo zaslišali* *, je odgovoril šef in se v sprems vu Davisa in detektivov, ki so bili ujeli «Jacka», podal v celico, kjer je baron moker ko miš samo tiho stokal. «Gospod Davisi* je zajavkal zdaj, zazršj znanega detektiva «Kaj za božjo voljo pa pomeni vse to? Kako sem prišel sem v zapor? — Za vraga!» je spet zabesnel. «Kaj pa počenjate z menoj? Ali ste znoreli? — Pritožil se bom pri ministru!* Od besnosti mu je vzelo sapo. Šef in Davis sta pristopila k njemu. «Baron Hardy!» je ves začuden vzkliknil Davis, spoznavši barona. «Za Boga, kako pa ste vi prišli sem?» «To jaz vas vprašam!* Takoj me oprosti e teh prokletih verig, vi norci!* «Vas so zalotili v krčmi «Pri britanskem levu! V sumljivih okoliščinah*, se je oglasil kriminalni šef, ki je bil ves v zadregi. «Kakšne sumljive okoliščine!* je rohnel baron. «Zvabila me je tjakaj tista lepa natakarica — vrag naj jo vzame. Tega starega lopova Clifforda bom pa dal zapreti. Zakaj sem pa uklenjen? — Kaj pa sem zakrivil? Ali sem koga ubil?* Kriminalni šef in Davis sta se samo spogledavala, —- bila sta v čedalje večji zadregi. Zdaj je vstopil v celico detektiv in izročil šefu tole pismo: «Gospod kriminalni šef! Nesrečno naključje je povzročilo strahovito zmoto. Names o krivca je bil aretiran nedolžen človek. To je bil velik nesporazum. Tisti pravi pa je pobegnil. Bessie Wilkes.» Baronu so hitro sneli verige in se opravičevali. On je samo zažu-gal s pestjo: «Za to vas že izplačam! Pri ministru se pritožim.* In besno jo je odkuril iz celice. «Na, lepo juho smo si skuhali. Zdaj pa lahko greva v pokoj, gospod šef», je ves skrušen rekel Davis. Pri baronu. Ne bomo pripovedovali, kako je baron pričakal starega Clifforda, ki se je zadovoljen in veselo brundajoč pesmico, naslednjega dne podal k njemu. Izdamo le, da je starec take dobil, da je mukoma pobral svoje grešne kosti in odšel na nadaljne «grešne» podvige za barona, kateremu je kljub temu osta! zvest, kaj i pohlep po denarju je bil večji kakor njegove bolečine. Baron pa je ves čas, odkar je prišel iz zapora, premišljeval, kako bi se maščeval nad Jackom. V njem je počasi dozoreval sklep, da izvrši tak umor, kakršne je izvrševal Jack. Za žrtev pa si je izbral ubogo Jenny, katere se je hotel že zdavnaj iznebiti in ki jo je zdaj še bolj sovražil, odkar mu je porogljivo povedala, da je bila ona tista, ki je pomagala Eli pobegniti Maščeval pa bi se na ta način, da bi s tem umorom pripravil Jacka ob glas, da kaznuje samo ničvredne ženske, kajti Jenny je bila zapeljano, toda pošteno dekle. Dolgo časa je baron kolebal, naposled pa se je le odločil. Ko se je zvečerilo, je poslal vso služinčad iz hiše, potem pa je odšel pred vrata Jennyne sobe in prežal nanjo. Čim je ubogo dekle stopilo iz sobe, se je baron ves divji vrgel nanjo in jo zadavil. Nato je hladnokrvno napravil vse tiste znake na njenem telesu, ki so bili značilni za Jackove umore. Svojo žrtev je potem zavil v veliko odejo in jo skozi stranska vrata in preko parka odnesel nekaj sto korakov daleč. Tam jo je odložil pod nekim drevesom. Ko je zjutraj pekovski vajenec, ki' je raznašal pecivo, slučajno zapazil truplo, je zagnal divji krik in zbobnal skupaj vso sosesko. Vsi so bili prepričani, da je to Jackovo delo. Kmalu sta prihitela tja tudi sam kriminalni šef in Davis. Vsenaokrog sta poizvedovala, da-li kdo pozna to dekle, toda nihče ni vedel prav ničesar povedati o njej. «Prepričan sem, da ta deklina ni ena izmed zloglasnih*, je dejal šef Davisu. «To bi bilo prvič, da je Jack umoril pošteno dekle.