LETO XXXIII., ŠT. 11 Ptuj, 20. marca 1980 CENA 5 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Naloge kmetijstva in agroživitstva (stran 3) Več pozornosti vlogi učenca (stran 4) V letu 1980 izobraževanje metalurgov (stran 5) Mlekarske skupnosti in prireja mleka (stran 7) Novo jadralno letalo Aerokluba Ptuj (stran 13) SOUDARNOST v SLOVENSKEM PROSTORU STALIŠČA IS SO PTUJ Cesta od Žetal proti Rogatcu je ena med slabše vzdrževanimi na območju ptujske občine Foto:!. Ciani Zbori skupščine občine Ptuj so na svoji 23. seji med drugim ob- ravnavali tudi analizo razvojnih možnosti samoupravnih intere- snih skupnosti, ki delujejo na ce- lotnem območju Slovenije. Za razpravo v delegacijah, predvsem pa na sejah zborov (družbeno politični zbor seje sestal v petek. 14. marca, zbor krajevnih sku- pnosti in zbor združenega dela pa v ponedeljek. 17. marca), je izvr- šni svet skupščine občine Ptuj pripravil stališča k analizi razvoj- nih možnosti samoupravnih inte- resnih skupnosti posebej za družbene dejavnosti, za SIS s področja gospodarskih dejavnosti in posebej za SIS s področja go- spodarske infrastrukture. Prav slednjemu velja poseben pouda- rek. V anali/.i poudarjajo, da v ob- močje občme Ptuj spadajo tudi Haloze in Slovenske gorice, ki so v slovenskem prostoru opredeljena kot manj razvita območja. Zaradi tega je še kako pomembno obli- kovanje in delitev solidarnostnih sredstev v tako imenovanih re- pubiških SIS za področje gospo- darske infrastrukture. Tako izvr- šni svet ugotavlja, da združena elektro gospodarska podjetja Slovenije, zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije v svojih ana- l«uh ne vključujejo obveznosti do skladnejšega regionalnega razvo- ja SRS. da zveza komunalnih skupnosti in republiška skupnost za ceste ta razvoj le omenjala. Zaradi tega .so zbori skupščine občine Ptuj sklenili opozoriti omenjene samoupravne interesne skupnosti in druge sam<.)upruvne t)rganizacije in skupnosti na iz- polnjevanje že doslej dogovorje- nih usmeritev in nalog v tem srednjeročnem obdobju, obenem pa tudi na obveznosti družbe do skladnejšega regionalnega razvo- ja SR Slovenije v obdobju 1981-1985. Pri tem naj omenimo samo področje cest. Nadaljnji razvoj magistralnega in regionalnega cestnega omrežja v SRS je ned- vomno odvisen od izvedbe pro- grama v ('Obdobju 1976—80 in od virov sredstev za uresničitev teh programov. Ob tem je treba upo- števati, da je zaradi prerazpore- ditve prometnega davka na po- gonsko gorivo izpadel precejšenj del predvidenih sredstev v tem planskem obdobju, zalo bo treba cestno mrežo gradili le na trdnih viiih sredstev. Na območju ptujske občine ima prav goto- vo prednost zgraditev cestnega omrežja v regulacijskem območju mesta Ptuj in modernizacija re- publiških cest na manj razvitih območjih občine. Zaradi lega bi morala bili sredstva za pomoč- manj razvitim tudi v bodoče združevana vsaj v enaki višini kot doslej. Glede na obširno problematiko nadaljnjega razvoja cestnega omrežja v občini Ptuj so zbori sprejeli predlog, da se skliče sku- pno zasedanje zborov skupščine občine Pluj in skupščine lokalne skupnosti za ceste ob sodelovanju predstavnikov strokovne službe in samoupravnih organov repu- bliške skupnosti za ceste. FF Kurirčkova pošta ponovno v rokah najmlajših Kurirčkova postaje ena izmed aktivnosti prenašanja pridobitev narodno-osvobodilnega boja na mladi rod. Tako se naši najmlajši skozi njo seznanjajo s trnovo potjo pionirja-kurirja. kije v najhujših časih, skozi neštete ovire prenašal, zaupna poročila. Ohranjanje tradicij, narcnlnoosvobodiinega boja in vzgoja pionirjev v patri- otskem duhu ni samo naloga zveze prijateljev mladine, temveč celotne družbe, zato je potrebno v odborih za pripravo kurirčkove pošte zagotoviti sodelovanje predstavnikov ZZB NOV. Zveze komunistov. Socialistične zveze, ZSMS. ZRVS. Zveze sindikatov, ostalih družbenih organizacijah in društev. V okviru aktivnosti ob letošnji kurirčkovi pošli, ki je posvečena 88. rojstnemu dnevu tovariša Tita in 35-letnici osvoboditve ter kre- pitvi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, bodo na- jmlajši pripravili vrsto prireditev, od mitingov do srečanj z borci, obiskov narodnoosvobodilnih obeležij: pisali pa bodo tudi spise na temo: 35 let v svobodni do- movini in zdravja ti želimo, dragi naš tovariš Tito. Ptujski pionirji bodo letošnjo kurirčkovo poštt). ki začenja 22. marca, prevzeli. /. aprila na mostu v Forminu—Gorišnica od pioni- rjev ormoške občine, zatem pa jo bodo več dni nosili skozi desetine krajev v ptujski občini in jo 10. aprila dopoldne slovesno predali naslednjmi nosilcem, pionirjem radgonske občine in sicer na (jo- mili. MG SKUPNA SEJA PREDSEDSTEV OK SZDL IN OK ZSMS PTUJ lULADINSKO PROSTOVOUNO DELO Včeraj popoldne sta se v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju sestali na skupni seji predsedstvi občinske konference SZDL Ptuj in občinske konference ZSMS Ptuj in obravnavali naloge v zvezi z iiiadinskim prostovoljnim delom. Izhodišče za razpravo je bilo gradivo »Analiza razvojnih možnosti 'Mladinskega prostovoljnega dela v območju občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985«. Na podlagi tega dokumenta je treba skleniti ustrezen •Iružbeni dogovor v okviru republike in v skladu s tem dogovoriti trdno vsebino s samoupravnimi sporazumi. Vključili bo treba skupščine SIS. Ja elemente mladinskega prostovoljnega dela vključijo v svoje temelje planov. Povezano z mladinskim prostovoljnim delom na območju ptujske občine so obravnavali tudi delo M DB iz ptujske občine na republiških in zveznih akcijah od leta 1976 naprej, ko je odšlo iz Ptuja 36 brigadirjev in ''rigadirk na republiško M DA »Brkini 76« pa vse do načrtovanja Tiladinskih delovnih akcij v naslednjem srednjeročnem obdobju. Po- ■iehen Doudarek so dali ludi lokalnim mladinskim delovnim akcijam v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, ki jih naj organizira ^>>aka osnovna organizacija ZSMS. Podrobneje o vsebini seje prihodjič. FF Brezplačno ,,gnojib" Po nekaj toplih, že pravih po- niladanskih dnevih, nas je v so- boto 15. marca zjutraj presenetila '»nežna odeja, snežilo pa je še kar laprej. kot da bi bili sredi janu- 'irja. Vendar je topla zemlja hitro Opijala sneg, ki .se je nekaj dni 'iidržal le v senčnih legah. Sneg v marcu je za naše kraje >>k()raj reden pojav, kmetovalci Pravijo, daje za polja in travnike ''*>risten. zaleže celo toliko kot Enkratno gnojenje. V Halozah pa 'judski rek pravi, daje marčevski '»neg »gnoj revežem«. \ soboto zjutraj je bilo povsod belo kot sredi januarja Foto: Alfred Bradač MARA ŽLEBNIK OBISKALA 0RM02 Izmenjava izkušenj Minuli tedenje Ormož obiskala Mara Žlebnik. podpredsednica izvršnega sveta skupščine SRS, s sodelavci. S predstavniki občine in družbeno političnimi delavci se je pogovarjala o nekaterih najbolj aktualnih vprašanjih današnjega časa. Kot je omenila, je potrebno bolj kontinuirano spremljati raz- voj naše družbene skupnosti in njeno preobrazbo^ ki pa je dol- gotrajen proces. Če hočemo pri tem uspeti, moramo biti vselej v sredi.šču dogajanja. Namen nje- nega obiska je bil predvsem ta, da se sama in preko nje najvišji re- publiški organi, seznanijo z iz- kušnjami, ki so si jih pridobili v bazi, kot je občina, v šestih letih uveljavljanja delegatskega siste- ma, kot temelja vsem družbenim tokovom. Največjo pozornost je tovariši- ca Žlebnikova namenila izkuš- njam, ki so sijih v ormoški občini pridobili na področju samoupra- vnega družbenega planiranja in samoupravnega sporazumeva- nja, ki se po splošnem mnenju razvija nekoliko prepočasi in ga v mnogih sredinah, predvsem v delovnih organizacijah še vedno obravnavajo kot »nujno zlo«. Zanimalo jo je tudi delovanje skup.ščinskega delegatskega si- stema, ali gre razvoj le-tega po začrtani poti in kjeje vzrok teža- vam, ki se pojavljajo. Precej pozornosti so namenili še problematiki samoupravnega sporazumevanja, vprašanju za- gotavljanja solidarnosti na vseh področjih kar je še posebej po- membno za nerazvita območja, kot je ormoško. Ustavili so se tudi pri vprašanju zagotavljanja soli- darnosti na vseh področjih kar je še posebej pomembno za nera- zvita območja, kot je ormoško. Ustavili so se tudi pri vprašanjih preoblikovanja občinske uprave, vprašanju družbenih svetov, pa pri uspehih oziroma težavam medobčinskega sodelovanja, vprašanju informiranja in podo- JB SEJA OBČINSKEGA SVETA ZSS PTIU j i Priprave na volilno i sejo občinskega sveta . Na včerajšnji seji občinskega sveta ZSS Ptuj so najprej ocenili i izvedbo občnih zborov osnovnih organizacij sindikata in konferenc \ osnovnih organizacij sindikata, zatem pa se dalj časa zadržali pri analizi i razprav o zaključnih računih za preteklo poslovno leto, s posebnim poudarkom na uresničevanju politike gospodarske stabilizacije. ; Največjo pozornost pa so člani sveta posvetili pripravam na volilno sejo ■ občinskega sveta, ki bo 16. aprila. Pri tem pa so lahko ugotovili, da so \ več ali manj opravljene vse naloge v vzezi z volilno sejo. Tako je • pripravljen osnutek statutarnega sklepa občinske organizacije ZSS Ptuj, dalje kadrovski predlogi za sestavo posameznih organov občinske j organizacije in tudi opravljeni kadrovski postopki za izvolitev predsed- i nika in sekretarjev občinske organizacije ZS. Na volilni seji pa bo brez dvoma potrebno podati tudi temeljito oceno delovanja občinskega sveta , zveze sindikatov v zadnjem obdobju. Glede na sklepe predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj, ki je bila 4. j marca, so statutarni sklep in poslovnik občinskega sveta dopolnili s tem, j da občinski svet šteje 50 članov, predsedstvo občinskega sveta pa 15 i članov. Na nivoju občinske organizacije sindikata pa delujejo naslednji j organi: občinski svet, ki šteje 50 članov, predsedstvo, ki šteje 15 članov, ; 13 občinskih odborov sindikata delavcev posameznih dejavnosti s 7 do 15 i člani, nadzorni odbor, ki šteje 5 članov, delegacija za MS ZSS za \ Podravje, ki šteje 5 članov, svet za samoupravljanje in delegatski sistem, ', svet za ekonomska vprašanja in planiranje, svet za zdravstveno varstvo i in socialno politiko, svet za vprašanje delitve dohodka in osebnih i dohodkov, komisija za kadrovsko politko in izobraževanje, komisija za ; ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, komisija za kulturo in >. med.epubliško sodelovanje, komisija za športne igre in rekreacijo, i komisija za inventivno dejavnost in komisija za informativno dejavnost. \ Za predsednika občinskega sveta se tudi v prihodnje evidentira Janko ^ Mlakar, dosedanji predsednik občinskega sveta, za sekretarja ponovno j Danilo Masten, dosedanji sekretar občinskega sveta in za sekretarja ob- j činskih odborov sindikata dejavnosti Franc Klemenčič, dosedanji; podpredsednik občinskega sveta ZSS Ptuj. MG j SKUPŠČINA OBCINE PTUJ Komisija za odlikovanja in priznanja Na podlagi 8. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št, 5/78), 7, člena Odloka o priznanjih občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 6/76) in 2. člena pravilnika o kriterijih in postopku za podelitev priznanj občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 7/76) Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Ptuj POZIVA 1. Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti. Izvršni svet skupščine občine Ptuj ter druge organe, organizacije in društva, da prijavijo do 20. junija 1980 kandidate za podelitev priznanj občine Ptuj v letu 1980. 2. Priznanja se podeljujejo za posebne in izredne uspehe dosežene na področjih dejavnosti: — gospodarstva, — zdravstva in socialnega varstva, — ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, — dela v družbenopolitičnih organizacijah in v krajevnih skupnostih, — kulture in prosvete, — vzgoje in izobraževanja, — telesne kulture in tehnične vzgoje. Za priznanja so lahko predlagani posamezniki, delovne skupine posameznikov, samoupravne organizacije in skupnosti ter družbene organizacije in društva. 3. Priznanja občine Ptuj so: — Imenovanje častnega občana občine, — Zlata plaketa občine, — plaketa občine, — Družbeno priznanje v obliki listine. 4. Predlogi za priznanja morajo vsebovati poleg osebnih podatkov kandidata oziroma podatkov o predlagani organizaciji, skupnosti ali društva tudi vrsto priznanja za podelitev in podrobno utemeljitev, ki mora vsebovati natančen opis posebnih in izrednih uspehov na posameznem področju dejavnosti, iz druge točke tega poziva Predlogi se vlagajo na posebnem obrazcu, ki ga predlagatelji dobijo v sekretariatu Skupščine občine Ptuj, Srbski trg l/I. 5. Dodatne obrazložitve odloka o priznanjih občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 6/76), odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o priznanjih občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 12/79) in pravilnika o kriterijih ter postopku za podelitev priznanj občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj šl- 7/76) lahko predlagatelji dobijo v sekretariatu Skupščine občine Ptuj Ptuj, marca 1980 Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Ptuj 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 20. marec 1980 — TEDMUi Iskra zanetila lepšo prihodnost Leto 1974 pomeni za nerjizvito območje krajevne skupnosti Makole pomembno prelomnico v nadaFjnjem gospodarskem razvoju. Ta je pred tem slonel izključno na dohodku iz kmetijstva in sredstev, ki so jih prinašali domov krajani, zaposleni v večjih industrijskih središčih. Prizadevanja krajanov in tudi skupščine občine Slovenska Bistri- ca so rodila uspeh. V majhnem prostoru na gradu Statenberg je blizu 20 deklet, domačink prvič spoznalo kako so sestavljena programska stikala za pralne stroje in mikro releji za potrebe elektronike. Prav sestavljanje teh delov pa je vse do danes ostalo osrednji proizvodni program delovne organizacije, ki je v nepolnih šestih letih prerasla iz skromne delavnice v danes že če- trto največjo TOZD na območje občine Slovenska Bistrica. Leta 1978 so slavili v Makolah drugi pomembni dogodek v smeri industrializacije kraja. Iz ute- snjenih prostorov v Statenbergu so se preselili v sodobne proizvodne prostore novozgrajenega objekta v neposredni bližini gradu Staten- berg. Hiter razvoj tega obrata je kmalu narekoval iskanje novih prostorskih možnosti, ki so jih našli v stari osnovni šoli v Polj- čanah, kjer danes dela že 185 redno zaposlenih krajanov. Skupno s sektorjem v Makolah, kjer jih je trenutno zaposleno 120 so tako oktobra lani pričeli delovati kot TOZD Iskre Avtomatika Ljubljana, kar je bil pomemben korak k nadaljevanju preoblikovanju dislociranih obratov. ,,V novoustanovljeni TOZD smo v času treh mesecev kolikor delujemo tako in samostojnim zaključnim računom oblikovani, opravičili zaupanje in še z večjim elanom nadaljujemo začrtane delovne programe", je v razgovoru povedal direktor TOZD Releji Makole Ludvik Trčko. Precejšnji del sredstev so ustvarili za sklade. V teh treh mesecih samostojnega obračuna so ustvarili kar 130.000 dinarjev samo za po- slovni sklad. Povprečni OD nekvalificiranega delavca pa je znašal 5200 dinarjev, medtem ko so celotnega prihodka v lanskem letu ustvarili za 23. milijard starih dinarjev. V tem kratkem obdobju pa so postali tudi velik izvoznik saj več kot 80 odstotkov celotne relejne proizvodnje izvojijo in to na konvertibilna tržišča.Ob tem pa ugotavljajo, da še vedno niso izko- ristili vseh danih možnosti. Ob vseh teh uspehih pa se tudi v delovni organizaciji TOZD Releji Makole srečujejo z nekaterimi težavami, med katerimi so na prvem mestu povečanje materi- alnih stroškov, predvsem pove- čanja cen reprodukcijskega materiala. Predvsem žlahtne kovine, ki jih uporabljajo, so se kar za nekajkrat podražile, pa tudi dobava nekaterih drugih repromaterialov je v določenih obdobjih zaostajala za potrebami. ,,Tudi v naši TOZD smo se aktivno vključili v stabilizacijska prizadevanja in na osnovi teh gradimo tudi naš prihodnji gospo- darski razvoj. Posebno pozornost bomo v prihodnjem obdobju po- svetili iskanju notranjih rezerv v produktivnosti, zmanjšanju odpadka, boljši izkoriščenosti delovnega časa, pričakujejo pa tudi boljšo oskrbo z reprodukcij- skimi materiali iz TOZD v Ljubljani. Zagotovitev teh materi- alov je ocenjeval nadaljnje razvojne možnosti kolektiva, kateri je prav gotovo zanetil veliko iskro upanja, da bokončno tudi krajevna skupnost Makole izpla- vala iz območja nerazvitih. Prvi rezultati so že vidni, saj se je skoraj ustavilo odhajanje mladine iz domačega kraja pa tudi materi- alno stanje družin se je močno izboljšalo. Vse manj ostarelih ostaja samih, saj so mladi našli zaposlitev doma. Prav gotovo velik uspeh pa je dosežen s tem ker je od skupno prek 300 članov kolektiva s sektorjema v Makolah in Poljčanah največ žensk. Kolektiv se lahko pohvali tudi s tem, da je struktura članstva zelo mlada, saj je povprečna starost zaposlenih komaj 23. let. Tudi izo- braževanju članov posvečajo veliko pozornost, saj uspešno podpirajo prizadevanja za izo- braževanje ob delu, štipendirajo pa tudi kadre za pridobitev srednje in višje izobrazbe. Ob tem pa ne zanemarjajo prizadevanj na področju letovanj in prehrane kot tudi oblik rekreacije članov. Kljub temu da kolektiv v letošnjem letu pričakuje določene težave, predvsem ob nadaljnjem poviševanju cen reprodukcijskih materialov, pa smelo načrtujejo razvojne naloge v srednjeročnem razvojnem programu 1981-1985, kjer bodo posvetili posebno pozornost gradnji objektov dru- žbenega standarda, predvsem sodobne kuhinje, pospeševali bodo stanovanjsko gradnjo tako v za- sebnem kot družbenem sektorju, preusmerili nekatere sedaj še nezadostno funkcionalne prostore v Makolah v proizvodne prostore. S tem načrtujejo tudi precejšnje povečanje proizvodnje in večje možnosti nadaljnjega zaposlovanja krajanov iz nerazvitega območja. Nova proizvodna dvorana v neposredni bližini gradu Statenberg. Do konca srednjeročnega razvojnega obdobja bi naj imeli skupno v sektorjih Makole in Poljčane zaposlenih okoli 600 delavcev to pa jih bo uvrščalo že v sam vrh usp^nih delovnih or- ganizacij v občini Slovenska Bistri- ca. Pomemben povdarek bodo dali tudi vključevanju delovne or- ganizacije v življenje in dogajanje krajevne skupnosti kjer deluje. Čeprav so ti stiki že sedaj zelo dobri pa si želijo povezanosti še poglobiti, predvsem bodo pri tem imele pomembno vlogo delegacije tako v TOZD kot tudi krajevni skupnosti. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Osmi marec - tovarniški praznik Delavci TOZD Delta v Ptuju so si izbrali za svoj tovarniški praznik 8. marec in ga zato vsako leto še posebej slovesno proslavijo ter združijo z dnevom žensk. Tako je bilo tudi minulo soboto, ko se je nekaj po deveti uri začela skrbno pripravljena slovesnost v tovarniški jedilnici na kateri je uvodoma govorila Lizika KUNSTEK, — predsednica osnovne organizacije sindikata. Za tem, ko je orisala pomen letošnjega praznovanja dneva žensk in vrste drugih obletnic, ki jih v ta praznik vključujemo, je nekaj besed namenila Se skupnim uspehom, ki jih v zadnjih letih ptujska Delta dosega na vseh področjih in prebrala pozdravno pismo generalnega direktorja Laboda Zdravka Petana, v ka- terem izreka posebno priznanja kolektivu za rezultate dosežene na proizvodnem in samoupravnem področju. Na sobotni slovesnosti je iz rok predsednice delavskega sveta Anice Kokol — 31 delavk sprejelo priznanja za 10, 20 in 30 let dela v tovarni, posebej toplo pa so čestitali Nežki Habjanič, Amaliji Zoreč, Anici Horvat in Slavici Carman, ki letos delajo že 30 let v tem kolektivu. Poleg tega pa so izročili še knjižna darila Greti Bele in Sonji Krajnc — za naj- boljši delavki v letu 1979, za Lizilta Kunstek — predsednica GOS v Delti, govori zbranim čla- nom kolektiva in gostom, (foto: mš) družbenopolitično in mladinsko delo pa so jih sprejeli še Dragica Novak, Franc Ceh in Sonja Kirbiš. Tokratna proslava tovarniškega praznika v Delti je vključevala še kviz znanja med mladimi iz izmen 100 in 200 Zmagala je izmena šte- vilka 200 s 15. točkami, nasprotna ekipa pa je zbrala 12 točk. V tekmovanju v šivanju srajce, to tekmovanje je bilo že pred tem, so imeli več uspeha v izmeni 100, ki so zbrali 110 točk, izmena 200 pa 93 točk. Med posameznicami sta bili najboljši Danica Kelc in Milena Kelc, ki sta upoštevajoč hitrost in kvaliteto zaSUe srajce zbrali enako število točk. Danica je bila sicer hitrejša pri šivanju za 27 sekund, vendar je bila Milen, nekoliko boljša v kvaliteti. Po tem, ko so podelili priznanja ... in še pogled na zbrane na proslavi, (foto: Ciani) še za uspehe na področju strelskih tekmovanj, ki jih v počastitev praznika organizirajo vsako leto strelci Delte, so otroci zaposlenih delavk, člani kolektiva in učenci osnovne šole Tone Znidarič v Ptuju izvedli še prisrčen kulturni program, ki je navduSil vse prisotne. PRED POSVETOVANJEM OB DNEVU INOVATORJEV PTUJSKE OBCINE - 30. MARCU Inovacija še marsikje na stranskem tiru Letos bomo že tretjič zapored organizirali v ptujski občini posvetovanje ob dnevu inovatorjev — 30. marcu. Ze v preteklih letih smo poizkušali utrditi temelje za sistemsko in organizirano delovanje na tem področju. V koliki meri smo uspeli uresničiti zastavljene cilje pa bo govora tudi na letošnjem posvetovanju, ki bo na dan inovatorjev. Vprašanje o tem, kaj pripravljamo za to priložnost v ptujski občini smo zastavili Nataši Belšak, pomočnici sekretarja za raziskovalno skupnost občine Ptuj: ,,Tudi letos pripravljamo posvetovanje ob dnevu inovatorjev občine Ptuj — 30. marcu in sicer bo to organizirano v obratu delovne organizacije Olga Meglic v Dolanah 31. marca. Uvodna beseda na tem posvetovanju bo posvečena stanju na področju inventivne dejavnosti v ptujski občini v letu 1979 in pa sploh problematiki, s katero se le-ta srečuje. Vsebino za sestavo gradiva so nam dali vpra.šalniki, ki smo jih v mesecu januarju poslali vsem delovnim organizacijam v občini, to so vprašalniki o inventivni dejavnosti v minulem letu. Pri tem pa je potrebno opozoriti na porazno majhno število odgovorov, saj smo od poslanih 146, dobili nazaj samo 18. To bi bil lahko tudi dovolj zgovoren podatek o stanju na področju inventivne dejavnosti v ptujski občini. Ob tej priložnosti se bodo udeleženci posvetova- nja tudi seznanili s stališči in priporočili sindikata o organiziranju in razvijanju množičnega inventivnega dela, seveda ob praktičnih nasvetih za razvijanje množične inventivne dejavnosti. V konkretni razpravi, ki bo sledila uvodnim temam na posvetovanju, bi naj dorekli probleme in tudi bodočo usmeritev na področju razširjanja množične inventivne dejavnosti v občini. Naš namen in cilj pa je predvsem ta, da bi zainteresirali za inventivno delo zlasti tiste, kije še. nimajo, da bi vendarie pristopili k organiziranemu razvoju, zlasti še, če upoštevamo naloge, ki nam jih prinaša prihodnje srednjeročno obdobje. Ce bi še dopolnila, bi morala povedati, da smo pri nas v razvoju inventivne dejavnosti zelo šibki, da pa je le-ta v svetovnem okviru sila dobro razvita in to ne zaman, saj če hočemo slediti razvoju, č^ hočemo povečati našo produktivnost, je prav go- gotbvo eden od pomembnih elementov inventivna dejavnost." Kako pa smo v ptujski občini že doslej uspeva- li dejansko uskladiti prizadevanja za razvoj inventivnega dela? ,,Določeni uspehi so že vidni. Praktični primeri le-teh bi bili, če povemo, da ima v TGA in v AGIS-u že nastavljena referenta za inventivno dejavnost. Lepe uspehe pa v zadnjem času dosegamo tudi v delovni organizaciji Olga Meglic. Pa tudi v ostaUh delovnih organizacijah že prebijajo led in postavljajo temelje za bodoči sistemski in organizirani razvoj inventivnega dela." Tudi letos se ne bomo mogli pohvaliti z bistveno boljšimi rezultati inventivnega dela kot v minulih obdobjih. Kateri so bistveni zaviralci razvoja? Kaj v zvezi s tem pripravljate v raziskovalni skupnosti občine Ptuj? ,,Potrebno je povedati, da je ena od temeljnih nalog v raziskovalni skupnosti tudi razvoj inventivne dejavnosti. Ker pa je sistem, ki je sedaj v veljavi, tu zlasti mislim na sistem financiranja v občinski raziskovalni skupnosti, ki nam odmerja sorazmerno majhna finančna sredstva v okviru katerih pa potem lahko načrtujemo aktivnosti na področju razširjanja inventivnega dela. Pri tem se poslužujemo sprejetega samoupravnega sporazuma o razvija- nju inventivnega dela v ptujski občini, katerega sestavni del je tudi pravilnik o nagrajevanju inovatorjev v občini. Tako je ena od oblik, ki bi naj prinesla kakovostnejše rezultate na področju inventivnega dela, tudi nagrajevanje inovatorjev. V preteklem letu smo prvič podelili te nagrade inovatorjem, podelili pa jih bomo tudi letos za minulo leto. Seveda pa tudi pri oblikovanju predlogov za nagrade, odziv ni takšen kot bi pričakovali in je tudi odraz stanja v združenem delu. Skupno smo dobili na razpis le osem prijav in sicer tri iz TGA, tri iz AGlS-a in dve prijavi iz Olge Meglic. To je pa veliko premalo, če želimo na tem področju doseči kaj več, kajti tudi nagrada bre^ dvoma prispeva k boljšemu in stimulativnejšemu delu na tem področju." Kakšna pa je struktura predloženih inventiv- nih predlogov? ,,Predlogi, ki jih je dobila komisija za podeljevanje nagrad pri raziskovalni skupnosti občine Ptuj, kot sem že omenila prej prihajajo iz TGA, AGIS-a in Olge Meglic in že po samem proizvodnem značaju teh delovnih organizacij lahko sklepamo za kakšne predloge gre. Na drugi strani pa nič ali bore malo dosegamo na področju inovacij v kmetijstvu, čeprav smo v pretežni meri kmetijska občina in uvrščamo proizvodnjo hrane m.ed prednostne naloge. V organizacijah s področja kmetijstva pa tudi ni zadovoljivega odziva za ta razvoj." Kaj v bistvu pomeni razširjenost inventivne dejavnosti in zakaj v ptujski občini še ne dosegamo željenih ciljev? ,,Razširjena inventivna dejavnost v bistvu pomeni to, da v njej sodeluje večina aktivnega prebivalstva, da izboljša in izpopolni vse, kar ljudi obdaja. Tako delavci v tovarnah izboljšujejo svoje izdelke, tehnologijo, v bolnišnicah način preiskav, v upravnih službah organizacijo dela in podobno. Bržkone je eden zaviralnih momentov, zakaj še v naši občini temu ni tako, tudi v tem, da nimamo v naših samoupravnih aktih opredeljene tudi te dejavnosti. Tako večina nima pravilnikov o nagrajevanju, o ocenjevanju teh predlogov. To je brez dvoma tudi vzrok, da inventivno delo še životari. Pri tem pa je potrebno povedati, da je prepreka za razvoj te dejavnosti v nekaterih dejavnostih tudi vodilna in vodstvena struktura, ki ne kaže največjega interesa za njen razvoj. Pri razvoju te dejavnosti pa imajo odločilno vlogo tudi družbenopolitične organizacije, še posebno osnovna organizacija sindikata. Ob tem moram še povedati, da pri občinskem svetu ZSS Ptuj deluje komisija za inventivno dejavnost, s katero zelo dobro in tvorno sodelujemo in pri skupnih akcijah dosegamo velike uspehe. Tako je bila naša skupna naloga tudi izdelava analize o stanju na področju inventivne dejavnosti v ptujski občini," je zaključila Nataša Belšakova. MG SLOVENSKA BISTRICA Po enajstih letih ponovno združeni v sindikatu Na pobudo iniciativnega odbora je bila pred nedavnim v Slovenski Bistrici skupščina osnovne organizacije Zveze sindikatov delavcev za- poslenih pri zasebnih delodajalcih. Te dni mineva točno enajst let, ko so v občini Slovenska Bistrica Prvič ustanovili osnovno organizacijo sindikata delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Zal je njihovo uspešno delo, ki so ga pokazali ob ustanovitvi in nekaj let za tem prenehalo prav v času, ko .so sindikati pričeli prevzemati vse zahtevnejše naloge in odgovornosti za še boljši položaj delavca, med njimi tudi tistih, ki delajo pri zasebnih delodajalcih. Številna prizadevanja občinskega sindikalnega sveta Slovenska Bistrica, ob sodelovanju drugih družbeno-političnih sredin, niso prina- šala željenih rezultatov, zato je bilo potrebno čakali na ponovno združitev delavcev, zaposlenih pri zasebnih obrtnikih kar dolga leta. Vse ta čas je okoli 350 zaposlenih v zasebni obrti delovalo v uveljavljanju svojih samoupravnih in drugih pravic, neorganizirano. Po več poskusih v zadnjem obdobju, je iniciativnemu odboru v okviru OS ZSS Slovenska Bistnca, uspelo sklicati ustanovno skupščino osnovne organizacije sindikata delavcev zaposlenih pri zasebnih delo- dajalcih. Ta bo delovala v okviru občinskega sindikata Slovenska Bi- strica. Kljub temu, da organizacija danes šteje komaj dobro tretjino vseh zaposlenih delavcev v zasebni obrti na območju občine pa so optunisti in načrtujejo, da jim bo uspelo z dobro organizacijo dela v naslednjem obdobju število članstva povečati za kar obstajajo vse možnosti. Viktor Horvat POSLOVNI ODBOR ZA PTUJSKE TOPLICE NOVE OSNOVE DELA V LETOŠNJEM LETU Poslovni odbor za Ptujske toplice je na leni zad- njih sej temeljito ocenil pripravljeni program dela za leto 1980 in imel nanj vrsto kakovostnih sprememb, ki bi naj zagotovile tudi kakovostnejšo poslovanje lega pomembnega lurislično-rekreacijskega objekta v ptujski občini. Pri tem je ugotovil, da cene vstopnic in cene gostinskih storitev bistveno odstopajo od cen tovrstnih storitev v drugih sorodnih objektih. Tako odbor predlaga, da se povi.šajo cene za uporabo zaprtega in zunanjih bazenov. Ob tem pa naj bi temeljne organizacije in druge, ki združujejo sred- stva imele 20 odstotni popust. Delavci bi jih lahko kupovah v samih temeljnih organizacijah, za- sebni sektor v združenju samostojnih obrtnikov in upokojenci v klubu upokojencev. Predlaga se tudi popravek cen za gostinske storitve, ki bi morale doseči nivo cen. ki veljajo v ptujskem hotelu. V času sezone, so predlagali člani poslovnega odbora, bi bilo potrebno privabiti k sodelovanju tudi ostale temeljne organizacije, kot Perutnino in druge, da bi lahko v celoti pokrili potrebe obisko- valcev in drugih gostov. V bodoče bi po predlogu poslovnega odbora bilo potrebno zaračunavati vse storitve, kijih toplice nudijo raznim društvom, kar velja tudi za plavalni klub. Tudi za proslavo prvega maja — delavskega praznika bi po mnenju poslo- vnega odbora bilo potrebno poiskati drugo rešitev, že zato. ker bodo zunanji bazeni letos odprti že prvega maja in ker je vzdrževanje le-teh in okolice povezano z velikimi stroški. Poleg teh predlogov predlaga poslovni odbor skupščini udeležencev samoupravnega sporazuma o skupnem poslovanju in razvoju Ptujskih toplic še, da obravnava finančni del pridobivanja prihodkov, odhodkov, delitev dohodka in osebnih dohodkov. Ker pa so določeni finančni kazalci vezani na predhodne sklepe, ki jih je poslovni odbor že predlagal skupščini, bo o teh ponovno govora na prihodnji seji odbora, ki bo že v kratkem. Skupščina udeležencev samoupravnega sporazuma o skupnem poslovanju in razvoju Ptujskih toplic pa bo predvi- doma v prvi polovici meseca aprila. Ob tej prilo- žnosti bi naj skupščina razpravljala tudi o tem. da bo v bodoče mogoče krili le planirano izgubo, kolektivu pa bi naj priznali določen odstotek stimulacije pn zmanjšanju planirane izgube. O teh predlogih pa bo morala skupščina temeljito razpravljati, če želimo doseči novo kakovost v po- slovanju Ptujskih toplic, v katerem pa bodo brez dvoma levji delež nosili tamkajšnji delavci. MG TEDNIK -20.marec1980 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Naloge kmetijstva in agroživilstva v občini Ptuj iani občinske konference ZKS Ptuj so ob cu decembra svojo 14. sejo posvetili nalo- 1 kmetijstva in agroživilstva v občini. Na ovi poročil, razprave, ustavnih določil, za- kona o združenem delu in družbenoekonom- skih odnosov na področju kmetijstva in agro- /i\ilstva so sprejeli sklepe, ki morajo svoje nicsto najti v programih dela tako organizacij združenega dela. krajevnih skupnosti, samo- upravnih interesnih skupnosti in družbeno- pt)litičnih organizacij. Poudariti pa je potreb- no, daie občinska konferenca dala pobudo za hitrejše izvajanje že znanih in velikokrat spre- jetih nalog. lako je večjo skrb kot dosedaj potrebno posvetiti varovanju kmetijskih zemljišč, v ob- čini pa p<.)spešili izdelavo prostorskega načrta, osnova zanj je kmetijski del. Pravtako je po- ' trebno pospešit kmetijske prostorsko-uredit- vene operacije ter lako ustvarili pogoje za večjo proizvodnjo hrane. Ob tem velja omenili daje izkoriščenost zemljišč ševedno slaba, zalo je x)trebno pospešili urejanje skupnega izrab- janja zemlje in ustanovili čimveč proizvodnih skupnosti za vse panoge primarne proizvodnje in ludi predelave. Povečali je potrebno skrb za hitrejše urejanje zemljiških zadev pri aronda- cijah in komasacijah izvesti prenos kmetij- skih zemljišč SLP. ki so sedaj knjižene na SO Ptuj. na kmetijske delovne organizacije, saj lo ovira nadaljnje širitve nasadov in izkoriščanje zemljišč zlasti pri poljedelskih in industrijskih kulturah. To nalogo je potrebno izvesti do konca leia. Naslednje področje, kjer bo potrebno do- sledno izvajali sprejete naloge ludi časovno, je področje planiranja. Pri tem gre tako za eno- letne kol ludi dolgoročne programe. Ti morajo biti naravnani tako. da bodo dajali največje gospodarske učinke ob sorazmerno nizkih vlaganjih. Dosledno pa je potrebno vztrajati pn realizaciji sprejetih planskih nalog, zlasti v rastlinski proizvodnji. Preverili je potrebno opravičenost naložb v kmetijstvu. Pospešili financiranje listih panog, ki v perspektivi kažejo na boljšo preskrbo s hrano in odklanjali naložbe, ki so programi- rane preveč na pamet. Kmetijstvo kot pred- nostna panoga, se mora razvijali skladno in pospešeno s predvidenimi planskimi nalogami za naslednje obdobje ter sproti preverjati do- seženo in ustrezno ukrepali. Pomembna naloga je enotno organiziranje zasebnega dela kmclijslva. gre za združitev ob- eh zadrug s čimer bi dosegli enoten program nadaljnjega razvoja zadružništva, skupni na- stop na tržišču in stalno preskrbo trga s kme- tijskimi pridelki. V občini bo potrebno sklenili tudi samoupravni sporazum o skupnem ure- janju gospodarskih in .socialnih vprašanj združenih kmetov, gre za izvajanje 43. člena zakona o združevanju kmetov. Krepiti in pospeševali je potrebno povezo- vanje kmetijstva v občini in regiji ter izven nje med posameznimi panogami na podlagi do- hodkovnih odnosov med primarno proizvod- njo, predelavo in trgovino. Na tem področju je aktivnosti potrebno pospešili, sprotno sprem- ljati razvoj in ga politično krepili ter spodbu- jati. T^osledno je potrebno spremljali in reševati problematiko ostarelih kmetov na kmetijah in njihov socialni položaj ter pri tem izvajali do- ločila zakona o preživninskem varstvu. Pravtako si je potrebno prizadevati za ustrezen položaj pospeševalcev, pogojev dela in financiranje službe. Zalo si je potrebno prizadevali, da k samoupravnemu sporazumu o pospeševanju kmetijstva pristopi celotno združeno delo. Namen uslnavljanja kmetijskih zadrug je znan. zalo je potrebna ludi uskladitev progra- mov zadrug s plan.skimi dokumenti krajevnih skupnosti, krepili hranilno-kreditnoslužboins tem financiranje razvoja kmetij, na ta način doseči gosptKlarsko rast in razvoj krajevnih skupnosti. Kmetijske zadruge morajo svoje podrt)čje dela raz.širiti ludi na razvojne pro- grame za razvoj kmečkega turizma, saj so za lo dane možnosti. Proučili je potrebno problematiko izobra- ževanja kadrov za kmetijske poklice v naši republiki in regiji ter izdelati programe izo- braževanja. Proučili urejanje davčne politike predvsem za zasebni sektor kmetijstva v Halozah in Slovenskih goricah, kjer so pogoji za gospo- darjenje in pridobivanje dohodka slabi. Predlogi, pobude in sklepi, sprejeli na ob- činski konferenci ZKS Pluj. so temeljno vodilo za^nadaljnje delo na področju kmetijstva v občini. Še enkrat velja poudarili, da le naloge niso nove in skrajni čas je, da nekatere med njimi izvedemo. Pravgotovo ni bilo pričako- vati, da bodo sklepi občinske konference še sam dovolj konkretni in točo navodilo za iz- vedbo. Menim, da poli poznamo, drugo pa je v koliki meri smo znane naloge in težave pri- pravljeni izvajali in odpravljati, lako posame- zniki kol v okviru delovne organizacije, občine, regije in ludi .širše. Tukaj je pcnrebno doseči žeTjeno kvaliteto in premike na bolje seveda. 1. kolar S SEJE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI OBCINE PTUJ Za racionalno porabo zdravstvenega dinarja Zadnja skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ptuj je ponovno navrgla vrsto problemov, s katerimi se zdravstvo že dalj časa srečuje in ki se prav zaradi svoje zaplete- nosti počasi, a vztrajno rešujejo. Prav gotovo teh akutnih problemov v zdravstvu, o katerih smo v Tedniku že pisali ne bomo rešili čez noč. seveda pa ne brez polnega SQdelovanja obeh: uporaonika in izvajalca. Zal pa je prepogosto prisotno prelaganje bremen in pa določena ležernost, ki vzbuja določeno nezau- panje do celotnega zdravstva. ' Pri lem ni mogoče obiti trditev dela zdravstvenih delavcev, kjer je pred nedavnim znova propadel referendum, na katerem .so se zaposleni odločali o spremembah in dopolni- tvah samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v Zdravstveni center in o statutu.Prva ocena, ki so jo pripravili zalem kaže na 50 odstotkov zunanjih in 50 odstotkov notranjih vzrokov za neuspeh, čeprav tamkajšnji delav- ci trdijo, da za neuspeh ni kriv sporazum in ne statul! Soglašam z mnenjem, da gre v lem primeru za neodgovorno in družbeno nesprejemljivo ravnanje, ki bi se ga morali v lem delu zdravstvenega centra ognili. Nespre- jemljivi so ludi določeni očuki občinski zdravstveni skupnosti, da ni storila vsega, kar bi morala. Nasprotno pa dokazuje poročilo odbora za samoupravni družbeni nadzor pri občinski zdravstveni skupnosti. Bil je ludi očitek sredstvom javnega obveščanja, češ. da nosijo del odgovornosti za neuspel referen- dum. Kakorkoli že. ne more nam bili vseeno, kako se obnaša naše zdravstvo, kakšna je njegova organiziranost in naloga je. da še slaiije uredi, vendar tokrat v resnici. Vsem nam pa bi moral bili na očeh stabilizacijski čas. čas. v katerem ne moremo dopu.ščali. da bi s slabim delom še slabili naš rezultat. Brez dvoma je bil zagata delegatov ob poslušanju teh problemov, za katere .so upali, da jih ni več. velika. Zalo so bili enotnega mnenja, da je do prihodnje seje skupščine potrebno stvari osvetliti z vseh koncev in jih tudi doreči. Delegati so na ponedeljkovem za,sedanju skupščin potrdili zaključni račun skupnosti za leto 1979. ki izkazuje za 275.153.974 dinarjev prihodkov in za 273.497.526 dinarjev odhod- kov: razlika je pozitivni presežek v znesku 1.656.447.69 dinarja, ki jih bo skupnost porabila za pokrivanje tekočih potreb. Pri realizaciji prinodkov skupnosti je potrebno zapisali to. da so bili prihodki v laki višini realizirani zaradi realizacije izrednih prihod- kov: če teh ne bi bilo. bi skupnost poslovno leto 1979 zaključila z izgubo. V nadaljevanju seje je bila razprava še o konkretizaciji že sprejetega stabilizacijskega načrta z januarske seje skupščine, kjer so bili potrjeni določeni odstotki za znižanje socialne varnosti, glede na katera je potrebno spreme- niti samoupravni sporazum. Gre za sTclep o uskladitvi obsega nekaterih.pravic do socialne varnosti in v zdravstvenem varstvu z dohod- kovnimi možnostmi ob izvajanju politike stabilizacije v občinski zdravstveni skupnosti Ptuj. Z načrtom za ustalitev pa je usklajen tudi finančni načrt skupnosti za leto 1980. o katerem jc bila prav lako razprava in ki izkazuje 15.03 odstotno povečanje v postavki prihodki v primerjavi z letom 1979 m znaša 316.518.000 dinarjev: v enaki višini pa so za.slopani ludi odhodki skupnosti. Ob koncu je bila beseda že o natančnejši opredelitvi osnove za nadomestilo OD za delavce in druge upravičence v občinski zdravstveni skupnosti Ptuj in dopolnitvi k sprejetim izhodiščem za svobodno menjavo dela. ki so bila že sprejela na januarski skup- ščini; dopolnila pa se nanašajo na osnove za kalkulirano število potrebnih zdravstvenih delavcev. Kot so povedali zdravstveni delavci pa bodo pri uresničevanje le-teh nastopile težave, ki bi jih bilo mogoče reševali tudi skozi rebalans finančnega načrta ob sprejemu oziroma podpisu samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela. Več delegatskih vprašanj, ki so jih postavili delegati kaze na lo. da .se uporabniki zavedajo težav, s katerimi .se zdravstvo srečuje in da so v polni meri pripravljeni sodelovali pri njih odpravi. Tako je bijo največ vprašanj okrog znižanja nadomestil za čas boleznin, še posebej za varstvo obolelega otroka do starosti sedem let. Ob tej priložnosti so znova nakazali potrebo, da se uredi fiziolerapija v Ptujskih toplicah, saj zdajšnja, sicer prostor- sko in organizacijsko urej&na na dveh prosto- rih, ne zadovoljuje niti uporabnika niti izvajalca. MG Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj razpisuje po 1. odstavku 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavb- nim zemljiščem (Uradni list SRS. št. 7/77) JAVNI NATEČAJ za oddajo v uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča družbene lastnine za gradnjo individualnih družinskin stanovanjskih hiš v Ptuju in gradnjo doma občanov v Budini. 1. Predmet oddaje je: a. nezazidano slavnno zemljišče družbene lastnine, ki leži v kompleksu katerega zajema zazidalni načrt med cesto Na Obrežju in Polsko cesto v Ptuju ter ga tvorijo pare. št 2787/10 travnik v izmeri 680 rn in 2820/2 njiva v izmeri 8 m . 2287/2 travnik v izmeri 831 m in 2287/1 travnik v izmeri 657 m vse k. o. Pluj. b. nezazidano st-ivbno zemljišče družbene lastnine, ki leži v kompleksu zazidalnega načrta Mariborska cesta — zahod in ga tvorita dela parcel šl. 1101 in 1104 v približni izmeri 750 m k. o. Hajdina: C. nezazidano stavbno zemljišče družbene lastnine, ki ga tvori pare. šl. 325 v izmeri 597 m k. o. Ptuj ležeča ob Levstikovi poti v Ptuju. d. nezazidano stavbno zemljišče družbene lastnine ležeče v kompleksu, ki ga zajema zazidalni načrt Budina—Brstje in ga tvorila pare. šl. 788/2 v izmeri 2026 m' in 788/3 v izmeri 329 m^ k. o. Brstje. 2. Izklicna cena za m^ ponudenega zemljišča pod a je 200 din s lem. da odpade na račun odškodnine za pravico uporabe zemljišča 35.- din po m^ na račun,stroškov komunalne priprave in oddaje zemljišča pa 165 din po m'. V stroških priprave in oddaje zemljišča .so zajeli stroški dosedanje komunalne opremljenosti zemljišča (cesta, vodovod in električno omrežje) ter sfroški objave in izvedbe natečaj. Izklicna cena za m^ ponudenega zemlji<»ča pod b je 50 din. Poleg te (Hlškodnine le bodoči investitor dolžan plačati še stroške dosedanje komunalne opremljenosti zemljišča ter stroške objave in izvedbe natečaja, ki znašajo za eno stavbno enoto 18.500- din (geodetski posnetki, zazidalni načrt, električno omrežje z transformatorjem). ^ ^ Izklicna cena za m/ ponudenega zemljišča pod cje 95 din po m" in zajema odškodnino za pravico uporabe zemljišča in tro.šlce primarne komunalne opremljenosti zemlji.šča. Stroški od primar- nih komunalnih naprav na parcelo bremenijo v celoti investitorja. Poleg navedene odškodnine je bodoči investitor dolžan plačati še odškodnino za sadno drevje, vinsko trto. ograjo in čebelnjak, ki sloji na pare. in katerih vrednost zna.ša 25.860 din. Izklicna cen za m^ ponudenega zemljišča pod d je 10 din in zajema (xJškodnino za sorazmerne stroške komunalnega urejanja okolja. Zemljišče je v naravi opuščena gramozna jama in ga je potrebno predhodno primerno pripraviti za gradnjo. 3. Prednost pri natečaju imajo ponudniki, "ki z gradnjo na ponudenem zemljišču rešujejo svoje stanovanjske, socialne oz. delovne razmere. 4. Natečaj je pismen. Udeleženci natečaja morajo do 28. marca 1980 do 11. ure dopoldan oddali pismene ponudbe za nakup zemljišča, v katerih morajo navesti svoje stanovanjske, .socialne in delovne razmere. Ponudbe morajo oddati v zaprli ovojnici pod oznako '>Javni natečaj« na oddelek za gospodarstvo in urbanizem SO Ptuj. Srbski trg 1. .soba šl. 32. V ovojnico morajo ponudniki priložiti potrdilo o plačani varščini v višini 5.000 din. ki se ob uspeli licitaciji vračuna v od- škodnino za oddano zemljišče, ob neuspeli pa vrne. Varščino je nakazali na račun Samoupravne komunalne skupnosti občine Pluj. štev. 52400-662-26980. Stavbno zemljišče, ki je predmet natečaja, se bo oddalo ponudniku, ki v največji meri izpolnjuje pogoje razpisa. O izboru bodo vsi ponudniki pismeno obveščeni. 5. Ne zemljišču navedenim pod a. b in cje dovoljena gradnja individualne stanovanjske hiše. na zemljišču navedenim pod d pa gradnja doma občanov v skladu s pogoji urbanistične dokumenta- cije, ki JO izdela Projekta inženiring Ptuj ter lokacijskega in gradbe- nega dovoljenja. 6. Rok za pričelek gradnje na zemljišču, kije predrpet natečaja je 6 mesectv po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča. Če investitor v lem času ne prične z gradnjo izgubi pravico uporabe na dt)delje- nem zemljišču. 7. Izlicitirano odškodnino mora najugodejši ponudnik plačati v roku 15 dni od dneva podpisa pogodbe o oadaji zemljišča v uporabo. 