* Umorjenko so odpeljali v mrtvaškem vozu. Tudi množica se je počasi razšla. Tu in tam je kdo vzkliknil: • «Jack je bil tu, v Westendu! Nobena ni več varna pred njim.* Nekaj dni je ves London govoril samo o tem zločinu. Zmaga ljubezni. Zadnje čase je bil William pogosto cloma. Čeprav je vsak dan bil v družbi z Elo, vendar ni mogel govoriti z njo na samem. Ko pa je nekega dne odšla njena mati v mesto in je bila Ela sama doma, se je odločil, da se z njo razgovori. Tiho je vstopil v njeno sobo. Ela je sedela pri oknu in žalostno gledala ra ulico, po licih pa so ji tekle vroče solze. Ni zapazila, da je on vstopil. «Ela!» je nežno poklical. Zdrznila se je in živo zardela. Hotela je pobeg, .ti iz sobe, toda ni je pustil ven. «Eia,» je nežno nadaljeval, »nikar ne beži, donusti mi tovoriti s teboj.* »Kaj bi rad?* ga je ponosno vprašala. «Da mi odpustiš, Ela. Teh muk ne morem več dalje prnašati.* »Saj me nisi maral. Kar pojdi k tistim žneskam, kar pojdi!* »Že zdavnaj sem zažpal' tiste slike. Prisegam ti vnovič, da niti ene njih nisem ljubil. Tiste slike sem zbiral bob iz ničemurnosti Tebi, najdražja, nikdar nisem bil nezvest. V mojem srcu ni bilo nobene druge, kakor edina ti — ti si mj vedno bi!: vse.» »To ni res, WilVam.» DoDo časa sta se tako pričkala in prerekala. William ji je neprestano zatrjeval, kako ljubi edino njo. Naposled mu je le uspelo, da jo ie omehčal in da mu je odpustila. Ženska radovednost pa ji le ni dala miru, da ne bi novnraševala, kako se je seznanil z vsemi temi dekleti. Na dolgo in široko ji je pripovedoval, kako mu njegova služba nalaga tudi družabne obveznosti, katerim se ne sme odtegovati, ako hoče nri svojem poslu uspevati. Naravno, da se je nri takih prilikah seznanil z raznimi ženskami. »Zdaj boš oa ves prosti čas posvetil meni, kajne, William? Kakor vidiš, še ni izginil ves dvom — sčasoma bo izginil — toda to ne gre tako hitro.* »O, izginil bo, draga. Odslej se ne boš več pritoževala nad menoj — živel bom samo za tebe — pripadal samo tebi!* Slišala sta, kako se vrača njena mati. William se je poslovil in odšel. Sumnja. Kriminalni šef in detektiv Davis sta se v kabinetu razgovarjala o vseh okolnosith tega poslednjega zagonetnega umora mladega dekleta. Šef je Davisu podrobno razlagal, zakaj sodi, da to dekle ni Jackova žrtev. Med drugim mu je predočil to, da je bilo truplo zavito v odejo, dekle najprej zadavljeno in šele potem zabodeno. Dekle tudi ni bilo iz vrst blodnic. Tudi se Jack še nikdar ni pojavil v tej četrti mesta. Sredi njunega živahnega razgovora je vstopil v kabinet detektiv, ki je prinesel pismo od Jacka, v katerem je sporočal, da najodloč-ne:e zavrača trditev, da bi bilo to dekle njegova žrtev. Sicer pa da bo po svojih vohunih prav kmalu zvedel, kdo je morilec. »No, kaj sem rekel?* je vzkliknil šef. »To je bil gotovo nekdo drugi, ki hoče posnemati Jacka!