8. Vsa fK)jasnila z razpisanim natečajem dobite na oddelku za gospodarstvo in urbanizem SO Ptuj, soba štev. 32/11. Samoupravna kumunalna skupnost občine PTUJ Enota z razpolganjem s stavbnim zemljiščem SLU2BA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA -PODRUŽNICA PTUJ g PODROBNA OCENA DELA V LETU 1979 V skrbno pripravljeni analizi, ki zajema blizu 50 strani je služba sestavila pregled dela, ki gaje opravila v letu 1979 glede na naloge, ki izhajajo iz ustav, zakona o združenem delu, zakonov o službi družbe- nega knjigovodstva ter ostalih zakonskih določil. Precej močna je v zadnjem času njena informativno-politična funkcija, ki je zlasti v zadnjem času dobila novo kakovost. Tako ji je dodala še spremljanje izvajanja družbenih planov, uresničevanja družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Samo v letu 1979 je služba izdelala 49 analiz in informacij, kar je v primerjavi z letom 1978 znaten skok. To povečanje pa se zlasti nanaša na številne krajše informacije, ki so bile izdelane na podlagi želja družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij občine. Te informacije so običajno zajele pregled le ene teme, zalo so bile ludi krajše. Zajetnejše pa so bile analize, sestavljene na podlagi podatkov zaključnih računov in podatkov trimesečnih obračunov temeljnih organizacij združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti. Po vsebini .so zajele vse važnejše finančne kategorije v zvezi z ustvarjanjem in razporejanjem celotnega prihodka in dohodka; uporabo družbenih sredstev in rezultate poslovanja organizacije zdru- ženega dela. V vseh pa je bila posebna pozornost posvečena spremlja- nju izvajanja določil resolucije na področju razporejanja dohodka in delitve osebnih dohodkov. Pri sestavi vseh informacij se je služba še posebej zavedala, da je uporabna samo pravočasna informacija, zato je-pred analizo o poslo- vanju na podlagi zaključnega ali trimesečnih obračunov, sestavljala tudi krajše informacije, ki pa so terjale od zaposlenih veliko dela, saj so podatke zbirali ročno, ker še ni bilo avtomatske obdelave podatkov. Poleg teh rednih informacij in analiz je služba saj dvakrat letno sestavila pregled predračun.ske vrednosti investicij v teku, virih zagota- vljanja sredstev za navedene investicije, vrednosti pogodbenih del in opreme tec vrednosti opravljenih del na teh objektih. Obenem pa je poročala se o ustavljenih in dokončanih investicijah. Sistematično je zasledovala tudi gibanje osebnih dohodkov med letom in v ta namen izdelala več informacij, ki jih je posredovala uporabnikom družbenih sredstev večkrat letno. V statističnem biltenu pa je mesečno zajemala gibanje osebne, splošne in skupne porabe za celotno območje občine. Svojo kontrolno funkcijo je v letu 1979 služba opravljala na podlagi zakonskih pooblastil; kontrola pa je zajemala izvajanje vrste zakonskih predpisov. Tako je bilo v postopku preventive v letu 1979 v Ptuju zavrnjenih 1.200 nalogov, zaradi formalnih nepravilnosti je bilo zavrnjenih 2506 nalogov; 'v Ormožu 127 in 516 zaradi formalnih nepravilnosti. Poglavitni vzroki zavrnitve nalogov pa so sledeči: nenamenska poraba sredstev, neurejena dokumentacija za investicije in nepravočasno izločanje sredstev za posebne namenske račune za investicije, poraba sredstev stanovanjskega sklada skupne porabe za potrebe ostalih namenov skupne porabe, dajanje posojil drugim delovnim organizacijam brez ustreznih, sporazumov in nedosledno izpisani nalogi. Pri pregledu periodičnih in zaključnih računov je bilo pri uporab- nikih družbenih sredstev iz občine Ptuj zabeleženih v 1039 primerih 2574 nepravilnosti in je porast precejšen, medlem pa je bilo za občino Ormož v 16 primernih ugotovljenih 16 nepravilnosti, kar pa je 75 odstotkov manj kol v preteklem letu. Pri zaključnih računih .so bile najpogostejše napake pri nepravilnih vnosih podatkov za preteklo leto, neskladnosti podatkov med posameznimi obrazci, neskladnosti podat- kov med bilanco stanja in zaključnim listom, nepravilnih podatkih o pogodbenih in zakonskih obveznostih v bilanci uspeha, nepravilnem izračunu začetnega in končnega stanja sredstev in nepravilnem izpol- njevanju obrazcev pri nastalih slulusnih spremembah v preteklem obdobju. Pri periodičnih obračunih .so ugotovitve podobne, le da so bile ob polletju te napake manjše kol v prvem Iromesečju, ker so bili opravljeni potrebni razgovori z računovodji in se jih je opozorilo na ugotovljene nepravilnosti. Pri uporabnikih družbenih sredstev je bilo v letu 1979 opravljenih 37 pregledov zaključnih računov, 7 pregledov periodičnih obračunov, 7 obračunov prometnega davka, 4 pregledi blagajniškega poslovanja, 12 pregledov poteka inventur, 6 pregledov zagotavljanja sredstev in plačil za investicije, 6 pregledov izvajanja zakona o zagotavljanju plačil, 4 pregledi izvajanja samoupravnih sporazumov, združevanja sredstev in pogodbeno delo, 4 pregledi za zahtevo organov za pregon, v 10 primerih pa .so bili preverjeni podatki predloženih obračunov pri uporabnikih (prometni davek) in podobno. Skupno je bilo tako pri uporabnikih opravljen 101 pregled. Služba pri svojem delu ludi lesno sodeluje z organi delavske kontrole, vendar je nasplošno ugotovljeno, da so le-ti še premalo usposobljeni za svoje delo. da nimajo točno začrtanih programov dela in da so kadrovsko tudi prešibko sestavljeni, da bi lahko zadovoljivo opravili vse naloge. Zalo bo potrebno v bodoče mnogo več pozornosti posvetili usposabljanju članov delavske kontrole in zagotoviti, da jim bodo pri delu v polni meri pomagali ostali organi v delovni organizaci- ji in družbeno-politične organizacije. Kontrola službe tudi ugotavlja, da večina nepravilnosti izhaja iz nepoznavanja zakonskih predpisov. Pri ugotavljanju skupnega prihod- ka je največ težav pri izkazovanju plačane realizacije; potem so še tu težave pri obračunu davka na dohodek in ostalih prispevkov iz dohod- ka; poleg tega pa v službi ,še dalj časa ugotavljajo pomanjkljivost OD obrazca, ker niso ločeno prikazane porabljene ure za redno in ostale oblike dela, saj bi tako lahko mnogo lažje ugotavljali razmerja med rednimi izplačili in drugimi izplačili osebnih dohodkov. Nasploh pa je delo kontrole v preteklem letu bilo zadovoljivo, zlasti pa gre zasluga delavcem, ki opravljajo naloge in opravila kontrole. V obravnavanem obdobju je služba tudi skrbela za to, da so sred- stva plačilnega prometa hitreje krožila kot v preteklih obdobjih. Povprečno pa je obdelala dnevno okrog 7650 nalogov plačilnega prometa. Vrednostno seje obseg plačil v letu 1979 povečal v primerjavi z letom 1978 za 26 odstotkov. Čeprav v našem zapisu nismo zajeli vseh področih dela službe v preteklem letu, je že iz podanega razvidno, daje v letu 1979 zastavljene programske naloge v celoti opravila. Za letošnje leto pa načrtuje prehod na avtomatsko obdelavo podatkov plačilnega prometa in pcdročjih družbenega življenja, zato je razumlji- vo, da mora v korak s celotnim razvojem družbe stopati tudi šolstvo z vso svojo organizacijo, ohlikanii in metodami dela, če želi odigrati tisto dru/bcno vlogo in na tak način kot družba od njega pričakuje." Tako je zapisala v uvodu tez /a anali/o o /dru/cvanju komisija za ureditev šolskih okolišev in pripravo zdmžitve osnovnih šol \ (>bčini Ptuj. delom so pričeli že pred leti, komisija, ki jo jc imenoval izvršni odbor izobraževalne skupnosti ptujske občine pa je v maju lani pripravila prve teze, na podlagi katerih bi naj šolski kolektivi razpravljali o združitvi. Vprašalnik, ki so ga posredovali vsem šolam je do/ivel kaj žalosten odmev. Kar sedem osnovnih šol sploh ni odgovorilo nanj, le štiri šole so za /dru/itev, ostale pa proti oziroma niso predlagale v osmih mesecih nobene druge vaiianic. lako je ostala komisija na začetku ^voiciza Jcla, saj je vso nadaljnje delo temeljilo na prcdv idevanjih in nmenjih ožjega kroga ljudi. Nafponien)bnciša je pc^dagoška upravičenost združitve, saj bi pomenila večjo kvaliteto pedagoškega dela, poglobila bi se tudi samoupravna funkcija učiteljev, le finančna. plat, ki je tudi glavni vzrok m odklonilna stališča, pomeni podražitev osnovnega šolstva. O prednostih združitve je bilo precej napisanega, 0 mnenju šolskih kolektivov pa bolj malo. lednikova okrogla miza ima namen, seznaniti širšo javnost s prizadevanji za združitev in z mnenji tistih kolektivov ali pa vsaj nekaterih, ki se ne ogrevajo za združitev. Na pogovor smo povabili Stanka Lepeja, namestnika sekretarja komiteja OK /KS Ptuj, Franca Prcdikako, rav natelja osnov ne šole v Dornavi, Slavka Frica, ravnatelja osnovne šole v Podlehniku, Jožeta 1 kana. ravnatelja osnovne šole na Hajdini in Iva Te/aka, ravnatelja osnovne šole Franc Osojnik v Piuju ali pa njegovega namestnika, vendar se nobeden od slednjih ni odzval povabilu. O pripravah na združitev 18. popolnih osnovnih šol v občini so razpravljali tudi člani občinske konference 7KS Ptuj, o čemer je Stanko I.epej dejal: ,,Moram reci, da jc bila na seji OK 7KS podana ocena združevanja z več zornih kotov. Pristop, ki ga jc zasnovala interesna skupnost vzgoje in izobraževanja pomeni dokazovanje nekaterih bistvenih elementov, da se je potrebno povezovati in iskati najboljše rešitve. Najpomembnejše je, poenotiti vzgojnoizobra- /evalni proces v ptujski občini. Na drugi strani je treba omeniti samoupravni proces, ki se mora utrjevati, tretji pa je družbenoekonomski vidik. \ tej fazi združevanja ne pričakujemo nikakršnih pocenitev, pač pa gre za kvaliteto in poenotenje delovanih pogojev za vse učence in učitelje v občini. Prav v delovni organizaciji s temeljnimi organizacijami združenega dela bi se laka kvaliteta odražala. In če bi se kvaliteta povečevala z istimi sredstvi, pomeni to že pocenitev." Odgovori sodelujočih v okrogli mizi o pozitiv- nih in negativnih mnenjih o združitvi pa so takšni. Jo/e Ekart: ,,Naš kolektiv je razpravljal o združitvi in se odločil zanjo. Glede na določene probleme, ki jih imamo in bi bili rešljivi v /dru/enih osnovnih šolah ter zaradi splošne situacije, ki smo ji sledili smo se odločih, da odgovorimo pozitivno. Predvsem smo mislili na dvoje: na opravila v knjigovodstvu in na pomoč strokovnih delavcev v skupnih službah, ki bi nas precej razbremenila." Franc* Predikaka: ,,Ko smo razpravljali o združitvi, smo imeli v mislih resolucijska določila in videh težavo prav v ekonomski upravičenosti. Podražitev, ki bi jo prinesla združitev je pogoj za naše negativno stališče. Reči pa moram, da vidimo možnosti za peda- goško sodelovanje šol prav v združitvi. Povdaril bi, da tudi zakon o osnovni šoli, ki trenutno še ne vclia, predvideva tako združevanje osnovnih šol. Daje celo dve možnosti. Prva je, da jc osnovna šola organizirana kot tozd v vzgojno- izobraževalni organizaciji v občini, druga pa, da se ves pedagoški proces organizira v skupnost osnovnih šol, ki potem izvaja vse naloge. Kako se bomo dokončno odločili, pa jc seveda stvar razprave." Slavko Fric: ,,Tudi pri nas se nismo odločili za združitev. K temu sta nas vodila dva razloga, prva je pedagoška upravičenost oziroma neupravičenost. Menili smo, da na takem pod- ročju kot delamo, rabimo pedagoga, socialnega delavea in psihologa neposredno med učenci. Skupna pedagoška služba pri strokovnih službah — to je nesprejemljivo. Ko smo razpravljali o strokovnih aktivih smo menili, da jc to podvajanje dela. Zavod za šolstvo je organizacija, ki jc dolžna izvajati in izvaja strokovne aktive. Druga stvar pa je ekonomski vidik. Govori se, da bi se z združitvijo šolstvo podražilo za okrog 300 do 400 milijonov dinar- jev, verjetno bo to držalo. Ugotovili smo, da predstavlja ta vsota, ki bi jo potrebovali za skupne službe, 32 oddelkov celodnevne šole, brez dodatka. 7ato zaenkrat nismo za združitev. Mislim, da ne gre za vprašanje, če smo za strokovne aktive, vendar zanje ni potrebna združitev. Tako kot delujejo aktivi razrednih učiteljev ali predmetnih, tako lahko dela tudi aktiv pedagoških svetovalcev, ki pa mora biti pri šoli. Trenutno takih teamov nimamo, kjer so, pa naj ostanejo, vendar taki teami naj ne pomenijo povečevanja administracije. Menimo, da je bolje organizirati skupnost osnovnih šol, ki ne zahteva nobenega povečanja administrativnih delavcev, ker šole vse oprav- Ijako prek svojih delegatov. Lep primer je občina Maribor, ki je ekonomsko dosti močnejša in bi lahko združila osnovne šole, pa jih ni. Skupnost osnovnih šol ima iste kvalitete kot bi jih imela delovna organizacija s tozdi. Stanko l.epcj: ..Meni se zdi, da sploh ne razumemo bistva združevanja osnovnih šol. Osem mesecev potem, ko jc bila anketa zunaj, dobivamo take odgovore. Tu se postavlja tudi odgovornost šolskih kolektivov in ravnateljev, zakaj že v prvem mesecu niso odgovorili na vprašalnik, kaj bi želeli imeti v takšni delovni organizaciji, katere prednosti vidijo, kakšna naj bo oblika združevanja — na to v izobraževalni skupnosti niso dobili odgovorov. To pomeni, da smo sedaj dobili neke za lase privlečene izgovore s katerimi smo čakali na politično odločitev. Ampak politična odločitev je bila dana že v začetku priprav, potrdila pa jo je občinska konferenca 7KS Ptuj na svoji seji 5. nuirca. Omenili pa je treba, da je bila naša želja pred- vsem v tem, da bi se interesna skupnost otresla vsega tistega balasta, ki ga danes — čestokrat tudi protizakonito — opravlja za osnovne šole, ker gre za delo, ki ni v pristojnosti SIS. 7e sedaj združujejo osnovne Šole sredstva za stano- vanjsko izgradnjo, štipendije, del amortizacije, čeprav interesna skupnost samo strokovno pripravi in vodi to aktivnost, se šole obrnejo proti njej, češ, ta nam sedaj odreja in odloča, čeprav gre za naša sredstva. Mislim, da samoupravni sistem v povezovanju šol ni zaživel tako kot to trdijo v šolstvu, na drugi strani pa kritiziramo nekoga, ki pripravlja strokovne predloge. O tezah je torej bila razprava. Sedaj pa so na potezi šole, kajti komisija, ki jo je imenoval izvršni odbor izobraževalne skupnosti, ne more odločati in pripravljati gradiva za vse osnovne šole, pač pa zakon o združenem delu in zakon o referendumu nalagata to dolžnost šolam, ki se združujejo." \ Slavko Fric: ,.Odgovori na prvi in drugi vprašalnik so bili podani, vendar vse šole res še niso odgovorile. Tudi usmeritve b združevanju so bile nakazane. Odgovorov niso poslale naslednje šole: Cirkulane, Destrnik, Kidričevo, Markovci, Leskovec, Ivan Spolenjak in Olga Meglic — o. p. Ta komisija, ki je, res ni dala popolnega vprašalnika, drugi je bil boljši Težko si jc predstavljati združitev brez analize, ko bo pripravljena, bo lažje razpravljati." Stanko Lepe j: „Ce bi ocenjevali delež komunistov v šolah ob vseh teh razpravah, moramo reči, da ni bil ravno vzpodbuden. V šolstvu imamo zelo slabo organiziranost, kar se tiče zveze komunistov. Devet osnovnih organizacij 7K pri takem številu osnovnih šol! Mislim, da se komunisti dostikrat ne znamo organizirano vključevati v posamezna priza- devanja in naloge, ki jih družba poslavlja pred nas v določeni meri ne izvajamo. Reči moram, da smo dobili le od ene osnovne organizacije v zapisniku v treh stavkih zapisano, da se z zdru- ževanjem ne strinjajo. V vsaki šoli je nekaj komunistov, pa vendar niso odkrito, jasno in glasno povedali, kakšna so stališča in koliko poznajo zakon o združenem delu. Samoupravne pravice se v bistvu kujejo in ostajajo v tozdu. To pomeni, da bodo morali tudi prosvetni delavci malo bolje študirati." Franc Predikaka: ,,Delavci v vzgoji in izo- braževanju se že sedaj izobražujemo, tako stro- kovno kol družbenopolitično. To je v našem delovnem programu, to je naša obveza. Vsak mesec imamo študijske konference, kjer stalno obrav navamo družbeno ali pa strokovno temo. O samem združevanju pa še to. Menim, da bomo morali malo bolj konkretno povedati vsem zaposlenim za kaj gre — to je naloga nas vseh. Tudi skupščina občine kot ustanoviteljica ne bo smela stati ob strani. To bi podkrepil z zadnjim stavkom 114. člena novega zakona o osnovni šoli, ki pravi, da je ,.osnovna šola delovna organizacija, v kateri delavci v skladu s tem zakonom uredničujejo smotre in naloge osnovne šole in njeno družbeno vlogo v okolju, lahko pa jc organizirana tudi kot tozd v sestavi vzgojnoizobraževalne DO, katere ustanovitelj je občina. ..Mislim, da je to dovolj jasno. Tudi zakon o združenem delu obvezuje občino, da pripravi elaborat o ekonomski in družbeni upravičenosti združevanja ter ga posreduje v razpravo delavcem." V pogovoru smo se nehote ah pa hote izog- nili vprašanju, kaj menijo o združevanju uporabniki. Njihovega mnenja namreč ne poznamo, saj predlog še ni v taki fazi razprave, da bi o njem povedali svoje tisti, ki vzgojno- izobraževalni proces financirajo. Dejstvo je, da tudi uporabniki želijo kvalitetno delo v vzgojnoizobraževalnih ustanovah, predvsem pa izenačene delovne pogoje. Dobro je znano stanje v posameznih osnovnih šolah, pa naj gre za popolne osemletke ali pa za podružnice. ' Razmere so marsikje pod kritiko in združene osnovne šole bi v neposrednem .stiku dosti lažje usklajevale potrebe posameznih šol. \ razpravah o združevanju pa namenjamo vse premalo pozornosti aktivni vzgoji učenca pri programiranju vzgojnoizobraževalnega dela, pri pripravi in izvedbi učnih ur, pri preverjanju in ocenjevanju znanja, pri oblikovanju in spre- jemanju norm življenja na šoli — so zapisali v svojih stališčih člani občinske konference. In to popolnoma drži. Premajhna je tudi povezanost uporabnikov in izvajalcev, financiranje vzgoje in izobraževanja še vse preveč sloni na pro- računskem načinu, povezanost izobraževalnih organizacij z ostalim združenim delom je pre- šibka. / združevanjem osnovnih šol pa bi morali doseči šc boljšo kadrovsko in štipendijsko politiko, zmanjšati obseg dela prek polnega delovnega časa in zaposlovati strokovno usposobljene delavce. Nenazadnje pa bo treba nameniti večjo pozornost tudi preobrazbi osnovnega šolstva glede na koncept usmerjenega izobraževanja, ki nalaga tudi osnovnošolskim vzgojnoizobraževalnim ustanovam nove in predvsem zahtevne naloee Osnovnošolski kolektivi bi se naj odločali o združitvi v oktobru letos. Pred njimi, predvsem pa pred družbenopolitičnimi organizacijami v osnovnih šolah, je petmesečna razprava o zdru- žitvi, nekajletna razprava pa je za njimi. Pričakovati je, da se bodo pozitivno odločili, vsaj glede na zahteve, ki jih pred njih poslavlja širša družbena skupnost, lo je konkretizacija preobrazbe našeea šolstva. Tekst N. D. Slike J. Bračič Stanko Lepcj Franc Predikaka Slavko Fric Jože F.karl 20. marec 1980 USMERJENO IZOBRAŽEVANJE - 5 V letu 1980 (predvidoma) izobraževanje metalurgov na centru srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj Delovni organizaciji IMPOL Slovenska Bstrica in TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo pred- stavljata center barvne metalurgije v mariborski regiji V obeh organizacijah se zavedamo, da je možno povečati produktivnost (in s tem do- hodek) le z zaposlovanjem usposobljenih Icadrov vseh stopenj. Delovni organizaciji vsako leto razpisujeta večino kadrovskih štif)endij v svojih občinah. Kljub velikemu številu razpisanih štipendij pa zadnja leta opažamo, da ne moremo dobiti dovolj usposobljenega kadra s področja metalurgije. Štipendije ostajajo nepodeljene, v delovni organizaciji pa prihaja vedno manj izšolanih metalurgov. _ PROBLEM pomanjkanja metalurških kadrov v TGA rešujemo na tri načine: s povezovanjem z IKS pri TAM, kjer so izo^ braževali livarje; organiziranjem internega izobraževanja v našem izobraževalnem centru (zlasti na PKV dela); ter sprejemanjem de- lavcev drugih poklicev (zlasti predvsem elektro in kemijske smeri), ki se med delom seznanjajo s specifičnostmi metalurške stroke. Vzroki majhnega zanimanja učencev za metalurško stroko Na posvetovanju o metalurških kadrih v iMPOL-u Slovenska Bistrica, ki ga je organi- zirala posebna izobraževalna skupnost za nnetalurgijo, smo ugotovili, da je zelo pomemben vzrok zmanjševanja zanimanja mladih za metalurške poklice predvsem v zastareli tehnologiji, ki jo uporabljamo v naših delovnih organizacijah ter premajhnem pozna- vanju dela metalurgov. V SOZD UNIAL smo ugotovili, da vpliva na majhenn interes tudi velika oddaljenost metalurških šol od kraja bivanja naših učencev. Šole za metalurške poklice so namreč v Ljub- ljani, na Jesenicah, Ravnah in v Storah. Zaradi velike oddaljenosti kraja šolanja se le redki starši in otroci iz naših krajev po končani osnovni šoli odločijo za poklic metalurškega delavca. Zaradi tega je števUo naših štipendistov v metalurški tehnični šoli v Ljubljani vsako leto manjše. Izobraževanje metalurških kadrov za potrebe SOZD UNIAL V pripravah plana kadrov za leto 1980 in osnutku smernic srednjeročnega plana kadrov za obdobje 1981/85 v SOZD UNIAL smo ugotovili, da bomo lahko napredovali le, če si bomo pridobili dovolj metalurškega kadra. Potrebni metalurški kader pa si bomo pridobili le, če bomo šolanje metalurgov približali delovnim organizacijam. V naslednjem srednje- ročnem planskem obdobju bomo morali za SOZD UNIAL izšolati najmanj 3 oddelke metalurških delavcev (1 oddelek za poklic meta- lurških delavec širokega profila — livar, elektrolizer za TGA, 1 oddelek metalurških delavcev za IMPOL in 1 oddelek metalurških tehnikov za celotni SOZD). Le zagotovitev takšnega števila izšolanih metalurških kadrov nam bo porok, da bomo lahko uspešno uvajali ter izkoriščali novo tejjnologijo, ki jo na- črtujemo z našimi investicijskimi programi (nova livarna, da o modernizaciji elektroliz sploh ne govorimo). Boljše strokovno izšolan kader pa nam bo pomagal tudi bolje organi- zirati delo pri sedanji tehnologiji. Navedene ugotovitve ter podatek, da je lan- sko leto po končanem obveznem osnovno- šolskem izobraževanju ostalo doma nad 300 učencev, nas je zvpodbudili, da smo v imenu SOZD UNIAL navezali stike s Centrom srednjega usmerjenega izobraževanja na Ptuju (naprej CSUI Ptuj) ter mu predlagali, da organizira izobraževanje metalurških delavcev za poklic metalurški delavec in metalurški tehnik, V naslednjem šolskem letu bi naj vpisali 2 oddelka na Ptuju in 1 dislociran oddelek v Slovenski bistrici. CSUI Ptuj je na naš predlog pozitivno odgovoril, in takoj navezal stike s posebno izobraževalno skupnostjo za metalurgijo, ki je pristojna za oblikovanje mreže šol s področja metalurgije. Predlog o izobraževanju metalurgov na ptujskem področju so podprle tudi vse družbenopolitične organizacije Ptuja in izvršni svet skupščine občine Slovenska Bistrica. O tem predlogu so razpravljali tudi na vseh posvetovanjih, kjer se je govorilo o novem sistemu izobraževanja v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju. Predlog bodo obravnavali tudi na Gospo- darski zbornici Slovenije in Medobčinski odbor za Podravje. Odločitev o izobraževanju metalurgov na Ptuju pa bo znana že pred raz- pisom vpisa v srednje in poklicne šole konec meseca marca. Štipendiranje učencev, ki se bodo izobraževali na metalurški poklic Ko so obravnavali možnost izobraževanja metalurških kadrov na CSUI Ptuj, so odbori za kadrovsko splošne zadeve TOZD Proizvodnja, TOZD Predelava in TOZD KK sprejeli sklepe, s katerimi podpirajo izobraževanje metalurgov bliže TGA „Boris Kidrič" Kidričevo. Odločili so, da bodo že v letu 1980 podelili Štipendije v skladu s potrebami naslednjega srednjeročnega obdobja. Sklenili so, da bodo TOZD pomagale CSUI s strokovnim kadrovm in ustreznimi učnimi pripomočki pri pouku metalurških kadrov za potrebe TGA. Delavski sveti naštetih TOZD pa so ob obravnavanju predloga plana izobraževanja za leto 1980 sprejeli sklep, da se v letošnjem letu razpiše za metalurške poklice 36 štipendij. Vsi štipendisti, ki bodo po končanem prvem letniku pokazali boljši učni uspeh, večje sposobnosti ter interes, se bodo lahko izobraževali za metalur- škega tehnika (4 leta šolanja) ostali pa si bodo ' pridobili poklic metalurga (3 leta šolanja, sedaj KV delavec). S planom razpisa štipendij v TGA za leto 1980 smo že seznanili razrednike 8. razredov večine osnovnih šol na našem področju, saj smo organizirali razgovor z njimi o kadrovskih potrebah in perspektivah razvoja TGA Kdričevo konec meseca februarja. Učiteljem- smo predstavili našo delovno organizacijo, da bodo lažje svetovali svojim učencem pri izbiri poklica. Da bi te informacije dopolnili, pa bomo delavci TGA obiskah vse osnovne šole ter v razgovoru z osmošolci prikazali možnosti štipendiranja in zaposlovanja v TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo. Vse zainteresirane osmošolce bomo tudi povabili na ogled naše delovne organizacije. Delavci z ustrezno izobrazbo so porok za kvalitetnejše in boljše delo. Ko smo pripravljali predlog zaizobraževanje metalurgov, smo se zavedali, da perspektive razvoja TGA Kidričevo ne moremo graditi le na predvideni modernejši tehnologiji, temveč bomo potrebovali za nove stroje tudi strokovno bolj usposobljene delavce. Le ustrezno stro- kovno usposobljeni delavci so porok za kvali- tetnejše in boljše delo, s tem pa tudi za večji dohodek in razvoj samoupravnih odnosov. Regijski posvet o informiranju na mladinskih delovnih akcijah V prostorih Kluba mladih v Mariboru je v petek, 14. marca dopoldne potekal regijski posvet o informiranju med pripravami mladin- skih delovnih brigad na mladinske delovne akcije in informiranju na akcijah samih. Posveta se je udeležilo blizu 30 mladih iz Maribora, Lenarta, Slovenske Bistrice, Ormoža in Ptuja. To so bili predvsem evidentirani brigadirji za letošnje MDA, ki so predvideni za nosilce informiranja, vodje in člani centrov za obvešča- nje in propagando pri občinskih konferencah in pri predsedstvu republiške konference ZSMS, člani delovne skupine, ki so odgovorni* za informiranje in propagando na MDA in sekre- tarji občinskih konferenc ZSMS vseh petih občin. Uvodne besede k posvetu, ki je pomenil pred- vsem kreativno delovni dogovor o informiranju brigadirjev in javnosti o MDA, je podal Tomo Kovačič, vodja COP-a v podravski regiji. Za tem so predstavniki posameznih občinskih konferenc podali krajša poročila o dosedanji realizaciji programov informiranja mladih o akcijah ter o dosedanjih izkušnjah informiranja v brigadah med potekom akcije, hkrati pa seveda tudi o informiranju javnosti o delu na MDA, ter v zvezi s tem vključevanju množičnih sredstev javnega obveščanja v to dejavnost. Vsi poročevalci so v glavnem ugotavljali, da so priprave na letošnje MDA in njihovo propagi- ranje potekale zadovoljivo. V glavnem so že v vseh občinskih konferencah v zaključni fazi evidentiranja za vodstva letošnjih MDA. Vse pogosteje segajo mladi po različnih sredstvih, preko katerih informirajo srednješolsko in dtlovno mladino ter študente o možnostih za sodelovanje na MDA. Razen tiska in radia se vse pogosteje odločajo za propagiranje MDA pred kinopredstavami in drugimi javnimi shodi. V večini občinskih konferenc so prijave za sodelo- vanje na letošnjih akcijah zadovoljive, žal pa je zdaleč premalo prijavljenih študentov. Za primerjavo so navedli podatek, da se je od 12 tisoč študentov v mariborski regiji prijavilo za letošnje akcije le 8 študentov. To pa vsekakor ni v prid dosedanjemu pozitivnemu mnenju o aktivnosti mlade inteligence. Ko so razpravljali o informiranju brigadirjev med potekom akcij, so ugotovili, da je vse preveč neaktualnih informacij. Brigadni bilteni so v več primerih bili že v naprej pripravljeni in takšni prav gotovo niso odigrali svoje pomemb- ne naloge. Brigadirji morajo biti vsak dan sproti obveščeni o uspehih na delovišču in na področju interesnih dejavnosti. Za to pa je najprimernejši brigadirski radio, preko katerega so lahko mladi v nekaj minutah informirani o vseh aktualnih dnevnih dogodkih. Poudarili so, da ni potrebe po „zgub!janju časa" za pripravo raznih stenča- sov, če na akciji dobro delujeta brigadirski radio in če redno izhajajo bilteni brigad. Da bi vrednote mladinskega prostovoljnega dela ohranili tudi za poznejše rodove, je treba v bodoče posvetiti več pozornosti pripravi arhiv- skih posnetkov in slik. V delo akcije bi morali vključiti tudi fotokinoklube, ki bi spremljali delo brigadirjev s fotoaparati v rokah, ne bi pa bilo odveč, če bi občinske konference mladih finansi- rale tudi snemanje amaterskih filmov. V briga- dah samih pa bi lahko informatorji izrezovali članke in sestavke o delu MDA, ter iskali tudi druge možnosti zbiranja arhivskega gradiva. Stremeti je treba k čim večji ekonom.ičnosti akcij, izogibati se moramo nepotrebnih in izred- nih izdatkov, seveda pa zaradi tega ne sme trpeti življenje v brigadi. Do sedaj so se izkazale za neracionalne predvsem razne specializirane brigade, ki sploh niso dosegle svojega namena. Mišljene so bile predvsem delovne brigade raznih ,,dobro stoječih" delovnih kolektivov, na kate- rih ni manjkalo razkošja brigadirjev, žal pa je manjkalo pravo brigadirsko življenje — discipli- na in delovno vzdušje. V večini primerov je šlo le za izvedbo čistih fizičnih del. Ko so razpravljali o idejnopolitičnem izobra- ževanju brigadirjev na MDA, so bili enotni ob ugotovitvi, da so programi na tem področju nepopularno zastavljeni. Brigadirski dan je prenatrpan in malo je tistih, ki so zmožni po napornem delovnem dopoldnevu po kosilu na klasičen način sedeti v klopeh in poslušati dve ali tri ure raznih predavanj. Dosedanje izkušnje na tem področju so pokazale, da ta način ni pokazal efekta, da je pravzaprav že zastarel. Treba je to- rej poiskati novo in svežo rešitev. V preteklem letu je po mnenju udeležencev bilo informiranja javnosd o poteku mladinskih delovnih akcij nezadovoljivo. Zatajila so pred- vsem osrednja slovenska informativna sredstva, kot televizija in večji slovenski časniki. Lokalna sredstva javnega obveščanja so o poteku akcij poročala zadovoljivo, vendar le ponekod. Za ptujsko občino lahko trdimo, da smo preko radia in Tednika poročali o MDA Slovenske gorice dovolj obširno in, da smo dajali možnost informirati tudi brigadirjem in članom centra za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Ptuj. Vsekakor je petkov posvet dosegel svoj namen, mladi, zadolženi za informiranje so ugotovili veliko vsega, kar bi po njihovem mnenju lahko vplivalo na boljše obveščanje o MDA in brigadirjev na samih akcijah. Treba je le k dejanjem. Prva možnost za to je že dana, čeprav bodo prve krampe in lopate zasadilf brigadirji šele čez dobra dva meseca. M. Ozmec Ptujčani smo se dobro predstavili Dnevnik. Nedeljski in val 202 so v prete- klem letu razpisali prvo tekmovanje za najbolišo lokalno radijsko oddajo, ki se ga je udeležil tudi radio Ptuj z oddajo IZ VASI V ^AS avtorjev Iva Cianijain Marjana Šneber- g^rja. Čeprav so nagrado sprejeli sodelavci radia Trbt^vlje oddajo ZAPIS O HRA- STNIŠKIH RUDARJIH, smo lahko Ptujčani 2 Oceno strokovne komisije v kateri so bili I^are Milic — val 202 RTV Ljubljana. Sandi Sitar — Dnevnik in Mitja Cjuha prav tao Dnevnik, izredno zadovoljni saj je prav ptujski prispevek dobil najboljšo oceno. Res Pa je tudi. da treh oddaj po 50 minut ni ''i«^)goče predvajati v osrednjem slovenskem ■"adijskem programu — kot je bil eden izmed P^^gojev za pridobitev nagrade. V izbor je med desetimi prispevki pnšlo le ^dem oddaj m zanimivo je. da so člani^ komisije skorajda pri vsaki txldaji našli poleg dobrih strani ludi precej kritičnih točk. ki so oddajam preprečile pot v ožji izbor. Celo za nagrajeno oddajo radia Trbovlje pravijo, da je bila njihova reportaža najšibkejša v poanti, ko bi se morale v.se opisane rudniške službe rezultirati v izkop rjavega zlata. O tem poslu- šalci txldaje izvedo še najmanj. Vendar pa so kvalitete prevladale nad šibkejšimi sestavina- mi in dobra montaža je pomagala k lispehu celote. Tako je nagrada šla v Trbovlje. Za prispevek .sodelavcev radia Ptuj pa je komisija dala naslednjo oceno: »Radio Ptuj pripravlja že nekaj let zelo priljubljeno štirinajstdnevno oddajo IZ VASI V VAS Avtorja prispevka v konkurenci sta bila Ivo Ciani in Marjan ^neberger. V tem ciklusu velja še posebej pohvaliti izreden napor sodelavcev Radia Ptuj. ti se niso ustra- šili zahtevnega terenskega dela in so pri tem zbrali dragocen dokumantarni material — živo kroniko, okoli 500 ljudskih pesmi itd. Fden od treh članov žirije je predlagal prav to oddajo za nagrado in je svoj predlog z.agovar- jal s tipičnostjo lake (xldaje v lokalnem radijskem sporedu, hkrati pa je kazal na dober vzgled preseganja običajne rutine. DragtKeno pri tem radijskem ciklu je vzdrže- vanje ustnega ljudskega izročila, ki se je zgledno prelilo v radijski medij. Za osrednji radijski program bi veljalo zmontirati nekaj izbranih oddaj iz te serije.« Resnično lepo vzp>odbuda za nadaljevanja samega cikla oddaj Iz vasi v vas in v tem, da se s svojim prispevkom predstavimo tudi v prihodnjem letu. CENTER SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA PTUJ Program usmeritev je pripravljen v vseh okoljih je v teh dneh živahna razprava o predlogu zakona ^ o usmerjenem izobraževanju in o mrežLšol. V podravski regiji smo načrtovane želje in potrebe uskladili ter se odločali o posameznih usmeritvah v občinah že dalj časa. Tako so v CSUI Ptuj pripravili program vpi.sa v prvi letnik srednjega usmerjenega izobraževanja z utemeljitvijo posameznih usmeritev. V novem šolskem letu bo v centru sedem usmeritev in lo kmetijska, metalurška, kovinarsko predeloval- na, ekonomska, pedagoška, naravoslovno matematična in družboslov- na.> Poleg tega bo še najprej obstajal dislociran oddelek zdravstvene šole kot osma usmeritev. • V ptujskem centru se na usmerjeno izobraževanje pripravljajo že nekaj let. V skupni stavbi so združene vse ptujske poklicne in rednje šole. kljub temu pa je vsaka temeljna organizacij a ohranila svojo vitalno funkcijo. Celotni učiteljski kolektiv si prizadeva za čimboljšo izobrazbo vseh učencev ne glede na to. kam so vpisani. Skupno tudi pokrivajo potrebe po kadrih, kijih tudi v centru primanjkuje, z združi- tvijo pa so dosegli tudi zmanjšanje dela prek polnega delovnega časa. Na drugi strani in kar je še bolj pozitivno, so odpadle umetno ustvarje- ne pregrade med učenci posameznih šol saj delujejo kot en kolektiv, srečujejo se v raznih izvenšolskih aktivnostih, skupaj načrtujejo svoje aklivnosit. Na šoli imajo sodobne učne pripomočke, ki so jih nakupili z združe- nimi sredstvi, organizirano imajo šolsko knjižnico, deluje tudi svetoval- na služba, ki sojo ustanovili že pred tremi leti. Seveda je najpomemb- nejše, da imajo v centru ustrezen prostor in ustrezen kader za vse navedene usmeritve, organizacije združenega dela pa bodo zagotovile strokovnjake, ki bodo potrebni pri posameznih usmeritvah. Interes za načrtovane usmeritve je velik tako med mladimi kot v organizacijah združenega dela. saj so prilagojene potrebam našega združenega dela. Povečali je potrebno le interes mladih za metalurško usmeritev, ki je nova. uvajajo pa jo na predlog SOZD Unial. ki potrebuje te kadre. Dogovorjeno je. da bo usmeritev v Ptuju, dislociran oddelek te usmeri- tve pa še v občini Slovenska Bistrica. Pri usmerjanju učencev v posamezne u.smeritve oziroma poklice bodo imele veliko vlogo svetovalne službe, kijih imamo pri skupnostih za zaposlovanje, to nalogo pa bodo opravljali tudi učitelji v osnovnih šolah. Vpisne zmogljivosti, ki jih je predlagal center srednjega usmerje- nega izobraževanja v Ptuju še vedno pomenijo le okrog 900 vpisnih mest. lako da se bo moralo še okrog bOO učencev občin Ormož in Ptuj vpisati v drugih izobraževalnih centrih. Vemo pa. kaj to pomeni — večje siroške za izobraževanje in običajno se učenci, ki se šolajo v drugih centrih, ne vračajo v svoj kraj. Prav za ptujsko m orinoško V ptujskem centru srednjega usmerjenega izobraževanja se izobražuje prek 2.000 učencev, v ozadju gradnja novega doma učencev Foto: L Ciani občino JC značilen velik odliv kadrov in to je potrebno v največji možni; men odpraviti. O tem pa v ptujski občini niso bile le razprave, storjeno; je bilo precej. Z novim .šolskim letom bo odprt novi Dom učencev, kjer j bo prostora za 60 učencev osnovne šole s prilagojenim učnim progra-! mom in za 180 srednješolcev. Dom je v neposredni bližini centra, bo| sodobno urejen in prilagojen potrebam stanovalcev. j Možnosti izobraževanja se torej v ptujski občini iz leta v leto; večajo, vedno kvalitetnejše so in vedno več mladih je zajetih vanj. V i preteklem šolskem letu jc ostalo doma 325 osmošolcev ptujske občinei — ti se niso vpisali v nobeno obliko izobraževanja. Vsa prizadevanja-] šolnikov, mladine, organizacij združenega dela. staršev, skratka cele j družbenopolitične skupnosti gredo v smer zmanšanja te številke. Zato , niso nili najmanj presenetljiva prizadevanja ptujskega centra za sedem samostojnih usmerilev. ki bi jih imeli z novim šolskim letom. Z doseda- njim kvalitetnim delom so pokazali upravičenost svojih zahtev. Posebno upravičena je zahteva po samostojni pedagoški usmeri- tvi, saj JC ptujski center po številu učencev v tem šolskem letu od 21. vzgojnoizobražcvalnih ustanov na 7. mestu ker izobražuje 4.4 odstotka vseh učencev v pedagoški usmeritvi v Sloveniji. Poleg tega se za pedagoško usmerilev v Pluju tnlloča predvsem sposobnejša mladina, kar je rezultat večletnega načrtnega kadrovanja. Učenci 3. in 4. letnika pedagoške smeri se uspešno vključujejo v življenje in delo osnovnih šol v domačem kraju, zato se kasneje običajno tudi zaposlijo v teh manj- razvitih krajih. Po končanem srednjem izobraževanju se večina učen- cev izobražuje še naprej v pedagoški smer. Omeniti j>a je potrebno še to. da so v pedagoških oddelkih delali že štiri leta po poskusnem programu usmerjenega izobraževanja. Šola je ludi nekaj let načrtno nabavljala sodobno učno tehnologijo in pripravljala pisno, filmsko in televizijsko gradivo predvsem z.a pedagoško usmeritev. Tudi sodelova- nje z osnovnimi šolami in vrtci je dogovorjeno, tako da ne bo nobenih težav za opravljanje ustrezne prakse. Kadrovske potrebe pa so bile osnova za ugotovitev, da mora 8 odstotkov vpisne generacije v pedago- ško usmeritev. To pomeni, da se mora v jeseni vpisali v pedagoško usmeritev ptujskega centra srednjega usmerjenega izobraževanja 114 učencev v prvo leto pedagoške usmeritve. Ostalih usmeritev nismo f)odrobneje opredelili, omeniti pa moramo, da so odločitve o posameznih usmeritvah plod sodelovanja med št^lstvom in ostalim združenim delom. Organizacije združenega dela v ptujski, ormoški in v nekaterih drugih občinah so že doselj lesno sodelovale s posameznimi šolami, to .sodelovaje pa se bo z usmerjenim izobraževanjem še utrdilo. Seveda bo moralo ostalo združeno delo v bavinjc prav tako povzroča s prestopanjem bregov velike ma- terialne škode. Po tem programu načrtujejo, da bodo z regulacijo Dravinje prišli do Poljčan v obdobju naslednjih petih let. Na območju občine Ptuj, kjer načrtujejo regulacijo Dravi- nje v dolžini okoli 12 kilometrov porabiti blizu 40 milijonov dina- rjev, medlem ko bodo v občini Slovenska Bistrica za regulacijo okoli štirih kilometrov Dra- vinjskega toka potrebovali okrog 15 milijonov dinarjev. Z obvarovanjem obstoječih kmetijsko obdelovalnih površin načrtujejo, da bodo ob dokočni regulaciji te reke uspeli pridobiti tudi veliko število novih kmetij- sko obdelovalnih površin, ki so doslej žrtev stalnih poplav. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat KS GRAJENA Vzorno delo v krajevni samoupravi Na območju ptujske občine, ki ga pokriva 35 krajevnih skupnosti, imamo le tri predsednice skupščin, kar pomeni, da ženske premalo vključujemo tudi na področju delovanja krajevne samouprave, čeprav za same delegacije tega ne bi mogli trditi. Na čelu skup.ščin KS Majš- perk in Marija Vaupotič v KS Grajena. Ob minulem prazniku smo sicer skušali nekoliko podrobneje spregovoriti, kje so glavni vzroki, da se ženska še vse premalo vključuje v aktivno družbenopolitično delo in v druge pomembnejše javne funkcije. Nesporna je ugotovitev, da smo v naši celotni družbeni skupnosti uspeli še premalo zagotoviti vse vzporedne oblike dejavnosti, ki bi ženi —- gospodinji in materi tako. vključevanje omogočile. In če je že vključena, mora zato imeti veliko razumevanje in pomoč v ostalih družinskih članih, da lahko .svoje obveznosti tudi uspešno opravlja. Mariji Vaupotič — predsednici skupščine KS Grajena smo za osvetlitev tega — v uvodu zajetega problema, postavili več vprašanj na osnovi katerih smo želeli osvetliti nekaj bistvenih elementov, ki tako delo pogojujejo. O nalogah, ki jih ima kot predsednica skupščine ter o. sodelovanju delegatov, sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij na Grajeni, nam je med drugim dejala: »Delo predsednice skupščine krajevne skupnosti na Grajeni sem prevzela v lanskem letu, meseca januarja in to s precejšnjo mero odgovornosti, čeprav sem- bila že prej sredi družbenopolitič- ne aktivnosti v naši krajevni skupnosti in pomagala po svojih zmožnostih pri razvijanju dele- gatskega sistema. Posebej moram pohvaliti delo delegatov v naši skupščini in članov sveta ter njegovega pred- sednika, ki s svojo aktivnostjo veliko prispeva k uspešnemu reševanju številnih nalog s kateri- mi se srečujemo na področju krajevne samouprave. Zlasti je še" to pomembno v sedanjih trenut- kih, ko smo v obdobju planiranja. V tem mesecu pa pripravljamo tudi novo glasovanje za redni krajevni samoprispevek s katerim želimo še izboljšati življenjske pogoje v naši krajevni skupnosti in jo tudi polepšati. Menim, da bo tudi tokrat prišlo do izraza tvorno in plodno sodelovanje z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi.« Pri vašem delu gotovo ne moremo izvzeti drugih aktivnosti, ki jih opravljate na različnih področjih — od svojih delovnih obveznosti v šoli, kjer že vrsto let učite v prvem razredu, pa vse do dela v domači dramski .skupini in tistega na terenu, ki ga opravljate kot mentor - režiser. Kako vse to usklajujete s tistimi osnovnimi, v družini? »Včasih se pravzaprav sama vprašam, — kako vse to gre in kako človek te obveznosti zmore. Veliko pomoč in podporo najdem v razumevanju moža, sina in hčerke ter seveda tašče, ki me že vseskozi razbremenjuje pri mojem gospodinjskem delu.« Vse seveda ne gre vedno gladko. Problemi in težave se pojavljajo iz dneva v dan. Da bi pa kljub temu šlo vse brez večjih težav je potrebno veliko volje, da vse to premagamo. »Gotovo je res, da velikokrat obstojimo pred problemom in ne vemo kako se ga naj lotimo in kako bi naš dinar iz samoprispevka uporabili tako. da bi zadostili večini krajanov iz naše krajevne skupnosti. Seveda pa ni vse najboljše tudi tam kjer imajo ljudje vedno samo enako mnenje. Ko pa akcije načrtujemo, .se vanje poglabljamo in jih analizi- ramo, skušamo upoštevati različna mnenja in da so končne odločitve takšne kot jih pred nas postavlja razvoj socialističnega samoupravlja- nja. Letos sem že 20 let v prosvetni službi in moram reči. da z mladimi delam izredno rada in da se z njimi veselim najmanjšega uspeha, pa tudi neuspeh me močno prizadene. Tako delam tudi z vaško mladino kjer sem jim mentor ter jim po svojih močeh in v skladu z razpoložlji- vim časom tudi pomagam.« Vi ste tudi pri zvezi kulturnih organizacij mentor, to pomeni, da na terenu pomagate kot režiser, vsako sezono pa delate tudi z domačimi igralci na Grajeni. Ali je to — k vsemu temu družbenopolitičnemu delu. dodatna obremenitev ali pa pomeni nekako sprostitev po vseh teh obveznostih? »Prav gotovo je to velika sprostitev. Z igralci delam izredno rada in še posebej na Grajeni smo kol ena družina. Nič nas ne moti. da vadimo v nezakuijeni dvorani. Veseli smo, da pridemo skupaj, malce poklepe- tamo, pa tudi resno primemo za delo na sami dramski vaji, ker želimo, da bi skupina pri delu dosegla čimboljši uspeh. Prav gotovo paje to tudi neke vrste sprostitev, ko pozabiš na čas in na vse druge skrbi.« Imate morda kakšno posebno željo? »Kot družbenopolitična delavka si v prvi vrsti želim, da bi naš maršal Tito zmagal v bitki z boleznijo in da bi bil tudi v prihodnje človeški razum močnejši kot vse orožje sveta. Poleg tega pa si želim še, da bi izenačili pogoje za predšolsko in šolsko mladino ne glede na to ali otrok živi v Ptuju ali v Slovenskih goricah, Mariboru ali Ljubljani. Od osebnih želja pa imam še skromno željo — želim si zdravja za vso družino in še naprej toliko razumevanja pri mojih najbližjih.« mš Marija Vaupotič — predsednica skupščine krajevne skupnosti Grajena (foto: \. Ciani) KRAJEVNA SKUPNOST CIRKOVCE Vse za hitrejši razvoj Med Kidričevim in Pragerskim se razteza deset vasi krajevne skupnosti Cirkovce, v njih pa živi nekaj nad 2.200 občanov. Okrog 50 odstotkov prebivalcev se ukvarja s kmetijstvom, ostali pa so zaposleni v bližnjih organizacijah združenega dela. Prizadevni kra- jani so z dosedanjim delom doka zali, da jim za razvoj njihovega kraja ni vseeno, saj so z dvema samoprispevkoma in z ogromnim prostovoljnim delom poskrbeli za skladen razvoj vseh vasi. Njihov največji ponos je dom krajanov v samem središču krajevne skup- nosti, ki so ga zgradili s prosto- voljnim delom in s pomočjo pris- pevkov interesnih skupnosti v ob- čini in v republiki. Danes se tam odvijajo najrazličnejše aktivnosti, ki se jih udeležujejo stari in mladi. S pripravami na referendum za uvedbo novega krajevnega samo- prispevka, saj se sedanji izteka, so pričeli že sredi preteklega leta. Zavedajo se, da brez lastnih sred- stev ne bodo uresničili smelo zastavljenih nalog. S programom, ki ga bodo uresničili z zbranim denarjem so seznanili krajane že v decembru lani, februarja in marca pa so bili v vseh desetih vaseh ses- tanki z občani. Zanimivo je, da so bili vsi sestanki izredno dobro obiskani, sestajali pa so se v kuhinjah, garažah, v gasilskih domovih — kar pomeni, da ni važen prostor, ampak pri- pravljenost ljudi, da sodelujejo pri razvoju svojega kraja. Gotovo je temu pripomoglo tudi zvezno priz- naje, ki so ga prejeli krajani za s\oja prizadevanja v letih 1975 in 1976, saj pomeni zanje ne samo pohvalo temveč in predvsem obvezo, da s svojim delom nadaljujejo. O dosedanjih dosežkih je predsednik skupščine KS Milan Munda dejal: ,,Imamo osnovno asfaltno mrežo, vsako gospodinjstvo ima zdravo pitno vodo, imamo tele- fonsko omrežje s 150 številkami, kar je za našo krajevno skupnost precej. Pričeli smo tudi z ure- janjem pokopališča in prvi del gradnje mrliške vežice končali, imamo pa tudi veliko večnamensko dvorano. Na zborih občanov, ki smo jih imeli v tem času smo vsakega krajana sezna- nili, za kaj vse smo porabili sredstva sedanjega samoprispevka. Poleg tega smo na zborih seznanjali krajane z osnovnimi planskimi dokumenti ter s pro- gramom del, ki jih bomo izvedli s sredstvi novega samoprispevka. Naš osnovni problem je seveda usklajevanje potreb in želja. Dostikrat smo zaradi skromnih finančnih možnosti morali opustiti kakšno odlično idejo, jo preložiti v naslednje plansko obdobje. Za samoprispevek bomo zbirali sredstva po naslednjih stopnjah. 