* V nadaljnjem razgovoru sta razpravljala o poteku dosedanjega za' sledovanja. Sporazumela sta se, da bo treba tudi v nadalje posvečati vso pozornost krčmi »Pri britanskem levu* in pa iskanju Jacko-vega skrivališča, kajti tudi potapljači niso v keju in vsem okolišu ničesar mogli odkriti. Davis je ves čas nekaj premišljeval Potem pa je povedal šefu, da ima načrt, kj se od prejšnjega razlikuje v toliko, da zdaj ne bodo zvabili Jacka samega v past, ampak njegovega pomagača. Poiskati bo seveda treba drugo dekle, Bessie za to ne bi bila pripravna, sicer je pa odpotovala iz Londona neznano kam. Ko se je Davis poslovil od šefa, je odšel k nekemu svojemu tovarišu, Billu, ki je bil tudi jako spreten in prevejan detektiv. Davis mu je vse podrobno razložil in Bill se je takoj lotil dela. Bill se je že zgodaj zvečer vrnil k Davisu. Povedal mu je, da je že zjutraj mislil na svojo nečakinjo, s katero je zdaj govoril in ji vse p°j vedal. Ona je pripravljena prevzeti vlogo vohunke. Domenila sta se, da se bo Moll/ Gordonova, tako je bilo ime Billovi nečakinji, izdajala za siro.o, ki stanuji. pri neki stari vdovi i11 dela v tovarni. Predvsem bo m0-rala obiskovati take lokale v White-chapleu, k. prirejajo plese in razne druge zabave. Tam se bo gotovo lahko spoznala s kakim Jackoviui pajdašem, če bo nastopala pa' metno in previdno, bo lahko zve; dela kaj več o Jacku in njegovi družbi. Davis je izročil Billu nekaj denarja, ki naj ga dekle porabi obleko in podobno. Pri tej prilik* mu je še enkrat toplo priporočili naj dekle ne nastopa preveč zapravljivo, kar bi takoj vzbudil0 sum, ampak naj bo skromna i*1 ljubezniva. * io pot tista dva detektiva Jackova pomagača — nista nwa prav ničesar izvedeti. Nista vedel3' da je ta zanjka namenjena njin*3’ oziroma komu njunih tovarišev, h pa njihovemu poglavarju. »Gospodična, tako znani se i*1] zdite. Gotovo sem že videl va obraz nekje drugje.* . . »Nemogoče, gospod, jaz nos'£ svoj obraz zmeraj na istem 01 stu.» * »Zakaj pa gospa Žmrkova kupuje več pri tem peku?* »Ker jo je razžalil.* »Kaj pa ji je rekel?* a »Da je njegova najstarejša jemalka.* Dnevna kronika Cenjene naročnike, ki so z na-fočnino v zaostanku še za mesec |tecember, vnovič opozarjamo, naj 10 nemudoma poravnajo, sicer bo-nu> primoranj jim nadaljnje poslanic lista ustaviti. y x škof dr. Rožman se je vrnil, i nedeljskim monakovskim brzim ^1;ikom se je ob 8.50 zjutraj vrni'1 jblianski škof dr. Rožman, ki se 6 od jeseni mudil v Ameriki med , ‘liSI'mi rojaki. Med velikim števi-0,n 'občinstva so škofa pričakovali Postaji tudi nadškof dr Jeglič, Pomočnik bana dr. Majcen in žu-ran dr. Adlešič. Občinstvo ie ška-1 Prisrčno sprejelo. , * Obstreljena služkinja. V Cno--sicu je p.-) nesreči Ludvik Mršič 1'strelii 16 letno služkinjo Marijo ^Seličevo jz škofje Loke. Zadeta v vrat, rana na srečo ni ne- varna. ne,X Cerkev so okradli. Znano in cgdaj močno slovečo romarsko 0,fkev na Velesovem so te dni 'skali predrzni tatovi, ki tih še jz Pasoče izslediti. Baje so pobrali z'itnfr*tVe ^°^a' dragocenost' in Pom ^ Trbovljah je v nedeljo pozna 6 skočna z mostu v Savo ne-izvr'li žetlska Obupno djjanie je na n a v trenutku. ko je vozil vlak ^„l^ajo. Potniki so hoteli njeno j>ozm[0 prePre^'b, a so prišli pre- 'laltobski gledališki oder v Ča« 'ani ie na pobudo društva »So-Pcjršiv- mat‘Ca v Ljubljani priredil Jr0 ail n>esec lepa uspelo veseloi-ren škandal nri Bartletovih« (Vzo-rOep„, 0 gesto pokazal polno šifi „LVan'e za skrbi in težave nađen v^ntov- P,()Sllemanja vre- Pkminčeva doživetja. Dr Mi-iem “,ocmk