2 odstotka od osebnih dohodkov in pokojnin, 2,5 odstotka od do- hodka zasebnih obrtnikov in 3 od- stotke od katastrskega dohodka. Tako bi v petih letih zbrah pred- vidoma 5 milijonov 500 tisoč dinarjev, ki jih bomo uporabili za nadaljnjo modernizacijo oziroma za popravilo cest, za razširitev telefonskega omrežja, za potrebe splošne ljudske obrambe in civilne zaščite, za funkcionalne izdatke ter za nadaljnjo komunalno iz- gradnjo. Določen del sredstev pa bomo prepu., osnovnim organi- zacijam socialistične zveze, da bodo lahko z njimi reševali svoje probleme." . Vseh problemov v krajevni skupnosti ne bodo rešili že v naslednjem srednjeročnem obdobju. Vsaj najnujnejše bodo poskušali reševati, pravi Jože Ple- teršek, predsednik sveta krajevne skupnosti. Menijo, da je potrebno najprej urediti preskrbo pre- bivalstva in si prizadevati za razvoj kmetijstva, saj so na veHkem Dom krajanov je ponos vsakega občana krajevne skupnosti Cirkovce. melioracijskem in regulacijskem območju. Precej je prisoten tudi problem preskrbe z gramozom, pa o sejmih živine bo treba tudi kaj konkretnega narediti, s temi pro- blemi so krajani največkrat prihajali na dan ob zborih ob- čanov. V krajevni skupnosti so prepričani, da bodo za reševanje vseh zastavljenih nalog potrebovali pomoč širše družbene skupnosti in jo tudi dobili. Prav tako so pre- pričani, da bodo v nedeljo, 23. marca na referendumu z veliko ve- čino glasov izglasovali tretji kra- jevni samoprispevek, ki ga bodo pričeli '"-^.jani plačevati v novembru letos. Besedilo in slika: zk Kaj meni Ferdo VajngerI, član izvršnega sveta SO Ptuj PTUJ- PROIVIETNO VOZLIŠČE? v seriji sestavkov pod skupnim naslovom ,,Ptuj — prometno vozlišče?" objavljamo tokrat naš pogovor s Ferdom Vajngerlom, članom izvršnega sveta SO Ptuj, ki je med drugim zadolžen tudi za promet. Na osnovno vpraSanje, ki ga vsebuje že sam naslov je ogovoril: ,,Prav gotovo je Ptuj prometno vozlišče. To lahko ugotovimo tudi glede na položaj, ki ga zavzema Ptuj v Slovenskem prostoru, saj predstavlja v severovzhodni Sloveniji vozlišče prometnih tokov. Ti se stekajo iz vseh smeri in v vse glavne smeri tudi odtekajo. To pa je razvidno tudi po precejšnjem porastu gostote prometa, ki je prisotna v dnevni migraciji, kot v tranzitnem prometu. Se posebej sedaj po zgtraditvi novega borlskega mostu. Mislim, da samo zgodovinsko pogojeno dejstvo, da predstavlja Ptuj enega od očakov in prometna urbanizacija, ki ni sledila ostalemu družbenemu napredku, kažeta na to, da bo treba slej ko prej nekaj ukreniti. Prav v tem času se dogovarjamo o ukrepih pri izgrad- nji obvoznice, ki bi jo dogradili v srednjeročnem obdobju 1981—90, seveda le, če bo sklenjen dogovor v okviru republiške skupnosti za ceste. Ptuj je vsekakor veliko prometno vozlišče in stanje, ki ga lahko vidimo vsak dan na cestah to trditev tudi potrjuje. V mestu je veČ vozlišč, ki so kritična. Izpostavil bi samo nivoj- sko križanje železnice in vseh šestih cest, ki se stekajo na tem mestu ob Ormoški cesti. Z vidika varnosti pešcev in ostalih udeležencev v prometu pa je pomembna tudi pot z avtobusne postaje po CMD do Centra srednjega usmerjenega izobraževanja. Predvsem zaradi križanja s Potrčevo cesto, kjer je bilo že več prometnih nesreč. Vemo, da se vsako jutro in popold- ne ,,vsuje" iz avtobusov ali iz šole več kot 2000 dijakov in je ogromen peš promet. V letošnjem letu moramo ta vozel rešiti z ustreznejšo ureditvijo." In kakšne so možnosti za kompleksno rešitev cestnega prometa v Ptuju? ,,0 tem lahko govorimo le ob dolgoročnem in načrtnem ukrepa- nju. Osnova vsemu temu pa so materialna sredstva za sanacijo zatečenega stanja. Že prej sem dejal, da sama organizacija mesta ni sledila prometnim tokovom, zato imamo največ problemov v tem smislu. Poglejte, sam center mesta, se pravi staro mestno jedro je še zmeraj center, kjer se odvijajo vse upravne funkcije, zaradi česar se promet še vedno steka tja. Center pa propustno prometa ne bo zmogel, predvsem glede na stare ozke ulice. Zaradi tega smo že zače- Ferdo Vajngeri, čian izvršnega sveta SO Ptig, med drugim zadolžen tudi za promet. Parkirišče ob Vodnikovi ulici bo tudi na prostoru, ki ga danes še pokriva stari gasilski dom Foto: M. Ozmec li uvajati enosmerni promet in zaporo določenih cest. Na drugi strani je razvoj mesta v območju Rabcičje vasi, kjer se že danes kaže- jo problemi dnevnega pretoka prometa. Predvsem iz tako zvanega ,,spalnega naselja" v industrijsko cono in za druge potrebe. Močno so prisotni problemi parkirišč, pa tudi ozka grla v križiščih. Vsi ti problemi so v okviru Komunalne skupnosti z določenimi sredstvi seveda rešljivi. Tako smo se skupaj že dogovarjali, da iz sredstev nadomestila stavbnega zemljišča realiziramo tele prioritet- ne naloge v letu 1980: — parkirišče, kot začasni objekt — ob Vodnikovi ulici, na lokaciji sedanjega starega gasilskega doma; — parkirišče za avtobusno postajo (le nekatere faze) kjer gre za obsežna in zahtevna dela; — ureditev križišča Volkmerjeve ulice s Potrčevo cesto in CMD. V okviru Komunalne skupnosti že pripravljajo dokumentacijo. Ta naj bi bila končana že do meseca maja, z deli na omenjenih točkah pa bi pričeli v prvih poletnih mese- cih. Dogovori tečejo tudi o nadvozu ob Natašini poti, ki bi vozlišče na tistem območju močno razbremenil. Z ustrezno prometno analizo pa moramo računati tudi na sosesko Rabelčja vas — zahod. Vzpostaviti moramo takšni prometni režim, ki bo dovoljeval vmesne hitrosti, da ne bo mašil prometa v križiščih. Kot že rečeno, v dolgoročne in srednjeročne naloge pa vsekakor sodi obvoznica mesta Ptuja, ki jo pripravljamo že nekaj let. Prometna anahza s katero smo ugotavljali potrebnost obvoznice dokazala, da je ta nujno potrebna. S to obvoznico bi reševali predvsem ciljno-izvorni in tranzitni promet. Zaradi tega smo prepričani, da bi zmanjšali promet preko starega mesta. Pomemben je podatek, da imamo že dandanes na starem mostu dnevno okoli 17 tisoč vozil. To pa pomeni, da bi okoli leta 1985 bila propustnost mostu takšna, da bi se po njem premikali le po polževo. Prepričan sem, da so naše usmeritve pravilne in da bodo tudi uresničene, seveda le ob jasni podpori občanov in delovnih ljudi tudi takrat, ko bo tekla beseda o materialnih sredstvih za njihovo izvedbo." M. Ozmec TEDNIK -20. marec 1980 NASE KMETIJSTVO - 7 Mlekarske skupnosti in prireja mleka Na področju proizvodnje mleka l,eležimo v ptujski občini stalno rast, kar v drugih območjih SR Slovenije ni primer. K temu je pripomogla tudi ustrezna organizi- ranost. V okviru Kmetijske zadru- ge Ptuj poteka organiziran odkup nileka na podlagi kooperacijskih pogodb o proizvodnji na 79 zbiralnicah, v preteklem letu so sklenili 2269 pogodb in ustanovili dve novi mlekaiski skupnosti in je teh sedaj 78. ,,/ ustanavljanjem mlekarskih skupnosti smo pričeli v letu 1978 in jih takrat ustanovili 74. Seveda v začetku delo ni steklo tako, kot smo mogoče pričakovali, z uspešnim delovanjem pa so skupnosti pričele v preteklem letu," nam je ob obisku v kmetij- ski zadrugi uvodoma povedal Drago Zupanič, ki vodi delo na področju mlekarske proizvodnje. Višjo proizvodnjo smo dosegli z nabavo plemenske živine, dobro selekcijo, izboljšano higieno, prav- gotovo pa je svoje dodala tudi bolj stimulativna cena." Za primerjavo in potrditev navedi mo nekaj podatkov o proizvodnji oziroma odkupu. V letu 1973 je celoten odkup znašal 4655 490 litrov, od tega pa je bilo kar 52,7 odstotka oporečnega mleka, v letu 1975 je odkup znašal že 6 362 614 litrov, oporečnega mleka pa je bilo 25 odstotkov, to je četrtina; v letu 1977 je odkup 7 449 343 litrov, ustreznost se je popravila saj je bilo neustreznega (oporečnega) mleka 11 odstotkov. V preteklem letu so odkupili skoraj 9 milijonov litrov mleka, od tega pa je bilo neustreznega še 8.7 odstotka, z drugimi besedami 91,3 odstotka vsega odkupljenega mleka je bilo ustreznega. ,,V preteklem letu bi lahko proizvedli in odkupili več mleka kot pa smo dosegli. V začetku leta smo namreč zabeležili močan pa- dec staleža krav molznic, kar je bilo posledica nestimulativne cene, to pa se je nato popravilo. S tesnim sodelovanjem organizator- jev odkupa in mlekarskimi skupnostmi smo planirano proizvodnjo dosegli. Delo na področju sodelovanja z mlekarskimi skupnostmi vodim praktično sam, kljub temu pa smo v preteklem letu imeli pogovore z vsemi skupnostmi, z nekaterimi tudi večkrat. Gre za tiste, kjer so bila v teku ureditvena ali adapta- cijska dela. V preteklem letu smo v 33 zbiralnicah mleka položili keramične ploščice, v ostalih pa bomo to uredili letos in vprihodnjem letu. Seveda pa brez težav pri gradnji zbiralnic ne gre. Zlasti lahko omenim potrebo po ustrezni električni energiji naprave. To vsepovsod ni omogočeno in tam zaenkrat še ne moremo gra- diti. Zato je s hladilnimi bazeni sedaj urejenih 32 zbiralnic, ostale proge pa so .še na vrčih, zbiralnice bomo za ta področja postavili do konca naslednjega srednjeročnega odobja. Sredstva za obnovo zbiralnic in nabavo hladilnih naprav zagotav- ljamo iz dela premije (0,05 din) kar pa je daleč premalo, da bi pokriH vse stroške. Zato polovico sredstev zagotovi kmetijska zadru- ga, drugo polovico pa pred- stavljajo kreditna sredstva. Pri novogradnjah pa skupnosti naja- mejo kredit pri naši hranilno- kreditni službi, velikokrat pa veliko dela opravijo sami, tako s denarnim prispevkom kot s prostovoljnim delom. Novograd- nia stane na primer okrog !50 000 din, hladilni sistem pa okrog 160 000 din. Tako novogradnjo zagotovijo kmetovalci-rejci, hladil- ne bazene in keramične plošči- ce pa kmetijska zadruga. V programu imamo, da bi do leta 1985 v popolnosti prešli na hladilne bazene, .sedaj je namreč del Slovenskih goric in v celoti Haloze še na vrčih. Po letošnjem programu, pa bomo postavili 11 hladilnih bazenov. Med temi bo nekaj zamenjav starejših in to tam, kjer je kapaciteta z ozirom na proizvodnjo mleka že premajhna. Zamenjave bomo opravili v dveh mesecih." Tako torej poteka opremljanje prog in zbiralnic. Omenili ste pogovore s kmetovalci, člani posameznih skupnosti. O čem pa največkrat razpravljate, seveda ob pogovorih o opremi in gradnji? ,.Moram povedati, da so sestan- ki dosegli tisto vsebino, ki smo jo pričakovali, pohvaliti pa velja tudi številno udeležbo. Kmetovalce naj- večkrat zanimajo higiena, plačilo za oddano mleko, kreditiranje nabave plemenske živine. Veliko Zbiralnica za mleko pri Leopoldu Ciglerju v Zaklu (foto J. Bračič) popraševanje po plemenski živini je bilo zlasti v prteklem letu. Plemensko živino nabavljamo naj- več iz naših zasebnih hlevdv, kjer je stalna kontrola, in visoka proizvodnja, del pa iz sosednjih občin. Moram pa pri tem opozoriti na vzrejo plemenskih telic v Stopercah, to je znan projekt, ki bo prve plemenske telice dal proti jeseni. Zato bi bilo prav, da kmetovalci že sedaj izrazijo potre- bo po nakupu, to pa lahko posre- dujejo naši pospeševalni službi. Ob tem, ko govorima o sestankih mlekarskih skupnosti, bi rad omenil, da so ti res dobro pripravljeni, s strokovnim in tudi veselim delom. Tako teče beseda tudi o drugih področjih dela v kmetijstvu, zato delo skupnosti ne vezano izključno na samo proizvodnjo mleka." Število mlekarskih skupnosti se povečuje. Pravgotovo vseh območij še nismo pokrili. Kakšen je program in seveda potreba na tem področju? ,,Letos bomo na območju, ki ga pokriva Kmetijska zadruga Ptuj, ustanovili štiri ali pet novih mlekarskih skupnosti in to eno v Slovenskih goricah, ostale pa v Halozah gre zlasti za progo Crkulane — Leskovec — Podleh- nik — Zetale. Ravno na tem območju si prizadevamo doseči željene rezultate, da kmetovalci najdejo zaslužek v tej proizvodnji. Lep primer skupnosti na takšnem območju je lanska ustanovitev mlekarske skupnosti v Zetalah. Ta je začela z dnevnim odvzemom 70 htrov, danes pa že dosegajo 300 litrov mleka. Pri našem delu si bomo prizadevali, da bomo odkup mleka organizirali tudi v oddalje- nejših krajih, tako da bi pokrili celotno območje dela naše zadruge. Seveda pa morajo biti pri ustanavljanju zbiralnic in skupnosti podani osnovni pogoji in zagotovljen minimalni odkup, ki ga zahteva rentabilnost proge. Minimalni odkup pa je 200 litrov mleka dnevno." V preteklem letu ste dosegli 9 milijonov htrov odkupljenega mleka. Ali lahko letos pričaku- jemo že 10 milijonov? Drago Zupanič (foto J. Bračič) ,,Z ozirom na to, da letošnja pr- va dva meseca že presegata proi- zvodnjo in odkup preteklega leta, lahko pričakujemo 10 milijonov litrov odkupa. To lahko pričaku- jemo tudi zato, ker imamo v pro- duktivnosti krav še dovolj rezerve, prireja se lahko še poveča. Zato velja izpostaviti pomembnost delav skupnostih pri nabavi živine in selekciji. Zato na sestankih tudi velikokrat govorimo o prehrani ži- vali, krmnih obrokih, vse v smeri večje proizvodnje mleka. Seveda pa je mlekarska proizvodnja odvi- sna tudi od drugih momentov. Če ne bo suše in podobnih nevšečnosti in če bo cena za mleko enakovre- dna stroškom, oziroma vi.šja od stroškov, potem je 10 milijonov litrov odkupljenega mleka do- segljivo." Rezerve v proizvodnji je res še dovolj. Dobra mlekarica da letno 5 do 6 tisoč litrov mleka, to pa lahko dosežemo tudi z našo .sedanjo čredo, ki sedaj v poprečju daje okrog 3800 litrov mleka. Več pozornosti bo potrebno posvetiti krmljenju in selekciji, čeprav nikakor ne smemo trditi,da tega dosedaj nismo delali. Tolščobne stopnje se gibljejo med 3,2 do 4,2, seveda te veljajo za obračun, nekateri jih presežejo ali pa ne dosežejo. Obračun pa smo v Tedniku že predstavili in ga tokrat ne bi ponavljali, povejmo le še to, da je sedanja cena 1,67 din za tolščobno enoto. Mlekarska proizvodnja pa ni pomembna le zaradi mleka. Zakaj? Drago Zupanič odgovarja enostavno: ,,Brez krave ni teleta!" In res je tako. Ko že govorimo o delu skupnosti, moramo omeniti, da si kmetovalci želijo več strokovnih izletov, ki bi jim kori- stno služili pri nadaljnem delu. Radi pa bi tudi to, kar delavci v združenem delu v vehki večini že imamo. Namreč, da bi jim izpla- čila za oddano mleko nakazovali na hranilne knjižice. Pogovori in prizadevanja v tej smeri tečejo in pričakujemo lahko ugodno rešitev. Seveda pa na takšen način izplače- vanja ni lahko in ne enostavno preiti. Ne smemo pozabiti, da gre za veliko število, kar 2300 proizvajalcev. Na pogovorih o vprašanjih, bolje rečeno problemih kmetijstva, smo velikokrat slišali o težavah pri po- pravilih in iskanju rezervnih delov za kmetijske stroje in naprave. Veliko razlogov za takšno stanje je znanih, med njimi tudi številni različni tipi strojev in naprav. Tako je verjetno tudi v mlekarski proizvodnji. AH v kmetijski zadrugi lahko zadostite potrebam, tako pri nadomestnih delih kot pri po- pravilih mlekarske opreme? ,,Dosedaj smo lahko zagotovili nekaj nadomestnih oziroma rezer- vnih delov, odslej pa bo bolje. Razlogi so znani, gre za težave z uvozom. Pričakujemo, da letos ne bo težav in bomo pokrili vse potrebe. Seveda pa ne z.a vse tipe opreme. Nadomestne dele in servi- siranje bomo zagotovili zlasti za opremo znamke ALFA LAVAL. Pri tem pa moramo ločiti opremo. Eno je oprema zbiralnic, drugo pa so molzni stroji, ki jih nabavljajo kmetovalci. Z opremo zbiralnic je bilo nekaj težav, zlasti v začetku uvedbe domače opreme iz Gorenja oziroma njihove delovne organiza- cije Gorenje Fecro. Opozorili smo jih na nekaj pomanjkljivosti in te bodo odpravili. V prihodnje bo največ hladilne opreme domače proizvodnje, s tem pa odpadejo te- žave pri servisiranju in zagotav- ljanju nadomestnih delov. Z molznimi stroji pa je drugače. Zato priporočamo kmetovalcem, da naj ne nabavijo jo zelo različnih strojev, torej različnih znamk. Odločijo se naj za tiste, pri katerih sta zanesljiva servis in nadomestni deli." Kaj lahko dodamo ob koncu pogovora z Dragom Zupaničem? Seveda še zdaleč nismo poveda.i vsega, morda smo premlo govorih o težavah, ki so pravgotovo pri- sotne, morda smo pozabili omeniti vse uspehe. O tem, da je so- delovanje med proizvajalci, or- ganizatorji proizvodnje in pre- delovalci (KK TOZD Mlekarna) dobro, pričajo tudi proizvodni rezultati. Seveda pa delo ni tako dobro, .da ne bi bilo še boljše. Tu mislimo zlasti na večjo proizvo- dnjo, pa ne le skupnost temveč tudi posamezno tako za mlekarico kot kmetijo. Tu pa že posegamo na področje prehrane govedi, pridelovanje kvalitetne krme, skratka široko področje dela v kmetijstvu. 1. kotar Večje zaupanje v proizvodnjo sladkorne pese SLOVENSKA BISTRICA Na območju občine Slovenska Bistrica je bila v preteklih letih pridelava sladkorne pese zajeta na zelo majhnih površinah. Z zgraditvijo nove tovarne iMdkorja v Ormožu pa je dobila večje možnosti prodaje. Se posebno za tem ko so se kmetijski 'proizvajalci v bistriški občini zavezali, da bodo povečali pridelek sladkorne pese, namenjen ormoški tovarni sladkorja. V družbenem sektorju so tako v lanskem letu bili blizu uresničitvi dogovorjenega števila proizvedenih stotov sladkorne pese na hektar. Kljub temu se je v letu poprej hektarski donos v tej občini zmanjšal na okoli 300 stotov, kar je že pod mejo rentabilnosti, saj znaša rentabilni prinos 350 stotov na hektar. Kljub temu v letošnjem letu načrtujejo, da bodo v družbenem sektorju uspeli zasejati to kulturo na okoh 100 hektarih. Mnogo večje težave se pojavljajo pri proizvodnji sladkorne pese v zasebnem kmetijstvu, kjer živijo predvsem starejši kmetovalci, ki zelo počasi pridobivajo zaupanje v spremembo gojenja posameznih kultur, tako tudi v sajenje sladkorne pese. To je tudi vzrok, da na območju bistriške občine doslej niso uspeli uresničiti začrtanih programov sajenja te kulture v zasebnem kmetijstvu. Trenutno je s sladkorno peso zasejano le malo od celotne načrtovane površine, ki naj bi jo namenili zasebni kmetovalci sajenju te kulture in naj bi po načrtu znašala okoli šestdeset hektarov. S posebnimi prizadevanji pospeševalne službe si v bistriški občini tudi na tem področju obetajo hitrejši napredek v osvajanju sajenja doslej še malo uporabljene kultuf-e v tem delu Slovenije. K temu bo v veliki meri pripomoglo tudi spoznanje in pripravljenost skupščine občine Slovenska Bistrica, kjer so sklenili, da bodo odkupni ceni, določeni z odlokom zveznega izvršnega sveta, vsakemu kilogramu pridelane sladkorne pese, dodali še del sredstev iz presežka proračunskih rezerv, kar bi pomenilo, da bodo v tej občini kilogram sladkorne pese odkupovali letos po 1,20 do 1,25 dinarja. To pa je mnogo ugodnejše v primerjavi z odkupnimi cenami doseženimi za ostale kuhure, ki jih sedaj v večjih količinah pridelujejo v občini. Pri tem bo nujno doseči tudi mnogo večje zaupanje do proizvodnje sladkorne pese pri samih kmetovalcih, predvsem zasebnikih, Viktor Horvat Mr. ALFRED MERC DIPL. VET. MASTITIS (VNETJE VIMENA) PRI KRAVAH (Nadaljevanje in konec) Mastitisi so lahko nagli, pravimo jim tudi akutni in dolgotrajni ali kronični. Nagla, (akutna) vnetja je lahko spoznati; bolna četrt je povečana, koža na četrti je napeta, zardela, vroča in boleča. Otipavanja četrti se žival brani. Izločanje mleka se zmanjša in večkrat celo popolnoma preneha. Izmolzeno mleko je spremenjeno; vodeno je ali celo krvavo in vodno polno sivkastih kosmičev. Pogosto je prizadeto tudi splošno stanje živali; krava je otožna, neješča, vročina pa se ji dvigne nad normalo. Dolgotrajne, (kronične) mastitise pa ni vedno lahko spoznati. Ne vidimo otekline in drugih znamenj naglega vnetja, le mleko je bolj ali manj spremenjeno. Večkrat mleko na pogled ni spremenjeno, toda če 8a v laboratoriju pregledamo, zlahka ugotovimo, da ima manj tolšče in mlečnega sladkorja, pa več bolnih krvnih telesc, soli in snovi, l^i jih proizvajajo bakterije. . V hlevu lahko ugotovimo akutna "1 tista kronična vnetja pri 'katerih je spremenjeno mleko. Lahko so razpoznavna tudi vnetja, '^i so že tako napredovala, da otipamo v vimenu trde bule. Zelo Pripravna metoda za ugotavljanje ^'^rememb v mleku je molzenje prvih curkov mleka na poševno Položeno črno ploščico v loncu ali Pa v lonček s črnim dnom. Ce hočemo uspešno preprečevati mastitis, moramo molznice dobro negovati in pravilno krmiti. Posebno pozornost je treba posvečati poškodbam seskov in vimena. Rane na koži vimena in seskov je treba zdraviti. Molznik si mora umiti roke pred molžo vsake krave ali pa si jih vsaj razkužiti v vedru z razkužilom. Tudi vime je treba pred molžo oprati z razkuži- lom ah vsaj s toplo vodo in ga nato osušiti. S takim umivanjem pripravimo vime za molžo in ga spodbudimo k izločanju mleka. Molznik mora imeti dovolj brisač za brisanje vimena in rok. Dobro se obnesejo posebne papirnate brisače, ki jih po uporabi zavržemo. Po molži je treba vsak sesek razkužiti s pomakanjem v razkužilo Gumijeve tulce molznega stroja moramo po molži vsake krave splakniti v topli vodi in v razkužilu ter šele nato pričeti z molžo druge krave. Po končani molži je treba molzni stroj skrbno očistiti in razkužiti. Mleka iz bolnega vimena ne smemo molsti na tla, ampak v posebno posodo. Pomešamo ga z razkužilom in odstranimo iz hleva. Bolne krave moramo molsti zad- nje Mastitis pri kravah zatiramo z zdravljenjem predvsem z antibioti- ki. Pri naglih vnetjih vimena je izredno pomembna hitra veterinar- ska pomoč. Veterinarska pomoč je skoraj vedno uspešna, če je le pravočasna Pri večini naghh vnetij so za uspeh zdravljenja odločilne tudi ure. Zato ne odlašajmo in pokličimo veterinarja, kakor hitro opazimo prva znamenja bolezni, Ce hočemo ohraniti zdrava vimena molznic, jim moramo najmanj enkrat na leto vzeti vzorce mleka in jih laboratorijsko pregledati glede na mastitis. Bolezen povzroča veliko škodo. Vsaka okužena krava ima 10 do 15 % manj mleka. Mleko je spremenjeno in ni uporabno kot živilo niti ni za predelavo. Krave s hudimi in neozdravljivimi bolezen- skimi spremembami v vimenu moramo odstraniti iz črede, ker z mlekom izločajo kužne klice in okužujejo druge krave. Nekateri mikrobni povzročitelji, ki so v mleku bolnih krav, so nevarni tudi za ljudi, K škodi je treba tudi prišteti stroške zdravljenja. Za čiščenje in razkuževanje vimen, mlekarske opreme in pribora so na tržišču številni pripravki. Kot primer navajamo le en postopek: vime je treba pred molžo oprati in obrisati s čisto krpo ali, še bolje, s papirnato brisačo in seske potopiti v 0,3 % raztopino Halamida, V isti raztopini razkuži- la lahko razkužimo seske 10 krav, nato pa jo je treba zamenjati. Mlekovod, vrče in drug pribor je treba enkrat na teden oprati s kombiniranim kislim čistilom, ki odstranjuje ostanke beljakovin in masti ter mlečni kamen, oprati z vodo in razkužiti z 0,3 % raztopine Halamida, segreto na 40 stop. C. Zaradi pridobivanja higiensko neoporečnega mleka morajo posestniki živali izvajati naslednje preventivne ukrepe: 1. Posestniki živali morajo stalno skrbeti za pravilno in higiensko molžo Pred molžo morajo očistiti in razkužiti vime, 2. Pred molžo morajo molzniki opraviti ,,preskus prvih curkov mleka". 3. Po molži je treba vsak sesek posebej razkužiti z namakanjem v razkužilo. 4 Molzne stroje je treba redno čistiti in razkuževati. Pregled v zvezi s tem (vsaj 1—2 krat let- no) opravlja veterinarska organi- zacija, ki je pooblaščena za prepre- čevanje in zatiranje mastitisa. 5. Molzne stroje je treba vsaj 1—7. krat na leto kontroHrati glede na tehnično delovanje. 6, Novo nakupljene krave je treba preiskati na mastitis. Do izvida preiskave jih je treba molsti zadnje oz. posebej. 