ie humorist in v bo pianističnem kramljanju pdnTh svo-nam zvečer ^napovedoval 14. t. ... .e avski zbornici o svojih nena-in izkušnjah v ChpC,fv,iaiih DoSn ",l okazal nam ho tudi krasne Vj n,, ke naših plan Kolb r°Rnice Proda >< la Predalič. I ,„y„Šentjakobskem gledališči z diapozibi-»Alpina« ter POSnnM. "«■" Vi, n5ke naših plan in v A V t. L:ul>ljani uprizore v nedeljo 12 iansu °b 15.15 Walfriedovo 3 de->eta bursko »Matasanovega Na-Ker j reena snubitev« (Maksel) nihgi6 to Poslednja uprizoritev, na l,podi'.ne zamudi te prilike. Pred do jV1'.' vstopnic v nedeljo od K T'a eno uro pred predstavo. žen;„ . druženje jugoslovenskih in j-jiibiia'ev 'n arhitektov - sekciji bo v‘J53’ vabi na predavanje. ^bišh, torek 14. januarja ob 20. 1 trv,', teneni lokalu na Kongresncr Sos]:!!- predaval bo g. it,-.v Kasal o terni: dr. Ini ’r^ktijvV Kasal o temi: »Duh i Kih jr"0 Pomen novih jugosbvai šviCa,rf . P sov za armirani bete ':iki?rski nreti Predpisi iz ‘Hajo. X leta 1935)« se za vlb-etli vsi Člani" in vsi, ki 'c ..ft'Vvž/ grobovi. V Ljubljan Urr..r V. h'uuovt. v l.JUD ^0(ie|j Matija Bončar. drž. .;,jVcm j c umrl vpokojene Polrjj. e^nice Franc Zottman ^an. ..Ir1 „Je umrl Lovrenc Kc uslužbenec drž. železnice Samomor za šalo Ljubljana, 13. jan. Poštni zvaničnik Feliks B. je danes zjutraj kdo ve zakaj ob= upal nad življenjem. Šel je ne= kam v Tivoli in se je kljub k rep s k im 46. letom hotel posloviti od tega sveta. Sklenil je, da si prereže žile na rokah. Pa nemara ni bil sklep do« volj trden ali pa je bilo rezilo skrhano. B. si je pač puščal ne« kaj krvi in so ga vrli reševalci prc« peljali v bolnišnico. Rane pa k sreči niso bile nevarne in so obu« panoa obvezali, nakar je od« šel. Tako je tudi prav. Kaj bi neki človek obupaval, ko se nam vendar godi malone vsem enako! In samomor vendar n: "očetje za kratek čas! 20.000 za poškodovano nogo Ptujske občinske zadeve — Odklonjena odškodnina Ptuj, 13. jan. V četrtek 9. t. m. se je vršila druga javna seja novega občinske ga sveta, katero je vodil pred« sednik dr. Remce. Kropfu Ludviku je bila prizna« na krajevna potreba za gostilno. Prošnji ravnatelja meščanske šole za brezplačno stanovanje se ni moglo ugoditi. Soglasno je bil odobren tudi sklep odseka glede znižanja najemnin v občinskih hi« šah. Odpisali so se pogrebni stro« ški stranke Murn, Dvoršakovi pa so se znižali na polovico. Sreski kmetijski obrtni razstavi, ki se je zaključila s primanjkljajem, jebi« la podeljena podpora v snes. Din | 4000 Športnemu klubu Drava se , Skrb za dražmo Ljubljana, 13. jan. Trpko človeka presune, ko sli« ši, kako je Anton Žitnik, ki je radi bede obupal nad življenjem in šel sam v smrt, še v zadnjih grenkih trenutkih svojega življe« nja mislil na blagor svoje družine. Pokojnik je bil zavarovalni agent in oglednik mesa, zadnji čas pa že dolgo brez zaslužka. Be« da ga je končno strla do obupa. Pred smrtjo pa je še napisal na listek papirja, na bi listi ne pisali o njegovem koraku, da ne bi ško« d ovali njegovi —družini. Če njegovo željo kršimo, stori« mo to le zato, da naše čitatelje posvarimo in opozorimo, naj ni« kar lahkomisleno ne obsojajo de« jan j izvršenih v obupu. Človek, ki ima toliko srca kakor pokojnik, zasluži spoštovanje im preostali svojci pač resnično sočutje. je odpisala letna najemnina za igralni