7. Bolne in zdravljene krave je treba molsti posebej, in sicer po opravljeni molži zdravih krav. 8. Po vsakem zdravljenju mastitisa je treba opraviti ustrezno razkužbo stojišča, opreme in molznih strojev. Ni še znano, če z vsemi temi ukrepi lahko preprečimo vnetje vimena. Gotovo pa je, da je pri higienski molži in dobri oskrbi molznih krav manj možnosti za širjenje okužbe v hlevu. LENART Sladkorna pesa na 42 hektarih Do sredine meseca marca so se ienarški kmetje, ki se povezujejo v K Z Lenart, s pogodbami obvezali, da bodo sladkorno peso sejali na 42.50 hektara kmetijskih površin. Družbeni dogovor KZ Lenart obvezuje, da letos za setev pripravi okoli 150 ha površin. Po zadružnih enotah je situacija videti tako: v Gradišču so se kmetje odločili, da bodo sladkorno peso sejali na 6 ha. pri Lenartu na 5.80 ha. pri Benediktu 4,70 ha, na Tratah 4.80 ha. v Zg. Ščavnici 7 ha. Cerkvcnjaku I ha. Voličini 5,60 ha in v zadružni enoti Jurovski dol 7.30 ha kmetijskih površin. Pričakovati je. da se bo do začetka setve, odločilo še nekaj kmetov. Lanskoletni uspehi pri proizvodnji sladkorne pese so bili v občini Lenart zelo dobri. Vsebnost sladkorja je bila najvišja prav na območju lenarške občine. zk 8 - IZ NASIH KRAJEV 20. marec1980 — NA OBISKU V KS HAJDINA Pred njimi so pomembne naloge Tako kot povsod drugod, do tudi v Hajd ina po vaških odborih potekale na zborih krajanov široke in tehtne razprave o oceni dosedaj izvršenih nalog iz tekočega sred- njeročnega obdobja, ter razprave o planiranju za naslednje srednjero- čno obdobje od leta 1981 do 1985. O tem kako so potekali zbori krajanov, je Franc Sedič, pred- senik izvršnega sveta skupščine KS Hajdina dejal: ,,Naj vas najprej dopolnim, da so v naši KS potekale razprave razen na zborih krajanov tudi na občnih zborih društev, na letnih konferencah družbenopolitičnih organizacij in povsod tam, kjer je bilo to mogoče. Pdrav zaradi tega menimo, da so bile razprave dovolj dobro pripravljene, saj so o vsebini obeh pomembnih doku- mentov, razpravljali takorekoč vsepovsod. Vsak, ki je želel je bil o vsem dobro ijiformiran, seveda pa je tudi v naši KS bilo nekaj takih, ki tega niso iskoristili. Vsi se dobro zavedamo, da bomo za ipolnitev vseh zastavljenih nalog potrebovali sredstva, ki ne bodo ,,priletela z neba." In ker nam sedanji krajevni samoprispevek poteče januarja 1981, smo-že v akciji za pripravo referenduma, na katerem naj bi se krajani odločili o podaljšanju tega samoprispevka." In v kaj sedaj vlagate sredstva iz dosedanjega samoprispevka? ,,Paleta naših sedanjih akcij je izredno široka. Kot povsod po drugih KS so tudi pri nas najbolj aktualne ceste, ki jim moramo redno vzdrževati Aktualna je izgradnja ulične razsvetljave in vodovodnega omrežja. Seveda se trudimo, da bi vse te naše akcije čim bolje uskladilii in prepričani smo, da nam je do sedaj to uspe- valo." Kako se v karajevno samoupravo vključujejo mladi? ,,Mislim, da je tudi ta pojav izredno različen. Aktivnost mladih v KS Hajdina vedno niha. So obdobja,ko se naši mladinci izre- dno aktivni, pa spet, ko vlada nekakšno mrtvilo. Mislim, da je to precej odvisno od vodstev ZSMS po vaseh. Vsekakor pa nam mladi pomagajo, kadarkoli jih povabimo k sodelovanju. V glavnem so vse večje akcije polod našega skupnega dela." V okviru KS Hajdina delujejo krajani po vaških odborih. Kakšna je povezava med temi odbori in organi KS? ,,Mislim, da je ta povezava zadovoljiva. V KS Hajdina delujejo krajani v vaških odborih sedmih naselij: v Dražencih, Gerečji vasi, Slovenje vasi Hajdo- šah, Skorbi ter Spodnji in Zgornji Hajdini. Odbori vaških skupnosti delujejo v vseh vaseh dovolj aktivno, lahko rečem, da je sodelovanje s krajevno samo- upravo dovolj tesno, saj nas razen skupnih akcij veže tudi skupna asministrativna služba na sedežu KS v Hajdini." Ali se zadovoljivi pogoji za delovanje odborov vaških skupnosti? ,,Z naše strani prav gotovo. Razen tega imamo po vaseh 4 gasilske domove, ki so odborom na razpolago za kulturno in družbenopolitično uveljavljanje. V preteklem letu smo rešili prostorski problem v Dražencih, letos pa bodo verjetno pričeli z gradnjo doma vaščanov v Skorbi. Prostori KS Hajdina, pa so sedaj nekoliko vefji. V istem prostoru smo lansko leto odkupili prostore društva upokojencev Hajdina. Tako smo pridobili prostore za mlade in za krajevno konferenco SZDL, ter sejno sobo." O nalogah KS Hajdina v letu 1980 in v naslednjem srednjeročnem obdobju je Karel Robinšček, tajnik KS Hajdina med drugim povedal: ,,Povdariti želim, da je planiranje v naši KS precej težko. Izkušnje planiranja in izvajanja programskih nalog za obdobje 1976—80 v celoti potrjujejo dom- nevo neenakopravnega položaja krajevne skupnosti v procesu družbenega planiranja in dogovar- janja, ter vsklajevanja programov s temeljnimi in drugimi organizaci- jami združenega dela, samouprav- nimi interesnimi skupnostmi ter z ostalimi skupnostmi. Smo pri zaključku uresničevanja srednjeročnega programa za obdobje 1976—80 in pri pristopu planiranja za naslednje srednjeročno obdobje. Po temeljni oceni dosedanjega dela smo že v začetku leta 1979 pristopili k pripravam plana razvoja za obdobje 1981—85. Izvršni svet KS Hajdina je skupaj s komisijo za družbeno planiranje že julija 1979 izdelal analizo razvojnih možnosti in smernice za pripravo Franc Sedič, predsednik izvršnega svela skupščine KS Hajdina- srednjeročnega plana, pa tudi elemente za pripravo in sklepanje samoupravnega sporazuma o • temeljih plana KS Hajdina. Vse to smo pravočasno posredovali vsem odborom vaških skupnosti, družbenopolitičnim organizacijam in društvom, ki so, kot smo že omenili, o vsem temeljito Stavba, v kateri so prostori KS Hajdina. V njej so večja dvorana, sejna soba, soba za mlade, prostori krajevne konference SZDL, uradi KS in potrebni sanitarni prostori. razpravljali. Tako smo prepričani, da bodo vsi ti dokumenti dejanski odraz združenih interesov krajanov in . ostalih udeležencev planiranja na območju KS Hajdina. Tako, kot pri realizaciji plana iz tekočega srednjeročnega obdobja, bomo tudi v bodoče čutili, da še zdaleč ni uresničena ustavna zamisel prispevanja sredstev za razvoj krajevnih skupnosti. Naj si bo ti iz OZD, SIS-ov, ali za Karel Robinščak, tajnik KS Hajdi- na. odstopljeni del davkov, taks in ostalih davščin zbranih na območju KS; " In kakšno je bistvo vašega srednjeročnega planiranja za obdobje 1981—85? ,,Planiranje za naslednje srednjeročno obdobje v KS Hajdina, zajema razširjene programe, predvsem pa nadalje- vanje modernizacije krajevnih cest, elektrifikacijo, izgradnjo vodovodnega omrežja, telefpnskega omrežja in ostalih tekočih nalog. Znano je, da v KS Hajdina posvečate veliko pozornost ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, kakšne bodo vaše aktivnosti na tem področju v bodoče? ,,Povdariti moram, da smo na zborih krajanov med drugim razpravljali tudi o podružbljanju ljudske obrambe in družbene samo- zaščite, ter v zvezi s tem tudi o financiranju potreb za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Sklenili smo namreč, da za te potrebe zagotovimo sredstva in iz krajevnega samoprispevka name- nimo odslej 5 odstotkov (do sedaj le 3 odstotke), kar predstavlja okoli 110.000.— din letno. Prepričani smo, da bomo s temi sredstvi še bolj uspešno razvijali in izvajali interese ljudske obrambe in druž-. bene samozaščite. Seveda pa se krajani zavedajo, da je osnova za uresničevanje te in vseh ostalih pomembnih nalog krajevni samo- prispevek. In ker se nam sedanji izteče v začetku leta 1981, smo prepričani, da se bodo vsi na referendumu koncem tega leta ponovno izrekli za naslednji samo- prispevek." M. Ozmec GRADISČEV SLOV. GORICAH Priprava na 105. obletnico (Iradiško prostovoljno gasil- sko društvo je drugo najstarejše siasilko društvo v lenarški občini, V Ictitšnjcm letu bodo proslavili 105 let" obstoja in uspešnega dclo\an|a v krau. Organizatorji že pripravljajo razne razstave gasilskih fot\)grarij in kroniko. V K^olctncm času. kb bo jiroslava. odo tudi najzaslužnejšim čla- nom podelili plakete, priznanja in druge nagrade. CJasilsko ruštvo v Gradišču je tudi /elo ejavno. sodeluje na ra/ličnih akcijah, pred kratkim so sc s člani diigovorili. da bodo porušili staro tanovanjsko po- slopje v CJradišču. ki je last stanovanjske skupnosti Lenart. Material bodo porabili za dozi- davo gasilskega doma. J. Lorber Spominski znaki IVlaistrovim borcem Na območju občine Slov. Bi- strica trenutno še živi 31 Maistro- vih borcev, ki se združujejo v svojo organizacijo in kljub visoki starosti "se po svojih močeh še vključujejo v družbenopolitična in druga dogajanja v občini, zlasti pa v krajevnin skupnostih, kjer stanujejo. Vsako leto se tudi zberejo na letni konferenci in ocenijo svoje enoletno delo. Ob tem jim tudi mlajši občani izkažejo ustrezno nt)zbrnost kol priznanje za listo, kar so prispevali v boju za na.šo severno mejo v letih 1918—1919. Tako .so se ludi pred kratkim sestali v Slovenski Bistrici na konferenci. Ob tem jim je pred- sednik občinske skupščine Mi- hael Šiiindlcr izročil spominske zborniKc in posebne značke. Srečanje so nadaljevali v obuja- nju spominov na boje za našo severno mejo pred vec kot šestde- setimi leti. __. ViktorHorvai V Ormožu so začeli urejati parke Začenja se pomlad in pred nami se zopet odpirajo izredni napori pa tudi otipljivi uspehi kot so bili v letih poprej! Tako so mi pred nedavnim zaupali komunalni delavci iz Ormoža. Torej res je, kdo bi skrbel in urejal okolje, če ne komunalni delavci, ki zmorejo iz nemogočega napraviti razsvetljivo resničnost. Pred nedavnim so kupili pomično lestev, ki jim lajša delo, predvsem pride v poštev pri obžagovanju suhega vejevja na mogočnih kostanjih, tako jim ni treba plezati po drevju kot so to morali početi pred leti. Pomična lestev delavcem olajšuje delo V lanskem letu so Ormožani doživljali kulturne užitke v najčistejšem in najbolj izvirnem sozvočju naravnih lepot in stremljenj, predvsem za tiste, ki so prihajaU iz najrazličnejših krajev, je bila prava paša za oči. Kdo si ne bi želel spoznati Ormoža, ki s svetlečo zarjo oznanja novo dobo kulturnega preroda. Imenujmo to tako kot v resnici je, saj prenekateri še vedno mislijo, da je kultura samo gledališče, muzej in spomeniki, okolje pa naj bo, kakršno pač je. Mogoče je to veljalo včasih, danes pa ne bi smelo biti več tako. Eno pa je gotovo: kol so to imenovali prenekateri občani, da si bodo s takšnim ali z drugačnim zanosom uredili svoje domove in okolico tako, da bo pravo ogledalo v katerem se bo videlo čisto človekovo življenje. Prav gotovo se bodo v vrtu ali iz vrta zaslišali ženski glasovi, čustvena hotenja, ko bodo spomladi zacveteli tulipani, vrtnice, nageljni itd. bomo lahko znova ugotavljali kako živa, privlačna in mikavna je resničnost v Ormožu, Besedilo in posnetek: Viktor Rajh Mladi o svojem delovanju V občini SlovensKa Bistrica so potekale med mladimi v osnovnih organizacijah ZSMS široke razprave C^akcijskem programu OK ZSMS Slovenska Bistrica za obdobje do konca julija 80. Razprave o akcijskem programu OK ZSMS, predsedstva in komisij so trajale do sredine marca in so vključevale tudi možnosti mladih v neposredno vključevanje programov drugih družbenopolitičnih in samoupravnih organizacij. Osrednjo pozornost bodo tudi tokrat usmerili delovanju komisij in konferencam pri OK ZSMS Slovenska Bistrica, Kot novost pa so vključili v svoj program vključevanje OK ZSMS in njenih organov v delo skupščine občine Slovenska Bistrica. Posebno pozornost pa bodo v tem obdobju posvetili pripravam in praznovanju meseca mladosti, usposabljanju na področju SLO in družbene samozaščite, družbenopolitičnemu izobraževanju mladih, kadrovskim rešitvam kot tudi športnim in rekreativnim dejavnostim mladih. _____ X_____ Viktor Horviu V NEDELJO SE BODO V KS CIRKOVCE ODLOČALI ZA TRETJI SAMOPRISPEVEK V _nedeljo zjutraj se bodo v desetih naseljih krajevne skupnosti odprla volišča, na katerih se bodo občani in delovni ljudje odločali za ali proti uvedbi krajevnega samoprispevka. Na referendum so se v krajevni skupnosti dobro pripravljali, saj najbrž ni občana, ki ne bi vedel, da bo 23. marca po- trebno opraviti državljansko dolžnost. 7 denarjem tretjega krajevnega samoprispevka bodo v Cirkovcah modernizirali ceste, razširili telefonsko centralo, uredili pokopališče in nekaj denarja namenili kulturni, telesnokulturni dejavnosti, družbeni samozaščiti, požarnemu varstvu itd. In kaj o uvedbi oziroma podaljšanju samo- prispevka menijo občani krajevne skupnosti? Marija Lamberger iz Mihove: ,,Vsi si želimo napredek, toda brez lastnega denarja tega ni. Mislim, da je prav, da smo se v krajevni skupnosti odločili za podaljšanje krajevnega samoprispevka. Tudi s programom sem seznanjena, morda bi bilo prav, če bi v naslednjih petih letih razmišljali še o zobozdravstveni ambulanti. Zelo si želimo, da bi vsaj dvakrat teden- sko prišel zobozdravnik. Tako kot drugi, se bom tudi jaz odločila 7A." Anton Drevenšek iz Cirkovc: ,,Krajevni samoprispevek je najboljša rešitev pri doseganju boljšega razvoja. Že dvakrat sem se odločil 7A in se bom tudi v nedeljo. Referendumski program je jasen, več ali manj smo z njim seznanjeni vsi. Kot zanimivost bi navedel novost samoprispevka: veliko denarja se vrača nazaj v vsako vas. Doslej takšne prakse ni bilo. Skoda, da v krajevni skup- nosti premalo razmišljamo o zdravstveni ambulanti." Neža Mesaric iz Starošinc: ,,Ce gre za uresničevanje želj in potreb vseh občanov potem je prav, da uvedemo krajevni samoprispevek. Naše ceste so potrebne popravila in druge asfaltne prevleke in pričaku- jem, da jih bomo z denarjem samoprispevka v celoti popravih. Prispevne stopnje so še kar posrečeno izbrane in prepričana sem, da bo referendum v nedeljo zelo dobro uspel. Prav bi bilo, če bi se čim več ljudi odločilo ZA. To je namreč napredek." Adolf Lah iz Gaja pri Prager- skem: ,,Ze s prejšnjima referendumoma smo veliko pridobili, zato ni bojazni, da ne bi tudi s tretjim. Na zboru občanov v Gaju smo se dogovorili, da se bomo odločili 7A uvedbo krajevnega samoprispevka, čeprav smo nekoliko oddaljeni od centra. Predstavniki krajevne skupnosti so nas o programu seznanili in poudariti moram, da je dobro sestavljen in zato ni bojazni, da v nedeljo ne bi uspeli." Alojz Draškovič iz Sp. Jablan: ,;Vsak referendum pomeni napredek in boljši razvoj. Mislim, da je program zelo dobro sestavljen, da v njem ni kakršnih- koli nepotrebnih izdatkov. Ce hočemo v korak z drugimi, potem moramo kakšen dinar prispevati tudi sami. Ce v teh prizadevanjih ne uspemo, bomo ostali, kjer smo. Vemo pa, da danes človek hoče naprej, samo naprej, v boljši jutri. V nedeljo se bom odločil za uvedbo krajevnega samoprispevka in upam, da mi bodo sledili tudi dru- gi-" besedilo in foto: zk Alojz Draškovič Marija lamberger .Anton Drevenšek Neža Mesaric Adolf Lah TEDNIK -20. marec 1980 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Precejšnje zanimanje za tečaje prve pomoči v organizaciji občinskega odbora Rdečega križa v Ptuju so tudi v tej sezoni pripravili več tečajev prve pomoči, ki so jih namenili predvsem delavcem v združenem delu ter že po ustaljeni obliki za bodoče poklicne in nepoklicne šoferje. 10. marca so končali 80-urni tečaj prve pomoči kandidati iz TAM — obrat v Pluju, iz delovne organizacije AGIS, PTT. SDK in DHS. uspešno gaje zaključilo 30 kandidatov. Istočasno so s tečajem začeli tudi v krajevni skupnosti Grajena, obiskuje pa ga kar 37 krajanov, ki se iz te krajevne skupnosti usposabljajo za delo v ekipah civilne zaščite. Poleg teh dveh 80-urnih tečajev pa je precejšnje zanimanje tudi za 24-urne tečaje prve pomoči. V Kmetijskem kombinatu je tako obliko usposabljanja končalo 20 kandidatov, pri Pleskarju pa 24 članov te delovne organizacije. V tem času pa teče tak tečaj za bodoče poklicne šoferje, okrog 270 pa gaje letos že opravilo, to je kandidatov za A in B kategorijo. Ob tem je potrebno povedati še to. da izpit prve pomoči opravi veliko več bodočih šoferjev kot pa je tečajnikov, saj lahko gredo izpit opravljal tudi brez poprejšnjega obiskovanja predavanj. mš Potrebno bo dati več povdarica Icvaliteti Pri ptujski zvezi kulutrnih or- ganizacij se v teh dneh pripra- vljajo na redno letno sejo zbora delegatov, ki bo 29. marca, ob tem pa ocenjujejo, da je bila v prete- klem letii dejavnost društev na- "jvečja po obsegu aktivnosti v po- sameznih sekcijah, čeprav za samo kvaliteto dela tega ne bi mogli trditi in bo ravno lo ena izmed osrednjih nalog v prihod- nje. Iz statističnih podatkov je razbrati, da je v preteklem letu delovalo na območju ptujske ob- čine 31 kulturnih društev, ki so vključevala 90 različnih sekcij, i Pojavljajo pa se tudi kulturne j skupine izven društev in sicer v i ozd. gasilskih društvih in podo- ■ bno. To pomeni da je trenutno , prek 100 sekcij. Na bližnji konferenci, na kateri bodo izvolili tudi novi izvršni od- bor zveze kulturnih organiacij. bo tako potrebno dati največ po- vdarka nadaljnji kvalitetni rasti kultujnih skupin in zaradi izre- dnega pomanjkanja strokovnih delavcev ludi te skupine po mo- žnosti združevati kjer so zato dani ustrezni prostorski in krajevni pogoji. V naslednjem obdobju tudi ne kaže dajati zelene luči povečevanju števila društev, raz- en v krajevnih skupnostih kjer kljub osnovnim pogojeni društva še niso ustanovili. Še večje aktivi- ranje dosedanjih članov v dru- štvih in sekcijah bo povsem za- dostovalo. — Naosnovi takšnih izhodiščkijih je pripravil dosedanji izvršni od- bor zko. temelji ludi novi sred- njeročni program do leta 1985. Najv-ečjo oviro za kvalitetnejši vzpon teh ljubiteljskih .skupin predstavlja gotovo pomanjkanje strokovnih sodelavcev in v zvezi s tem tudi kronično pomanjkanje denarja a kulturo in nenazadnje tudi ustreznih r>roslorov za delo društev in sekcij. To vrzel zlasti pri pomanjkanju kadrov skušajo zapolnili z različnimi seminarji na katere pošilja ZKO ludi svoje strokovne sodelavce, poleg tega pa so za posamezne skupine za- dolženi še mentorji, ki so pri zvezi vključeni v različne komisije. Te oblike dopolnjevanja potrebnega strokovnega znanja za delo z raz- ličnimi skupinami se bodo poslu- ževali tudi v prihodnje, ponovno pa bo potrebno misliti na poklic- nega režiserja, ki ga je zveza še imela za delo v ptujskem gledali- ,šču in na terenu. Zaradi izrednega zanimanja za pevsko dejavnost bi morali meti še stalnega glasbene- ga strokovnjaka, ki bi obenem delal tudi s pihalnimi orkestri. Pomembna naloga v letih do 1985 so še prostori, ki ponekod še bol utesnjujejo vsa ta začetna ali pa že tradicionalna prizadevanja v društvih. Ob lem ne smemo iz- vzeti tudi Ptuja samega, ker tudi mesto nima ustreznega kulturne- ga središča niti za delovanje DPD Svoboda niti za kakšne druge -sekcije ali skupine, ki v Ptuju še delajo. mp Občinska srečanja - vzpodbuda za nadaljnje delo Med bližnjimi kulturnimi dogodki, ki imajo v ptujski občini že nekako tradicijo ali pa jo ponovno oživljamo, moramo omenili priprave na občinsko revijo dramskih skupin, ki bo v prvih dneh meseca aprila. Po dosedanjih podatkih bo na letošnji reviji sodelovalo okrog sedem gle- daliških skupin, ki so se na nedavnih predstavah na domačih odrih najbtVTfe odrezale. To bo po nekajletnem premoru ponovno nekak prerez repertuarja zunanjih skupin, kije še v.se premalo kvaliteten in le redko v njem za.sledimo kakšno sodobnejše gledališko delo. Ugotovili pa bomo lahko ludi, če smo v tem času kaj kvalitetno napredovali ali pa so stalne kadrovske spremembe in menjavanje članstva v dramskih sku- pinah glavna ovira pri tem. Občinsko srečanje pa je gotovo tudi vspodbuda vsem, da se resnično potrudijo, nastop na študijskem odru pa navsezadnje ludi neka vrsta priznanja za vložen trud in prizadevanja. Naslednja občinska prireditev bo srečanje lamburaških orkestrov, ki ga letos pripravlja prosvetno društvo v K ungoti, seveda oborganizaciji zveze kulturnih organizacij. Na tej — d ines že tradicionalni reviji bo letos nastopilo šest tamburaških orkestrov iz ptujske občine in gostje — člani temburaškega orkestra železničarskega prosvetnega društva iz Celja. V mesecu maju se bodo ponovno predstavili mladinski in otroški pevski zbori, revija pa bo posvečena dnevu mladosti. V Ptuju pa bomo v tem času pripravili tudi televizijsko oddajo Od vsakega julra rasle dan v kateri bomo skušali predstavili našo glasbeno dejavnost, nekaj izvirnih folklornih motivov in druge zanimivosti. Tako se nam torej v naslednjem obdobju obeta dokaj pisano kulturno življenje na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti in glejmo, da prireditveni prostori ne bodo prazni. Za tiste — zunanje se ni bati, ptujsko gledališče pa je že nekajkrat samevalo ob podobnih srečanjih. Sicer pa tudi tako pokažemo kako smo kulturni in kako cenimo to delo za katerega prispevamo tudi del svojega denarja. mš LENART Ob letošnjih jubilejih žirija za razpis in oceno del iz tematike NOB in povojne graditve občine Lenart bo lud letos nagradila najboljše prispevke, ki bodo prispeli na nagradni razpis, katerega so razposlali v vse osnovne organizacije ZSMS občine Lenari, na osnovne .šole in v delovne organizacije. Nagradni razpis je posvečen jubilejnim obletnicam kot je 30 let samoupravljanja, 35 let osvoboditve in 30 let smrti Prežiha, 70 let rojstva Edvarda Kardelja. Natečaj za prispevke v pesmi in prozi pod naslovi dveh težavnostnih stopenj bo trajal do 10. aprila letos, na njem pa lahko sodelujejo s prispevki mladi v starosti od 10 pa do vključno 27 let starosti. Udeleženci morajo biti iz lenarške občine, prispevke na temo v I. težavnostni stopnji pa poslati pod geslom »Moje mlade oči gledajo v jutrišnji dan« in pod »Vi niste kakor drugi otroci, vi ste samorastniki.« Pod II. težavnostno stopnjo bodo pisali pod geslom »Vorančeva trnova pot« in: »Srečo si človek ustvari sam.« Janez Lorber RODNI VRH V ponedeljek, 10. marca 1980 je bilo v Centru srednjega usmerjenega izobraževanja zadnje od treh predavanj, ki jih je organi- ziralo Zgodovinsko društvo Ptuj in sicer je predavala etnologinja Majda CEH o načinu življenja Slovencev v 20. stol. na primeru Rodnega vrha. Za uvod je na trstenke (orglice) igral Franc LAPORŠEK iz Jablovca (v bližini Rodnega vrha). S seboj je prinesel različne velikosti tega ljudskega glasbila, ki ga izdeluje sam in tudi sam uglaša. Zaigral nam je več narodnih pesmi. Dolg aplavz je potrdil ne le pozitiven odnos do tega ljudskega glasbila, ampak tudi navdušenje, da je to ljudsko glasbilo še vedno živo. V predavanju je Majda Ceh poskušala pojasniti pojme: etnolo- gija, etnografija (narodnopisje) in folkloristika in potem podala v glavnem opisno sliko Rodnega vrha danes. Razprava na koncu je pokazala, da je manjkala navedba in pojasnitev vzrokov, ki so pri- vedli do današnjega stanja materialne, socialne, in duhovne kulture ljudi na Rodnem vrhu (navade, običaji^ pojavi, predmeti,...). Kot je pojasnila predavateljica sodobna etnologija ,,obdeluje" ljudi in ne zgolj predmete, prikazuje današnje stanje, vendar je bil po razpravi sodeč prikaz premalo- konkreten in ni dovolj osvetlil današnjega stanja. Npr. tov. Laporšek je ob obisku na njegovem domu nakazal le enega od pojavov," ki bi ga bilo vredno proučiti in sicer vračanje ljudi na te haloške griče. Vzrok je prav go- tovo v spreminjanju življenjskih možnosti in v spreminjanju' zavesti. Ljudje se vračajo in bolj ali manj cenijo to kar je zraslo v izoliranosti Rodnega vrha. Cenijo npr. igranje na trstenke, Vendar ne vsi, kot je povdaril tov. Laporšek. Poslušamo ga namreč radi ali mladi ali stari, srednja generacija pa ne najbolj. Razprava o tej široko zastavljeni temi se je nadaljevala še zunaj predavalnice. Ob koncu prisrčna hvala Majdi Cehovi, tov. La- poršku in tov. Potočniku za tehnično pomoč. Franc Laporšek pogosto zaigra na trstenke. Foto: I. Ciani Zgodovinsko društvo v Ptuju pripravlja v maju ekskurzijo po Prekmurju. Ogledali bi si kulturno in umetnostno zgodo- vinske spomenike, spomenike ljudske revolucije in se seznanili z geografijo Prekmurja. Prof. Kristina Samperl DRAMSKA SKUPINA GD □ESENCI v jeseni 1979 smo se zbrali mladinci gasilskega društva Desenci in sklenili, da bomo naštudirali kako lažjo komedijo in s tem pripomogli k hitrejšemu urejanju naše mladinske sobe. Zaradi različnih problemov s katerimi smo se srečevali, je do realizacije igre prišio šele januarja letos. Najprej smo se predstavili članom našega društva s premiero komedije Sreča na kredit. Kljub temu, da smo vsi še izredno mladi in nekateri tudi prvič na odru, smo doživeli nepričakovani uspeh, s tem smo dokazali, da tudi mladi lahko z voljo veliko ustvarimo. Po dogovoru smo hoteli gostovati najprej v GD Velovlak, vendar pa nismo dobili dvorane zato naše želje nismo mogli uresničiti. Še isti večer smo se dogovorili v Bišu tako, da smo lahko že naslednji dan nadomestili zamujeno. Kljub mali dvorani smo uspeli in dobili celo dodatno nagrado. Zdaj se pripravljamo za nadaljnja gostovanja. Tudi druge sekcije so začele z delom in upamo, da bomo z nadaljnjim aktivnim delom uresničili naše želje in želje celotnega društva. Literarni krožek GDD Usposabljanje mladih muzejskih sodelavcev Da bi vsaj malce omilili težave s strokovnimi sodelavci, ki bi lahko vodili obiskovalce po muzejskih zbirkah in jim ludi kvalitetno ob- razložili pomen in namen posameznih raz- stavljenih predmetov so se pri Pokrajinskem muzeju v Ptuju odločili, da bodo na posebnem lečaju skušali usposobiti nekaj mladih sode- lavcev. Take oblike izobraževanja kratkomalo ne poznamo in tudi na objavljene razpise ni bilo pravega odziva. Zato pričakujejo, da se jih bo morda nekaj od teh. ki so tečaj obiskovali pa pozneje le vključilo v to delo z ustreznim po- znavanjem področja za katerega bi bili zadol- ženi. Poleg tega je bil z uvedbo pedagoškega oddelka v muzeju dan osnovni pogoj, da mu- zejsko dejavnost propagirajo čimbolj navzven. Največji odziv so našli ravno med mladimi in lahko z zadovoljstvom ugotovijo, da bodo s lem tečajem celo vrsto mladih ljudi navdušili za muzejsko delo. ki semu bodo posvetili tudi poklicno ah pa ne. Tudi osnutek zakona o naravni kulturni dediščini, ki ga pripravljamo že na dolgo, pri- naša veliko novosti. Bistveno v njem je lo. da se bomo o usodi spomenikov odločali res sami — v krajevni skupnosti in bo morala bili zavest krajanov toliko višja, da nam bo uspelo ohra- niti ta del naše — izredno bogate kulturne dediščine. Zatoje tudi skrajni čas. da ukrenemo v^e. kar je mogoče in da tudi med ljudmi \zbudimo to zanimanje za našo preteklost. Tečaj v tcj prvi fazi obsega okrog 20 ur predavanj in praktičnih spoznavanj z našimi zbirkami, na koncu pa bo tudi manjši preizkus znanja. Skupaj s turističnim društvom pa bi radi organizirali tudi podoben tečaj za vodstva po mestu, ki bi organizirali še v letošnji po- mladi. mi CRESNJEVEC Teden spominov o Veljku Vlahoviču v Črešnjevcu je osnovna .