prostor. Tvrdki Pihler Na« da iz Ljubljane se je sklenilo dati v najem prostore v Dominikanski vojašnici za tkalski obrat, kjer bi poslovali v začetku z 20 stroji. Prostore dobi za 5 let. Zadeva radi honorarjev cestnih pometa« če v pa je bila vrnjena v ponovni pretres upravnemu odseku. Zahteva za odškodnino Fuchsa Gotfrieda iz G raza. ki si je v me« stnem kopališču poškodoval nogo in sedaj zahteva Din 20.000, pa je bila zavrnjena. Pri slučajnostih j c g. prof. Alič prečital spomenico proti nameravani uvedbi m on o p o« Hzacije šolskih knjig. Albin Erklavec Človek skoraj ne more verjeti, da je tako nanagloma odšel vedri baritonist in dolgoletni član oper« nega zbora g. Albin Erklavec. Pokojnik, pristen Ljubljančan, je bil star komaj 47 let. Že izza mlada je bil navdušen pevec in je uspešno sodeloval pri raznih pev« skih društvih, v suziji 1910«! 1 pa je bil prvič član tedanjega dežel« nega gledališča. Potem je moral k vojakom, a po vrnitvi iz vojske je ostal do smrti član naše ope« re. Pokojnik je še izza vojne bole« hal na želodcu. V četrtek zvečer so se mu bolečine ponovile. To« krat je preveč zaupal v svojo fi= žično odpornost. Ko se je podal v bolnišnico, mu ni bilo več po« moči. p.—Na Brezjah je umrla Ana Po« točnik. — V Čakovcu je umrl Fri« derik Sima Gali, okrajni glavar v p — V Slov. Konjicah je umrl trgovec in posestnik Martin O go« reve, star 88 let. — V Medribniku je umrl 77 let stari prevžitkar Ga« ves Vid, v banovinski hiralnici v Ptuju pa 72 leti stari Wostncr Miha iz Podsrede. X OUZD v Ljubljani opozarja delodajalce, da toče prijavna dolž nost takoj od dneva dejanskega nastopa dela ne glede nato, ali je delavec najet stalno, začasno ali samo za poizkušnjo. Delavec mo« ra biti prijavljen najkasneje os« mi dan po pričetku dela. X Trojčke je rodila. V vasi Mezgarje pri Sarajevu je žena te« žaka Mate Mijatoviča rodila troj« čke, in sicer tri punčke. Mati in trojčki so zdravi. X Skoro za 40 milijonov Din fo baka so pokadili lani v Sarajevu. Največ kade v Sarajevu cigarete Drava. Lani so jih pokadili 8 mi« lijonov. Lani so Sarajevčani da« li za tobak skoro poldrag mili« jon dinarjev več kakor prcdlan« skim. X Druga velika pomladanska umetniška razstava. Društvo li* kovnih umetnikov je živahno na delu s pripravami za drugo po* mladansko umetniško razstavo, ki bo meseca maja t. 1. v Jakopi* če vem paviljonu. Vse slovenske oblikujoče umetnike že sedaj opozarjamo na velik pomen te razstave, na kateri bodo izbrana najnovejša izvirna umetniška de* la, s katerimi se bodo umetniki kvalitativno pomerili medseboj. Ravno tako opozarjamo tudi lju« bitclje umetnosti. Odbor. X Sokol 1. Ljubljana-.Tabor va* bi člaistvo na 28. redno glavno skupščino, ki bo v sredo 29. t. m. v mali dvorani na Taboru. X Alpinistična šola Otvorit* veno predavanje g dr. Rajko Lo* zarja bo v sredo 15. t. m. v veran* di hotela »Llnion«. Vhod skozi j kino. Poleg prijavljenccv vabljeni i tudi vsi. ki se zanimajo za alpi* nistiko. T. K. Skala. V nedeljo okrog dveh so ga iz bolnišnice prepeljali domov, kjer je ob 15.15 preminul. Za priljubljenim tovarišem ža« lujejo njegovi stanovski vrstniki in prijatelji. Saj ni bil samo do* ber pevec in zabaven družabnik, ampak tudi vzoren tovariš, ki se je ves čas izza njene ustanovitve kot funkcionar udeleževal dela v organizaciji gledaliških igralcev. Pogreb bo v torek, 14. t. m. ob pol štirih popoldne iz hiše žas losti Jegličeva 10, na pokopali* šče k Sv. Križu. Pokojniku obra* nimo časten snom in. preostalim tonlo sožalie! Dnevna pratika Torek, 14. januarja. Katoličani: Ililarij. Pravoslavni: 1. januarja. Novo leto. Bakarčič, Sv Jakoba trg 9, Ra* mor, Miklošičeva cesta 20, Gartus Moste, Zaloška cesta 18. Kino Torek 14. januarja: Kino Matica: Tarzan. Kino Ideal: Mladost za denar. Kino Sloga: Danteiev pekel. Kino Union: Mamica. Kino Sokol-Š;ška: Grd Christo. Vreme Jugoslavija: Oblačno vreme prevladuje po vsej državi; samo v Vardarski banovini so manjše zia-srrtve. Po severozapadnih krajih nekoliko dežuje. Temperatura je padla povsod razen v Primorju. Najnižja Peč —2 C- najvišja Šibenik + 15 C. Napoved za danes; Prevladovalo bo oblačno vreme, mestoma tudi nekoliko dežja in snega. Man.še zjasnitve po severnih in zapadnih krajih. Temperatura bo še neko’i-ko padla. — Sonce vzhaja ob 7.14, zahaja pa ob 16.20. Dunajska napoved; Vreme se bo hitro spreminjalo. V nekaj dneh se bo zjasnilo. V dveh dneh bodo padavine, najbrž sneg. _________ Cene se dvigajo Poročilo Na* rodne banke za mesec december 1935 ugotavlja med drugim porast cen V nekaterih panogah je in« deks cen poraste! za celih 1554 MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši tnesek 5 Din. Drž. in ban. davek i Din. Oglasniki, ki iščejo elnžbe, plačajo samo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti ra odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri na- AVTOMATIĆNK blljardete, popolnoma nove, prodajam ali dajem v najem pod ugodnimi pogoji. Redno funkci-joniranje aparata zajamčeno. Ponudbe na oglasni od-ielek pod »Biljard« SOSTANOVALCA event. dijaka sprejmem. Cena po dogovoru. Ljubljana, Rožna ulica 7. tricikl rabljen toda v dobrem stanju z nosilnostjo do 100 kg kupim. Ponudbe pod »Eventualno proti odškodnini posodim« na upravo lista. Čitajte! Priporočajte! Širite! „GLAS NARODA41! Gnezdo nemorale kjer se je ustrelila Vučkoviceva Blizu Hamburga je na neki kmeti-tiji zagledalo »luč sveta« tele s petimi nogami. Kakor vidimo na sliki, se živinče tudi s tako opremo počuti prav dobro in je čvrsto in zdravo. Tale igralec golia je poslal svojega slugo k vragu in sl je kupil osla, ki mu nosi vse potrebščine. Na turnirju je pa Igral najslabše. Pač oslovski vpliv osla... Šaljiv prizor krsta na ekvatorju. Člani posadke ameriške ladje »Auguste«, ki se še niso vozili čez ekvator, morajo prestati takozvani ekvatorski krst. Zlodej jih ob tej Priliki tudi obrije. Na sliki ga vidimo z veliko britvijo pripravljenega. Kakor smo že obširno poročali, se je v Vrbovečki ulici 20 v Za« grebu na Novo leto v zelo tragič« nih in pretresljivih okoliščinah ustrelila nekdanja oboževana ic« potica Zora Vučkovič. Bila je morfiinistka in udana pijači. Padla je na dno življenja in izrabila priliko, ko je njen kavalir pustil na postelji samokres, ter si je pognala kroglo v glavo. Oj) tej priliki je zagrebška po« licija odkrila, da se v tej ulici zbirajo sumljivi ljudje. Sem so se zatekale blodoice s svvjhni ljub« Skl Izgnane in preganjane žen« ske ter zločinski svet Zagreba je imel v teh bednih hišah v Vrbo« večki ulici svoje zatočišče. Zato je policija včeraj priredila v tej ulici velgiko racijo in odkrila ve« liko leglo nemorale baš v hiši, kjer si je končala svoje žalostno življenje, polno trpljenja in poni« žanja, Zora Vučkovič. Lastnica brloga, kjer se je Vue« kovičeva ustrelila, je neka Duj« movič, ki je na Novo leto od s to« pila Zori sobico. Tu so se zbirala dekleta, ki so bila brez dela in so se preživljala s tajno prostitucijo. Policija je nenadoma obkolila hišo in vdrla v hišo. Zasačila je v sobah 18 oseb, ki niso bile pri« javljene. Sobice jim je Dujmovi« čeva dajala v najem za drag de« nar. Policija je vse aretirane ženske poslala v bolnišnico. Tri med nji« mi so okužene s hudo spolno bo« leznijo. Osem oseb so pa pridr« žali v zaporu, ker imajo razne delikte na vesti. Zaprli so seveda tudi Dujmovičcvo. Izpovedi aretiranih deklet so pretresljive Živele so v bedi in se preživljale s prostitucijo. Mo« rale so biti na razpolago noč in dan. da so zaslužile za najemnino in za hrano. Dujmovičeva je bila pravcata trgovka z dekleti, ki je ta izgufljena dekleta nesramno iz« rahljala. Policija v Zagrebu se je odi o« čila, da bo temeljito očistila ves Zagreb, kjer je več »Vrbovečkih ulic« in kdo ve koliko babnic, kakršna je Dujmovičeva. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Torek 14. januarja: Siromakovo jagnje. Red C. Sreda 15. januarja: Kako zabogafciš Red Sreda. OPERA Tonek 14. januarja: Carmen. Red B. Sreda 15. januarja: Pr e šm en tani grad. Red A. Poročilo za smučarje 13. januarja. Rateče-Planica: —1 C, barometer pada, pooblačilo se je, 15 cm srenja. — Kranjska gora: —1 C, pooblačilo se je, barometer pada. mirno, 15 cm srenja. — Vršič, Krnica in Tamar: 30 cm srenja. —• Bistrica — Boh. jezero: 2 C, zelo oblačno, med dežjem sneži. — Pokljuka 12. jan.: —5 C- jasno, mirno, 30 cm sreza. Smuka dobra. Skakalnica uporabna. — Sm. dom SK. Iririje v Planici; 11. jan.: soln* čno, 20 cm sreža. Izleti in ture mogoči. — Krvave 11. jan.: —1 C, severozapadni veter, pršič. Smuka dobra. — Pohorje, Seniorjev dom, 11. jan.: —3 C, drobno sneži; 10 do 30 cm snega. Izleti še vedno nemogoči. — Peca 11. jan.: jasno, mirno. —4 C, 60 cm snega. Smuka prav dob ra. Radio Ljubljana Torek, 14. januarja. Ob 11.00: Šolska ura: Mali harmonikarji (prof. Rančigaj), 12.00: Iz čeških oper, plošče, 12.45: vreme, poro« čila, 13.00: čas. poročila, 13.15: Balalajka, plošče, 14.00: vreme, borza, 18.00: Vsakemu nekaj. Radijski orkester, 18.40: Filozofi« ja zadružnega gospodarstva, dr. France Veber, 19.00: čas, vreme, poročila, 19.30: Narodna ura: dr. Boris Zarnik predava o jugoslo« vanskem biologu Ivanu Regenu, (prenos iz Zagreba), 20.00: prenos iz zagrebačke opere, »Luiza«, med odmorom prodava V. Ukmar poročila. Oglasi v našem listu so poceni in uspešni Prapodoba lenobe je tale povodni konj. Kar zavidal bi mu človek, njegov miren In samozavesten pogled. Posebno sodoben človek, ki je izgubil živce In ravnotežje. Kdor poučuje druge, mora sam obvladati do popolnosti svojo stroko. Tako je tudi pri sportu. Slika kaže nemškega skakalca Keferja, kako daje lekcijo športnikom, ki trenirajo svoj naraščaj. Keier kaže nazorno s pomočjo neke trenerke pravilno držo pri zaletu za Auetbuckov skok. Evropska prvakinja Schleche drži trenerki glavo. Izdajatelj: Josip Fr. Knaflič. — Prednik: Milan Zadnek. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.