šola središče kulturnega pa tudi drugih oblik aktivnosti celotne krajevne skupnosti. Prav zaradi tega sojo pred petimi leti poimenovali po borcu in revolucionarju Veljku Vlahoviču, katerega boj in revolucionarne misli prenašajo v prakso učenci te šole skupno z učitelji in starši. Letošnjo, peto obletnico'smrti tega velikana socialistične Jugosla- \ ije so učenci osnovne šole v Črešnjevcu proslavili delovno in svečano, kar ves teden poprej so se vrstile prireditve in svečanosti, lako so v ponedeljek 3. marca proslavili 30. obletnico samoupravljanja z Dne- vom samoupravljanja na šoli. Dan kasneje je bila svečanost na kateri so podelili letošnjim udeležencem tekmovanja Ingoličeve bralne značke. V sredo 5. marca so v šoli organizirali tekmovanje klubov OZN katerega .so se udeležile ekipe iz celotne občine Slovenska Bistri- Eno od srečanj mladine in krajanov pred osnovno šolo v Črešnjevcu v četrtek je bil osrednji dogodek letošnjih svečanosti. Na posebni akademiji so se vrstnikom in staršem kot tudi šlevlnim drugim kraja- nom, ki so tega dne napolnili šolske prostore, predstavili pevski zbor osnovne šole Črešnjevec, glasbena šola iz Slovenske Bistrice in folklor- na skupina osnovne šole Pohorski odred Slovenska Bistrica. Iz le svečanosti so poslali tudi pozdravno pismo zapovrstjo pa so podelili priznanje najbooljšemu učencu samoupravljavcu šole. Letos sla lo pn/nanje prejeli učenki Mojca Pučnik iz sedmega in Tanja Bizjak iz osmega razreda. Letošnje svečanosti so zaključili z dnevom šole na katerem so ocenili dosedanje delovanja vseh šolskih organizacij in društev ter i/.vedli še proslavo posvečeno Dnevu žena. Vseh prireditev in svečano- sti se jc udeleževalo veliko število prebivalcev krajevne skupnosti Črešnjevec. Posnetek in besedilo: Viktor Horvat GRADIŠČE v SLOVENSKIH GORICAH RAZVITO KULTURNO ŽIVLJENJE V (»radišču v Slovenskih goricah, kjer je bilo pred kratkim 8. republiško srečanje pesnikov in pisateljev — začetnikov, je kulturno življenje zelo živahno. Ta kraj sredi Slovenskih goric ie prav gotovo med najnoh dejavnimi na kulturnem področju v lenarški občini. Za republiško prireditvijo, ki je vsako leto v gradiškem kulturnem domu. se se lahko prizadevni kulturniki hvalijo z vrsto drugimi priredi- tvami oziroma dejavnostmi v tem kraju. Omeniti velja predvsem gledali- ško dejavnost, ki jo skrbno vodi dramska skupina pri kulturno prosvet- nem društvu Ernestek Golob—Peter. Ta dramska skupina že več let aktivno deluje, vsako leto pripravi eno izmed gledaliških predstav s katero se predstavljajo prizadevni amaterji po različnih krajih v Sloven- skih goricah. V zadnjih štirih letih so se predstavili kar s štirimi uspelimi gledali- škimi predstavami in sicer Verigo, Pokojnikom, Podlaga zdomske sreče in z igro Profesor Klepec s katerimi so povsod dobro uspeli. Tudi letos pripravljajo novo igro in sicer komedijo »En dan z Edvardom.« Z igro se bodo predstavili na domačem odru še v sredini marca 1980, potem pa še na različnih odrih v Slovenskih goricah. Sodeluje 9 igralcev, režira pa Marjan Toš, pod strokovnim vodjem \larjan»)m Kovačem iz Maribora. Dobro organizirana dramska skupina v Gradišču, ki jo vodi Janez \ oglar ima na voljo za vaje kulturni dom, dvorano in sejno sobo. Vodja skupine je povedal, da večjih težav nimajo. Janez Lorber SLOVENSKA BISTRICA Korak naprej za Bistriški zbornik Iniciativni odbor za izdajo »Bistriškega zbornika« je pripravil osnutek družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma za izdajo tega zbornika. Oba dokumenta so dali podpisnikom v javno razpravo. Za uspešni potek priprav ob izdaji Bistriškega zbornika, prvega doku- menta te vrste na območju občine je skupščina občine Slovenska Bistrica že odobrila 100.000 dinarjev, medtem ko bo celotna investicija zbornika veljala okoli 1.200.000 dinarjev. Za še uspešnejše uresničevanje nalog v okviru izdaje zbornika bod() v kratkem namesto dosedanjega iniciativnega odbora oblikovali skupščino podpisnikov, ki bo izvajala nadaljnja dela ob izdaji zbornika /a katerega že tečejo dogovori z okoli 40 avtorji prispevkov iz različnih področij deja\ nosti te občine. Viktor Horvat OBVESTILO BRALCEM! v prihodnji številki Icdmka bomo začeli objavljali v nadaljeva- njih pt)šamezna poglavja iz dela našega rojaka dr. Vladimirja Bračiči - PROSTORSKT razvoj UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE RAZDELITVE na OBMOČJU SEVEROVZHODNE SLOVENIJE Delo je izšlo v Ča.sopisu za zgodovino in narodopisje maja 1979 založnica pa je bila mariborska Založba Obzorja. Obravnava obdobji od leta 1850 do danes. Delo bo za naše bralce, zlasti še za tiste, ki se zanimajo za na- rrazvoj prav gotovo zanimivo. 10- NASI DOPISNIKI 20. marec 1980 - TEMUK Kulturno sodelovanje Bistrica-Ravne v prizadevanjih /a boljše delo tudi v izmenjavi izku.šenj na področju knjižničarstva že več let potekajo prijateljske vezi med kulturnima skupnosiima Slovenska Bistrica in Ravne na Ko- roškem, posebno uspešno paje lo sodelovanje med Študijsko knjižnico na Ravnah in Matično knjižnico v Slov. Bistrici. Na srečanju, kije bilo pred nedavnim so se dogovorili, da bodo to sodelovanje še poglobili in razširili, zlasti še pri izmenjavi stro- kovne literature in izkušenj pri delu. Viktor Horvat Vzgledno stabilizacijsko obnašanje ob proslavi 8. marca Tudi v TOZD Služba splošne medicine so proslavljali dan žena in sicer v jedilnici zobnih ambulant, ki se je ob domiselnosti in pridnih rokah mladih kaj hitro spremenila v prireditveni prostor, skromen, pa vendar lep in vsebinsko bogat. Ni bilo treba veliko. Le skromen šopek rož, sUka tovariša Tita, zastava in slika mladega slikarja amaterja Branka Bunta, medicinskega tehnika-pripravnika, ki je sicer kratek kulturni program povezal v čudovito celoto, sestavljeno iz skrbno izbranih recitacij in proznih prispevkov. Iz pozdravnega govora vodje TOZD dr. Cirila Korparja so vele besede priznanj slovenskim in jugoslovanskim ženam nasploh za prispevek v NOV, poznejši graditvi in sodelovanje v družbenopolitičnem življenju. Poudaril je pomembno vlogo naših žensk danes, ko enakopravno sodelujejo pri uresničevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, politike neuvrščenosti in v boju za mir v svetu. Omenil je, da ženske sicer sodelujejo, da pa je še veliko vprašanj nerešenih zaradi katerih se ženske ne morejo vključiti v družbenopolitično delo v takem številu kot bi se sicer lahko, ter da teh vprašanj naj ne bi omenjali le za 8. marec, temveč bi to naj bila stalna naloga vseh subjektivnih sil. Z recitacijami so Irena Maračič, Martina Ganza, Slavka Gratovec, in Erika Trstenjak prisotnim priklicale v spomin različna zgodovinska obdobja v katerih so naše žene bile soočene z vrsto težav v boju za enakopravnost, V proznem prispevku se je Verica Turk, odgovorna sestra splošnih ambulant dotaknila vprašanj, ki zadevajo zdravstvene delavke samoupravljavke ter jih pozvala, da se aktivno vključijo v družbenopolitično delo za dosego ciljev, ki bi omogočili, da zdravstvena delavka resnično zavzema tisto mesto, ki ji gre v zdravstveni dejavnosti, dejavnosti posebnega družbenega pomena. Eden najbolj perečih problemov je gotovo varstvo otrok v popoldanskem času. Ne moremo namreč le od ene dejavnosti zahtevati stoodstotno prilagoditev potrebam okolja, četudi je to dejavnost posebnega družbenega pomena, ki vsekakor zahteva večjo odgovornost in pripravljenost delavk in delavcev v njej. Ne moremo zahtevati tega, če po drugi strani ne zagotovimo vsaj minimalne možnosti. Zdravstvena delavka, vezana na delo z etiko svojega poklica, mora po potrebi delati ob bilokaterem času in skozi to vehkokrat pride v neenakopraven položaj z drugimi. Sicer pa se je v preteklem obdobju kar precej dejavnosti vsaj delno prilagodilo vsesplošnim potrebam občanov. Ali torej ni čas, da bi varstvo otrok prav tako bilo organizirano skladno s potrebami po njem? O tem bi kazalo resno razmisliti in seveda tudi nekaj storiti. Taka in podobna vprašanja so bila zajeta v prispevku odgovorne sestre splošnih ambulant, ki v prostem času piše pesmi in je njena pesem ,,Le naprej" bila enkraten zaključek kulturnega programa. Lepo je bilo gledati obraze prisotnih delavk, ki so po končanem delu prevzeto poslušale svoje sodelavke in sodelavce. Gromoglasno ploskanje je gotovo bila najlepša nagrada izvajalcem in vsekakor potrditev njihovim besedam, ki naj ne bi ostale le besede. Nikakor pa ne moremo imeti za razsipnost to, da je sindikalna organizacija TOZD Služba splošne medicine Ptuj vsaki delavki podarila rdeč nagelj, simboličen cvet manifestacij delovnega človeka v boju za boljši jutri. Kot pravi pesem vaše sodelavke ,,Le naprej matere, dekleta, žene .... vam tudi jaz porečem: ,,le naprej, zdravstvene delavke — samoupravljavke! Usoda vašega jutri je v vaših rokah. Prav tako OO ZSMS TOZD Služba splošne medicine, ki je bila organizator in izvajalec tega programa, iskreno čestitam. Občanka PROSLAVA DNEVA ŽENAVDRAŽENCIH 2ene vasi Draženci, kakor tudi drugi občani so biU ob letošnjem dnevu žena prav prijetno presenečeni. Socialistična zveza delovnih ljudi in Zveza socialistične mladine Slovenije so pripravili zanimiv kuhurni program za nedeljo 9 marca. Sodelovali so cicibani in pionirji, ki so z recitacijami in otroškim petjem ljubko čestitali vsem ženam za njihov praznik. Tudi mladinci so pripravili zelo lepo točko. Nastopil je novo ustanovljen mešani pevski zbor. Zapel je dve pesmi pod vodstvom mladega vodja Jurčka Cuc- ka. Nato je amaterska dramska skupina, ki jo je vodil Matevž Cestnik, uprizorila veselo igro,,Vdova RošHnka". Prireditev je popestrila folklorna skupina DPD Svoboda iz Ptuja. Priznati moramo, da je bil program obsežen in zelo lepo podan. K temu so prispevali svoj delež člani Socialistične zveze delovnih ljudi in Zveza socialistične mladine Slovenije, predvsem paje organizacijsko pomagal predsednik vaškega odbora Jože Segula. Čeprav v zasilno urejenem domu smo se praznično počutih. Takšnih srečanj si še želimo. Matilda SamperI V okviru Stabilizacije! Tako so tekle letošnje proslave 8. marca dneva žensk, v KBM—PE Ptuj. Vsaka slavljenka je bila deležna čestitke z nageljnom. Same pa so si na lastno pobudo priredile mahco, da je bil bolj svečan trenutek ob prazniku. Ponekod so bile deležne posebne pozornosti, vključili so se moški in jim stregli, tako je izgledalo bolj praznično. Čestitke so bile iskrene, žal pa slavljenke menijo, da bi bile lepše kot kakšno darilo, posvetiti več pozornosti materam skozi vse leto dela, ne samo ob 8. marcu. Izgleda, da so bile letošnje proslave res v duhu stabilizacije, vsaj tako je bilo videti in menimo, da bi morali tudi v bodoče upoštevati in res polagati več pozornosti materam. Konrad Zoreč Memorial Veljka Vlahoviča Te dni poteka že peta obletnica smrti Veljka Vlahoviča, človeka revolucionarja, borca ter velikega prijatelja mladih, ki se je vehko posvečal problemom mladih, saj je nekoč dejal: ,,Kroži krilatica, da je mladina naša bodočnost toda pozabljamo in podcenjujemo dejstvo, da je mladina stvarnost in da je tej sedanjosti in stvarnosti treba pokloniti večjo pozornost. Osnovna organizacija ZSMS in šolsko športno društvo na Poklicno kovinarski in kmetijski šoli ,,Veljka Vlahovič" je že tretjič zapored organizirala turnir v malem nogometu in streljanje z zračno puško v spomin velikega revoluciona'"ja Veljka Vlahoviča, po katerem nosi šola ime. Na tem memorialnem tekmovanju so sodelovale ekipe vseh srednjih šol, ki so združene v Centru srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj. V malem nogometu je zmagala in prejela prehodni pokal ekipa Ekonomske srednje šole, ki je v finalu premagala ekipo PokUcno kovinarske in kmetijske šole z rezultatom 5:2. Za tretjo mesto pa se pomerih ekipi Gimnazija in Poklicne šole za prodajalce, kjer so bili uspešnejši gimnazijci in zmagali z rezultatom 3:1. Najboljši strelec turnirja je bil član zmagovalne ekipe Salamon. Istočasno je v športni dvorani Mladika potekalo tekmovanje v streljanju-z zračno puško, kjer je bila najuspešnejša ekipa Gimnazije s " 749 krogi pred Poklicno kovinarsko in kmetijsko šolo s 716. Najboljši posameznik je bil Komel s 170 krogi. Vsa tekmovanja si je ogledalo vehko učencev Poklicno kovinarske in kmetijske šole ,,Veljko Vlahovič", ki so za to predčasno zapustili šolske klopi in tako lahko bodrili ekipe v športnem boju. Janes Bezjak 35 LET V SVOBODI Lepo je živeti v svobodi, brez trušča tankov, brez poka orožja, brez strahu pred puško in sovražnih besed, brez pomanjkanja hrane, v popolnem udobju mirno in srečno. Lepo je živeti svobodno, v svobodi med ljudmi, polnimi zadovoljstva, z mislimi in be- sedami polnimi prijateljstva in sreče. Toda ali ljudje živijo tako že dolgo? Ali poznajo besedo svoboda vedno? Ne! Saj vsi vemo, da seje za svobodo treba boriti, katjti za svobodno domovino je potrebna moč in ljubezen do lastnega naroda. In to vrlino so naši narodi imeli priložnost že pokazati, ko se je leta 1941 sovražniku zahotelo gospodariti nad našimi narodi. Borih so se vztrajno, niso obupali, niso omagali. Sovražnika so preganjali in se kljub žalovanju za mnogimi, ki so darovali življenje za svobodo, razveselih pomladi 1945, ko je premagan tujec pobegnil iz njihove domovine ter s seboj odnesel ves strah in vse trpljenje. Toda šele takrat so spoznali, da se je najtežje šele začelo in ob pogledu na porušeno domovino so jim za hip zastale roke. In mogoče jim je šele misel, da so svobodni, da je ta zemlja spet njihova, dala moči, da so porušeno domovino spet obnoviU. Danes, ko mineva že 35 let od tega časa, je domovina že popolnoma obnovljena in vojna ostaja le še v spominih, ki pa ne bodo zbledeli nikoli. Vse trplenje in trpinčenje bo spremljala naše narode in narodnosti in jih spominjalo na pot do svobode, ki pa ni postlana z rožicami in smehom, ampak z krvjo in trpljenjem. DARJA HRZENJAK, 8. a OS „Maksa Bračiča" Cirkulane OŠVeljko Vlahovič v Črešnjevcu Na tej šoli so pred nedavnim izvedli sklepno slovesnost v okviru vsakoletnega tekmovanja za Ingoličevo bralno značko in med učence razdelili nad 130 zlatih, srebrnih in bronastih Ingoličevih bralnih značk. Ob tem je treba povedati, da se iz leta v leto veča število mladih bralcev, še posebno po uvedbi tekmovanja po klub- skem sistemu. Zaradi tega na tej šoli sodeluje v tekmovanju za Ingoličevo bralno značko že blizu 90 odstotkov vseh učencev na šoh. V Horvat Uspešno delo v krožkih Na osnovni šoli Pohorski odred v Slovenski Bistrici uspešno deluje kar 14 krožkov. Največ zanimanja je za literarni, hkovni in recitacijski krožek; nič manjše pa ni zanima- nje še za prometni, dramski, pravljični, fizikalni, biografski in novinarski krožek. Vsa ta dejav- nost, pa tudi redno delo v šoli, svobodne dejavnosti, prostovoljne akcije, in podobno je zapisano v njihovem glasilu NASA MISEL, ki izhaja trikrat letno, po potrebi pa tudi večkrat. V. H-rvat Upokojenke ob prazniku Članice Društva upokojencev Ptuj so tudi proslavile praznik — dan žensk v svojih društvenih — klubskih prostorih v Ptuju. Prire- ditev je bila v torek, 11. marca. O zgodovinskem razvoju in boju žensk ter o današnjem položaju žensk v svetu in pri nas, je govoril predsednik društva upokojencev tov. Horvat. Sledil je kulturni program, v njem so nastopili društveni moški pevski zbor, recitatorji — pionirji iz OS Tone Znidarič in tamburaški zbor DPD Svoboda Ptuj. Naj- starejšo udeleženko, 84-letno Ivanko Hriberšek pa so simbolično obdariU s šopkom cvetja. S proslave so poslali tudi poz- dravno brzojavko tovarišu Titu z željami za skorajšnje okrevanje. Besedilo in foto: A. Bradač Upokojenke na proslavi v svojih klubskih prostorih Ivanka Hriberšek — najstarejša udeleženka proslave CESTA NAJ BO POLIGON ŽIVUENJA SLOVENSKA BISTRICA Na območju občine Slovenska Bistrica se že vrsto let srečujejo s težavami v urejenosti cestnega prometa, kar je še posebno močno občutiti v samem občinskem sre- dišču, kjer hitro naraščanje števila lastnikov motornih vozil, pred- vsem osebnih avtomobilov in tudi za takšen promet neprimerne, ozke ulice, predstavljajo že pravo oviro vsakodnevnemu življenjskemu utripu mesta. To je še posebno opazno ob prometnih konicah, ki so najbolj izrazite med pol šesto uro zjutraj in okoh štiri- najste ure. V jutranjih urah je promet še posebno otežkočen, ker ga ovirajo še dostavni avtomobili ob nakladanju in razkladanju blaga. Razumljivo je, da tako ne more več naprej, treba je nekaj pod- vzeti. Med najprizadevnejšimi pobudniki ureditve prometa v ob- čini je bil svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Slov, Bistrica, Kaj je bilo dose- ženega na področju ureditve javnega cestnega prometa v občini je povedal predsednik tega sveta Emil Fratnik, ,,V letu 1978, je bil imenovan pri SO Slovenska Bistrica svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Bi! je to že skrajni čas, če smo hoteli zajeziti že pravi prometni nered, predvsem v smeri ureditve parkirnih prostorov, zaprtosti prometa ob dnevnih ko- nicah in večie varnosti pešcev ob naraščajočem prometu. Nujno potrebno je bilo sprejeti odlok o prometnem režimu v občini. Med njegovimi pomembnejšimi določili je prav gotovo prepoved ustavljanja vozil na javnih povr- šinah zaradi nakladanja in raz- kladanja blaga v času največjih prometnih konic. V tem času pa prepoveduje vožnjo vozilom avto- šole po mestnih ulicah. Z odlokom so določili tudi 50 za vožnjo skozi mesto. V krajih kjer je s prometnim znakom določena manjša hitrost pa ta ostaja. Ker je bistriška občina močno kmetijska, predstavlja kmetijska mehanizacija v prometu posebne težave še posebno v času pos- pešenih del na zemlji, ko vozila velikokrat onesnažujejo tudi javne prometne površine. Odlok govori tudi o nujnosti namestitve snegolovov na zgradbah in o sprotnem čiščenju pločnikov pred hišami. Posebno pozornost pa smo usmerili v organiziranje varnosti pešcev in udeležbi otrok v prometu, V ta namen prvi teden pred pričetkom vsakega šolskega leta člani civilne zaščite po- magajo najmlajšim pri organi- ziranem prehodu prek ceste. Skozi vse šolsko leto pa organiziramo tudi posebne filme o prometu in udeležbi otrok v njem. Predvsem v zadnjem obdobju je postala ta oblika vzgoje na šolah zelo upoštevana." Kako uresničujete zakon o var- nosti cestnega prometa? ,,Da bi kar najuspešneje spošto- vali sprejete ukrepe zakona, smo pri svetu imenovali štiri stalne komisije in to za delo v delovnih organizacijah, za delo v krajevnih skupnostih, za vzgojo odraslih in mladine ter propagandno komisijo. Za reševanje manjših problemov pa še posebni sekretariat. Celotno delovanje komisij je zasnovano na delegatskem sistemu, kjer pa se večkrat pojavljajo še določene težave. Svet ■ je sprejel tudi program dela, ki so ga lansko leto potrdih tudi na posebni pro- blemski konferenci SZDL. Izdelali pa smo še delovni program za potrebe sredstev, ki jih je ponudila Zavarovalna skupnost Triglav in jih bomo namenjali izključno za potrebe preventive v cestnem prometu, predvsem za nakup 20 uniform za fante in deset za dekleta v osnovnih šolah. Kupili so tudi 12 kompletov prometnih znakov, prav tako za osnovne šole ter natisnih prek 1500 letakov. Da bi kar najuspešneje uresni- čevali zastavljene naloge iz programa, se tesno povezujemo s skupščino občine, družbeno- pohtičnimi organizacijami in tudi z delovnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, z drugimi društvi in s šolami. Ob vsaki šoH naj bi imeli tudi posebne steze, namenjene za praktični pouk o cestnem prometu. Vsako leto organiziramo tudi občinsko prvenstvo na temo, kaj veš o prometu in orientacijske pohode za pionirje prometnike. Za vse šole smo kupili tudi brošure Otroci v prometu. Zavzemamo se tudi za večjo urejenost prometa v samih de- lovnih organizacijah. Izvršni svet je na naše priporočilo ustanovil posebno komisijo za ogled prometne signalizacije v vseh KS bistriške občine. Nekateri predlogi te komisije so že dobili praktičen pomen v samem prometu. Zal ugotavljamo, da so prav krajevne skupnosti prometno še zelo slabo organizirane in opremljene z znaki." S takšnimi težavami se srečujete pri svojem delu? ,,Težav ni malo, v ospredje pa stopa predvsem spoznanje, da pri cestah, ki so bile grajene s sredstvi samoprispevkov srečujemo precej pomanjkljivosti, ker niso grajene v skladu s predpisi. To otežkoča normalen promet Prepočasi prodira misel o nujnosti po urejenosti cestnega prometa in tudi obnašanja koristnikov javnih cest. Slab odziv krajanov pa je v kra- jevnih skupnostih. Skromna so tudi finančna sredstva s katerimi razpolagamo, kar pomeni, da se lahko usmerimo v reševanje najnujnejših primerov, medtem ko bodo morali mnogi prometni za- maški ostati nerešeni. Med njimi je tudi križišče iz Titove ceste na Kolodvorsko, v samem središču Slovenske Bistrice. Posebno težavo predstavlja pomanjkanje parkirnih prostorov, predvsem v občinskem središču, kjer praktično nimamo primernega prostora za parkiranje tovornih vozil." Kaj načrtujete storiti na področju zagotavljanja prometne varnosti v prihodnjem obdobju? ,,Kot vse delovne sredine se bomo morali tudi mi aktivno vključiti v stabilizacijska priza- devanja, žal je to na škodo zago- tavljanja varnejšega prometa in občanov. Kljub temu pa bomo v okviru razpoložljivih možnosti tudi v prihodnje tesno sodelovali pri uresničevanju sprejetih programov z vsemi organizacijami in društvi ter šolami v občini. Nadaljevali bomo s fihnsko vzgojo, tekmovanji najmlajših v poznavanju prometa, predavatelji ins preizkusi znanja v obUki testov. Takšne teste smo že opra- vili v delovni organizaciji IMPOL in Avtobusnem transportnem pod- jetju v Slovenski Bistrici z njimi bomo nadaljevali tudi v drugih DO in KS. Prizadevali si bomo za še boljšo urejenost prometa v vseh večjih naseljih in za nadaljnje izobraževanje najmlajših na po- dročju praktične varnosti prometa. Svoje delo bo nadaljevala tudi komisija za, ogled prometne signa- lizacije v občini. Nalog je veliko, mnoge med njimi so tudi velikega pomena, vendar bodo naša priza- devanja postala resničnost samo s tesnim sodelovanjem vseh organi- zacij in posameznikov v občini, katerim promet predstavlja pomembni del vsakodnevnega življenja in ustvarjanja družbene dobrine. Zvečjimi prizadevanji ob reševanju prometnih težav prispe- vamo pomemben delež k očuvanju človeških življenj in družbenega premoženja," je ob koncu razgo- vora povdaril Emil Fratnik. Viktor Horvat TEDNIK " inarec 1980 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 11 Nova povprečna gradbena cena stanovanj Zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe zave- zuje občinsko skupščino, da vsako leto z odlokom ugotovi povprečno gradbeno ceno in povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč za svoje območje. Ta odlok je osnova za izračun odškodnine za razlašče- na stavbna zemljišča, zato je izvršni svet skupščine občine Ptuj posre- doval predlog odloka zborom skupščine. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so na sejah 17. marca sprejeli omenjeni odlok, ki določa, daje v letošnjem letu povprečna gradbena cena kvadratnega metra stanovanjske površi- ne v Ptuju 8.300 din, v Kidričevem in v Majšperku 7.700 din in v ostalih krajih občine 6.570 din. V to ceno niso všteti povprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč, ki znašajo do 20 odstotkov vrednosti objekta. Teh 20 odstotkov pa je razdeljenih na stroške za individualno komunalno opremo, ki predstavljajo II odstotkov in na stroške za kolektivno komunalno opremo, ki znašajo 9 odstotkov. V gradbeno ceno stanovanj tudi niso všteti nekateri specifični stroški, kot naprimer stroški arheoloških raziskav, saj so aktualni le za mestno območje. Ob tem velja zapisati zanimiv podatek samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj. ki pravi, da predstavljajo arheolo- ška izkopavanja v strukturi cene kvadratnega metra precejšen delež. Glede na svojo višino so kar na tretjem mestu stroškov. N. D. NA OBISKU PRI DELAVKAH RESTAVRACIJE NA PTUJSKI 2ELEZNiSKi POSTAJI Pomemben člen v družbeni prehrani Obrat, danes enota TTG Ljubljana — TOZD Gostinstvo Maribor — kolodvorska restavra- cija Ptuj obstoja že od leta 1%7 in je v minulih letih doživela vrsto samoupravnih in drugih sprememb,, ki so enoti zagotovile pomembno mesto v okviru temeljne organizacije Gostinstvo Maribor. V enoti dnevno pripravijo 900 obrokov tople malice in nudijo ostale gostinske storitve. Kakovost pripravljenih obrokov je dobra; to smo lahko slišab' od številnih gostov. Prav tako pa se delavke, teh je 14, trudijo zadovoljiti gostova pričakovanja. To ni vedno lahko, saj delajo v težkih delovnih pogojih, ki jih bodo, tako so prepričane. Marija Emeršič, vodja enote. sčasoma tudi uspešno premagale. Tudi kuhinja je majhna, vendar dnevno v njej pripravijo številne tople obroke; obenem pa služi za pisarno vodji obrata Mariji "Emeršič. Povezanost s temeljno organiza- cijo, tako trdi Marija Emeršič je dobra, saj se sproti seznanjajo z vsem, kar se dogaja v samouprav- nem in družbeno-političnem življe- nju le-te, pa tudi delo delegatov je dobro. Razprave o zaključnih računih so tudi pri njih dobile polno podporo, saj so bile organizirane dvostopenjsko; delavke pa so se vanje v polni meri vključevale. Sama enota je v preteklem letu dobro poslovala, njihovo poslovanje se izboljšuje iz leta v leto. Za primerjavo naj navedemo podatek, da je v začetnem obdobju poslovanja dosegala 10.000 Utesnjeni kuhinjski prostori. dinarjev prometa, danes že 900.000 dinarjev. V povprečju danes delavke dosegajo 5500 Gostje v restavraciji se izmenjujejo iz ure v uro. \ dinarjev mesečnega osebnega dohodka. Ta prejemek pa ni odraz nagrajevanja po delu in rezuUatih dela, saj se na to šele pripravljajo in ga bodo v praksi začeli uresniče- vati že v mesecu maju letos. Za bodoči razvoj enote je velikega pomena razširitev delovnega prostora. To brez dvoma narekuje že zdajšnje stanje. Z novim letom 1981 pa bi naj pridobili še en prostor, ki bo omogočil razširitev zmogljivosti kuhinje, skladiščnih prostorov; uredili pa bodo tudi večji garderobni prostor in druge potrebne spremljajoče prostore. Na minulem občnem zboru osnovne organizacije sindikata so ocenili, da je bilo delovanje v zadnjem obdobju bistveno b<^jše, še posebej po ustanovitvi osnovne organizacije. V bodoče tudi pričakujejo, da bo povezanost z občinskim svetom ZSS Ptuj in občinskim odborom sindikata delavcev gostinstva in turizma boljša. Delavke v enoti, kot smo že zapisali, delajo v težjih detovnih pogojih in so njihovi problemi podobni problemom ostalih delavk v gostinstvu. Tu gre predvsem za varstvo otrok. Upajo pa, da bo s širšo družbeno solidarnostjo tudi ta problem rešen. Stanovanjskih problemov ni, saj sta v zadnjem času dve delavki dobili nova stanovanja na Ziherlovi ploSčadi v Ptuju. Poseben problem je še nedeljsko dek) in pa odnosi gostov do gostinske delavke in obratno. Zanimivo je tudi to, da v tej gostinski organizaciji pripravljajo malice po znatno nižji ceni kot v foto: JB drugih ptujskih gostinskih obratih; prav tako so njihove cene alkohol- nih in drugih pijač nižje, kot jih imajo ostali. Stevihia zvišanja cen, ki smo jih priče v zadnjem času se močno odražajo tudi pri njih. Zato so prepričani, da so upravičeni do povišanja cen, če hočejo v bodoče še zadovoljivo poslovati. Sedaj v tej situaciji jun ostaja le, da glede na postavljene stabilizacijske cilje izkoristijo vse ,,skrite" rezerve. V primerjavi z ostalimi, ki so si cene uredili pravočasno, pa seveda niso v enakopravnem položaju. MG Naloga osnovnega zdravstva v reševanju alkoholne bolezni Drmed.MLADEN SlMUNIČ »Naša družba more in zato tudi mora od- stranjevati vse odnose, v katerih se čuti človek zatiran, zapuščen, osamljen, ponižan in zane- marjen, z eno besedo tako nesrečen in neza- dovoljen, da išče poz.tbo in trenutno srečo v pijanosti.« dr. Jože Potrč Bolj ali manj smo danes vsi priče, da jeal- koholizemje najpogostejša in najbolj razširjena ^ in prav zaradi tega najbolj nevarna socialna bolezen sodobnega človeka. To je danes »tretja bolezen«, takoj za srčnimi in rakastimi obole- nji, ki je prisotna v vseh družbenih slojih ne glede na starost, spol, izobrazbo in poklic ali družbeni položaj. Alkoholizem se kaže na vseh organih človekovega telesa, posledice so zelo resne in težke, ne samo za alkoholike, ampak tudi za njegovo družino ali okolje v katerem dela in živi. Povezano s tem je škodljiv za širšo družbeno skupnost, zato lahko mirno rečemo, da je alkoholizem po svojem nastanku in tra- janju specifična bolezen, ki se kaže v razvre- dnotenih medčloveških odnosih znotraj dru- žine, delovne sredine in na splošno v družbi. Če zboli en družinski član zaradi alkoholiz- ma se avtomatično pojavijo težke posledice v vsej družini. Zaradi nesposobnosti »mokrega« člana, morajo posredovati ostali člani, da lahko družina kot celota sploh živi. Tako pride do zamenjave vlog v družini, oslabi kohezivnost, materialni in socialni položaj. Pride do ne- adekvatnih in disfunkcionalnih odnosov zno- traj družine, če bolezen traja dalj časa se odnosi ,še slabšajo, ki nujno potegnejo ostale člane družine v omnibus alkoholne bolezni. To pomeni, da pojav alkoholizma pri enemu članu neizprosno vpliva na celotno družino, da zaradi dinamike konfliktov propadajo tudi ostali družinski člani, posebno pa otroci^'emir. motena družinska harmonija, pogosti prepiri, fizična obračunavanja, težke poškodbe in poleg tega težko materialno stanje so vzrok, da še najmanj trije člani, bodisi fizično, psihično, moralno ali socialno toliko trpijo, daje nujno potrebna intervencija za urejevanje takšnih razmer. Nič boljše ni na delovnem mestu: pogoste in nepotrebne bolniške kot posledica alkoholiz- ma, pogosti izostanki zdela, zamujanje na delo. slab delovni učinek alkoholikov, pogoste ne- zgode pri delu ali po delu zaradi vinjenosti, prezgodnja invalidnost zaradi posledic alko- holizma in niz drugih vzrokov katerim je bo- troval alkohol, je le nekaj karakterističnih po- javov v naši delovni organizacijah, ki še niso dovolj pripravljene na odločnej.šo akcijo za odpravljanje teh pojavov. Na naših cestah jc vse večje število voznikov, ki pod »gasom« alkohola uničujejo življenje nedolžnih ljudi, žena in otrok, svojih najbližjih in najdražjih, obenem pa uničujejo težko pri- dobljeno imovino. Posebno/askrbljujočejc. da je vse večje število žensk alkoholičark. da nc govorimo o problemih alkoholizma v kmečkih dtužinah. ki zaradi svoje specifičnosti pome- nijo danes posebni interes in pozornost. Tudi je danes prisotno dejstvo, da poraba in proiz- vodnja alkoholnih pijač v zadnjih desetih letih neprestano raste in s tem se tudi število alko- holikov neprestano veča. Če alkoholizem opredelimo kot bolezen, kjer se zaradi dolgotrajnega konzumiranja al- kohola razvija odvisnost, ki povzroča šk(xio telesnemu in duševnemu zdravju, poruši medčloveške odnose v družini in okolju kjer alkoholik živi in dela. potem se moramo spo- pasti z dejstvi in pogoji, ki pripeljejo do takega stanja, oziroma bolezni. To pomeni, da je al- koholizem proizvod povezanega delovahja človeka in alkohola. Ko človek začne iskati uteho v alkoholu pravimo, da je zabredel v alkoholizem. Vsi vemo. da je pri nas alkohol dostopen vsakomur, kar pomeni, daje prisoten povsod kjer živimo in delamo, lahko ga proizvajamo v neomejenih količinah, lahko kupujemo po dostopnih cenah, celo otroci ga lahko dobijo, seveda na željo staršev. Pomembnih akcij, ki bi pravilno prikazovale škodljivost alkohola pri nas skorajda ni. nasprotno, zelo pogosto go- vorimo in pišemo o alkoholu s pozitivnega stališča tako v odnosu do proizvodnje kot do potrošnje, čeprav se zavedamo težkih posledic, ki jih povzroča alkohol. Naš odnos do potrošnje alkohola jo prav tako ekslremno pozitiven: alkohol uporablja- mo kot zdravilo, lahko bi celo rekel, da je univerzalo za vse vrste bolezni, uporabljamo ga kot hrano, ob srečanjih in raznih priložnostih kol so: ob rojstvu in smrti, v potrtosti in ljube- zni, žalosti in veselju, na porokah in pogrebih, v poslovilnih pogovorih in jc prva stvar, ki jo ponudimo gostu v hiši. Posebno zaskrbljujoče je. da se starši opijajo pred otroci, jim ponujajo pijačo, jih vodijo v gostilne in s lem jih nava- jamo že od mladih nog na pijačo. V začetku je okolje v katerem alkoholik živi in dela še nekako strpno. Družina se prilagaja no\o nastali situaciji in lo lako. da žena pre- \/amc obveznosti in odgovornost za u.sodo dru/inc. Na delovnem mestu tolerirajo alko- holikov vse manjši učinek in se trdijo, da mu dajo lako delovno mesto, kjer ne bo motil de- lovnega procesa ali doživel nezgode pri delu. Akoholik. da bi dokazal, da ni izločen iz družbe, sc hotedruži s tistimi, ki imajo podobne probleme, kar mora dokazovati s pitjem, lo pa mu povzroča še hujše težave. Od trenutka, ko tak človek poslane razvalina, od takrat pa ga ta ista sredina obsoja in pritiska naj. naj gre na zdra\ljcn]c. če nc zna »piti po pameti«. Obso- jajo ga kot človeka, zahtevajo, da se ga »zapre« v psihiatrično bolnišnico, vendar okolje nič ne naredi, da bi sc izboljšali pogoji, ki so pripeljali do pojava alkoholizma, kar pomeni, daje lo obsojanje alkoholika in ncpriznavanje njegove bolezni. ,Alkoht)lik sc mora zdraviti izoliran, da si medtem lahko njegova družina in okolica •>odpočijc<'. \'o pa pripelje do nadaljnje odtu- jitve alkoholika od njegove družbene biti in pogojev, ki so ga pripeljali v njegovo bolezen- sko stanje. Po klasičnem medicinskem modelu, ki volja znotraj bolnišnice sc ponavadi niti ne dotakne, ali pa sc samo bežno dotakne pro- blematike znotraj družine, delovne organiza- cije in okolja v katerem alkoholik živi in dela. Želijo čkncka prcd\scm odvaditi alkohola, preprečiti kontakt m odstranili vse poškodbe, ki so nastale med konzumiranjem alkoholnih pijač. In resnično, med bolniškim zdravljenjem si alkoholik opomore, družina .sp »spočije«, vendar živi v stalnem strahu, da se bolezen ponovi in po dveh do treh mesecih običajno pride do rccidivc. in krožno gibanje se nada- ljuje z vse slabšim izidom. Jalovost takega postopka se opravičuje z negativnim stališčem do alkoholikov (že propadli zaradi dolgole- tnega pijančevanja, nedostopnost za zdravlje- nje zaradi vzgojne zanemarjenosti, podpo- ■ prečne inteligentnosti), z nesorazmerjem šte- vila kadrov s številom alkoholikov, kar bi morala reševali družba in pozabe in trenutne sreče v pijanosti. Občinska organizacija RK Ruj je v sodelovanju s krajevnimi organizacijami Rdečega križa Ruj, Hajdina, Kidričevo in Rogoznica organizirala akcijo zbiranja papirja in papirne embalaže 10. in 11. marca 1980. Rdeči križ se je z akcijo zbiranja starega papirja vključil v prizadevanje naše družbe za stabilizacijo gospodar- stva, za pridobivanje osnovnih surovin za industrijo, k uspešnemu varčevanju in z akcijo prispeval k izboljša- nju higiene okolja. V akciji je bilo zbranega preko 15 ton papirja in papir- ne embalaže za humanitarne namene. Sodelovali so mladi člani Rdečega križa osnovnih šol ter mladinci Šolskega centra za kovinsko stroko. Vsem darovalcem m vsem, ki so pomagali, daje akcija uspela — hvala! OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA PTUJ 12-NASl DOPISNIKI 20. marec 1980 — TEDNIK BIL JE MOJ NAJLJUBŠI ^ PRIJATEU... ' V Zabavah je iivel ta fant. ki ga bom opsoval. Bil je moj najljubši prijatelj, saj sva bila ie od malih nog vedno skupaj. Ja, bil je samo moj prijatelj, ni pa ostal za vedno, kajti zgodilo se je, česar ni nihče pričakoval. Umrl je v prometni nesreči. Koliko lepega sva doiivela skupaj! Vedno, ko je kaj dobil, je delil z mano. Bil je dobrega srca. močne postave, kostanjevih las. zalitega obraza in če se ne motim, modrih oči. Spominjam se. da je vsako jutro po 8. uri prišel k meni in me pova- bil na pesek, kjer sva se igrala. Ko Je umrl moj očka. pa ni bil le moj prijatelj, ampak je postal tako do- ber z mano. da bi Se brat ne bil tako. Potem smo se preselili v Spuhije, a vem. da sem vsak dan šel po pouku k njemu, da sva se igrala, čeprav sva hodih ie v šolo. Mogoče teden dni pred to nesre- čo sva se pogovarjala, kdo bo prej umrL Na koncu sva ugotovila, da ne sme nobeden, saj je ie tako hudo. ker nama je odšel Zeljko. Zadnjič sva se srečala v četrtek, opazil sem. da ni tako iivahen, kot je bil prej. Zmenila sva se, da se v soboto popoldne dobiva pri meni Ampak do tega obiska ni prišlo, saj je v tistem sobotnem jutru omahnil v smrt. Umrla sta mi draga svojca, toda kaj hočem. Svljenje teče naprej in s tem, da je umrl Marjan, ni konec mojega Svljenja. čeprav mislim, da nikoli ne bom tako srečen kot sem bil prej. Drago Slameršak, literarni kroiek, OS Markovci MOJA BABICA Moja babica je slara 58 lei. Živi pri nas. Babica ima mladosten obraz »n je majhne postave. Ima nas vse rada. najmanjšega Tonija pa šc najraje. S sestro spiva zraven babice, zalo naju ima rada. Ima zelo veliko dela. Vsak dan molze , kra\c. Zjutraj mora zgodaj vstati. Ko pomt)ize krave, mora nesti v mlekarno mleko. Če je ni doma. komaj čakam, da se vrne. Od dela ima zelo razpokane roke. Irena Zelenik. 4/c. OŠ Tone Znidarič SKRBLVI ZA ZAJČKE Doma imam zajčke. Vsak dan jih hranim. Najraje imajo koren- ček in deteljo. Zdaj. ko ni detelje, hranim s koruzo in posušenim zeljem. Nastiljam jim s krmo. da so na suhem. Janko Kodrič. 2/c V HALOZAH V Halozah imamo vikend. Zdaj delami> rožance. igramo babmin- lon ... Z mamico sva šU nabirat- z\ančkc. Mamica je nabrala pol- no zvt)nčkov in mačic. Ko sva prišli nazaj je mamica zakurila' peč. jaz sem pometla hišo in prešo. Sestra Živa je .spala na mojem pa)sioru. prej pa seje zunaj igrala. Maja Gašperšič 2/b. OŠ Tone Žnidanč. Ptuj NA SMUČANJU V nedeljo zjutraj smo se od- pravili z avtomobilom na Krva- vec. Vožnja je bila dolga. Avto -smo pu.siili na parkirišču. Z gon- dolo smo se odpeljali na Krvavec. Takoj smo si pripeli smuči in se odpeljali na smučišče. Ni bilo prevelike gneče. Sneg jc bil suh. Velikokrat sem se peljala po srpučišču. Kar prehitro je minil čas in morali smo se vrnili doni. ■ Po dolgi vožnji nam jc ha i skuhala večerji). Simona Ratajc. 4/c. OŠ Tone Znidarič V BOLNIŠNICI PRI OČKOVI SESTRI Včeraj sva bili mamico v bol- nišnici pri očkovi sestri. Tam sta bila tudi scsirična in bratranec. Anica, očkova sestra je že tri me- sece krvavela, a tega ni povedala. Vedno JC rekla, da bo boljše a ni bilo. Zdaj je v bolnišnici. Kmalu bi> šla na operacijo. Zdaj je že boljša. Bronja Mihelač. 2/b. OŠ Tone Znidarič. Ptuj SPOZNANJE Nekega jutra me je prebudil rezek zvok budilke. Jezno sem jo pogledal, saj me je prebudila iz najslajšega sna. Hitro sem opravil juranje delo in se odpeljal proti šoli. ' Ko sem prestopil šolski prag sem se spomnil, da nimam slovenske naloge, za katero mi je v brezdelju ,,zmanjkalo" časa. Zakiical sem na ves glas: ,,Kdo mi posodi slo- vensko domačo? Zdenka, kako te imam rad! Daj mi, prosim nalogo." Zdenka je nekaj zamrmrala, potem pa le potegnila iz torbe zvezek. ,,Hvala, Zdenkica, dušica si! Jutri te povabim na co<:a-colo," sem se ji hitel zahvaljevati. ,,S coca-colo, ki jo boš plačal ti, se bom prav gotovo odžejala," se je smejala Zdenka, razposajeno sem zavriska! in že hi- tel pisati. Ko sem v popoldanskih urah se- del v varnem zavetju domače hiše, sem začel razmišljati o svojem jutranjem ravnanju. ,,Tovarišica daje naloge, da bi doma vadili in se urili v jezikovnih zakonitostih, ne pa, da jih v šoli prepisujemo," me je prešinilo. Nehote sem v mishh primerjal pouk slovenskega- jezika z drugimi učnimi predmeti. In kaj sem spoznal? Da je sloven- ščina predmet, ki mi je najbolj všeč, čeprav me je včasih pred urami kar strah. Ure so zanimive in b7>gate, saj v njih spoznavam lepoto in izrazno moč svoje mate-/ rine besede in bogato dediščino naših in tujih besednih ustvarjal- cev. Tisti dan sem sklenil, da nikoli več ne bom prepisoval nalog. Ker sem se poboljšal, so se prijatelji začudili: ,,Ti je oče navil ušesa, ko je zvedel, da prepisuješ naloge, kaj?" Jaz pa sem se samo smehlja! in si mislil: ,,Pri tem ni imel moj oče nič opraviti. Do pametnega in koristnega spoz- nanja sem prišel sam." Janez Horvat, 8. b BOJ ZA SVOBODO Partizanov je mnogo padlo, za našo svobodo, ki jo imamo. So stradali, trpeli, so jih mučili hudo, popustili pa niso, čeprav je šlo za glavo. Borili so se vsi, ne samo eden, da pridobili so svobodo si, ki jo uiivamo zdaj mi. Drevenšek Milica, 8. a Osnovne šole Martin Kores Podlehnik UČENCI PRVEGA RAZREDA OŠ MAIŠPERK NA TEMO MAMIN DELOVNI DAN Mamica meje rodila. Lčila me jc hoditi, govoriti in pisati. Ma- mica je pridna. Mamica kuha, šiva. pere in zaliva rože. Mamica dela copate. Mamici bom dal po- ljubček. Sandi Aubel Moja mamica je v službi doma. Krmi živino in piščance. Vstane ob šestih. Zjutraj me pokliče. Odpravi me v .šolo. Mamica lika obleko. Poje mi lepe pesmice. Pere perilo. Pomaga mi pri nalogi. Z mamico sva se poljubili. Ma- mica me ima rada. Mamica mi da delo. Umijem posodo. Ani ta Kovačič .Moji mamici je ime Nežika. Zjutraj vstane in erc v službo. Tam, služi denar. Pripravi mi vse za šok). Mamica doma kuha. po- spravlja, šiva in pele. .Mamica je \esela. Ima rože. Mamica mi poje pesmice. Pometa kuhinjo. Ma- mica mi gleda zveske. Marjetka Majcen .Vfamica je v .službi. Kupi mi žogo. Mamica je vesela. Rada se smejf. Rada se igra. Šiva hlače. Pomi\a po.sodo. Cisti sobo. Pere perilo. Pometa kuhinjo. Peče po- tico. Dejan Orihaber Moji mami je ime Terezija. Zjutraj vstane ob petih. Obleče se in umije. Zbudi Vlatjaža in aleka. Pripravi zajtrk in gre v .službo. Tam mora biti ob šestih. Vozi se s kolesom. Pišle na pisalni stroj. Ko pride domov, se prebleče. Potem gre kuhat. Ko se najemo, pospravi in gre pomivat posodo. Včasih tudi jaz ptimivam. Potem gre brat. Nato zlika in pospravi perilo. Speče pecivo. Kupila mi je punč- ko. .Mamica meje rodila. Mamica mc je negovala. Marjetka Pristovnik Moji mamicije ime Justina. Je v službi. Tam dela prejo. Z mamico grem domov. Kaj dela Mamica? kuha. šiva. či.šli. pere. Mamica gre na \ri. Kupi mi žogo. Pripravi mi obleko. Skuha mi čaj. Zvečer mamica čaka očka. .Mamica bo prišla na proslavo. Mamico imam rad. Mamica in očka me imata rada. F red i Brglez Mama zjutraj vstane prva. Skuha zajtrk in pospravi sobo. Krmi prašiče in živino. Mama skrbi, da grem v šolo čist in sit. Zvečer lika in šiva. Kupi mi na- politanke. Pripravi mi hlače. 'Rudi Plajnšek Mamica vstane ob šestih. Dela zjutraj. Plete volno. Šiva si krilo. Dela mi jopico. Jaz ji pomagam šivali in pometati. Nanosim ji drva. Mamica kuha in pomiva po.sodo. Čisti omaro m si poje. Mamica se smeje. Prinesla mi je copate. Učila me.je hoditi in go- vorili Zlalko Petrovič Mamicije ime Štefka. Mamica nam kuha in šiva. Imamo jo radi. Ona se ne šminka. Mamica je doma. Spravi me spat. Ko spim. me pokrije. Kupila mi je novo kolo. Igor Korez RAD! OBISKUJEMO BABICO Zjutraj smo se odpravili k ba- bici, ki je doma v Zabovcih pri Markovcih. Šli smo pomagat gradit hišo. Očka je pc>magal pri opeki, mamica pa je v kuhinji pi)magala babici pomivati pt«odo Ivuhali. ;r».K-i smose igrali s psičkom in ^ /du. Jaz .sem tudi pomagala babici pri domačih delih. Zidarji so sc trudili, da bi do večera kon- čali. Ko je bilo delo končano, smo se tHlpeljaii domov. Bili smo zelo utrujeni, zato smo šli spal. Takoj sem zaspala. Ta dan mi jc hitro minil. , č- ^ , Janja Sterbai. 4/c. OŠ Tone Znidarič. Ptuj MOJA TOVARIŠICA V 4 razredu mc uči ti»vaiiMLa Jadvika Kolar. Je srednje postave in mlada. Včasih se razjezi. \ ■ klepetamo. Vesela je kada učimo in kaj znamo. Tovariš . nas razveseli, kadar se smeji. Ve- dnt) JC lepo oblečena in ima ure- jeno pričesko. Ima črne lase in i rjave oči. i Zelo sem rada. da imam takšno; lovarišico. Simona Benčič, 4/c. OŠ Tone Znidarič. Ptuj MAMI Ko se zdani, mati že bedi. Vem. tarejo te velike skrbi. Sikoti nam ne pove. kaj tare njeno srce. Kailar ji pomagam ali namesto nje kaj postorim. jo s tem najbolj razveselim. \ cilno te zame gara, zase časa ne pozna. Zato hi želela. Ja hi tudi zase več časa imela. Za vse. kar zame storila si. plačila ni. A vednoljubilainspoštovalatebom, nikoli te pozabila ne bom. Anic Junger. 8/a. OŠ Videm KONJ Konj je koristna domača žival. Kmetu pomaga opravljali dela na polju. Konj orje njive, ko vleče plug. S konji lahko pripelješ seno. repo. koruzo, buče. Pri moji babici v Ormožu se peljejo z vozom v mesto. Babica sedi na vozu. konj pa vleče. Dedek pelje konja h kovaču, da mu na stopala zabije kopita. Najdražji konji so dirkalni. Konja moramo redno čistiti. Ko je konj oral krompir, so mi dovolili, da sem jahal. V Mariboru sem gledal konjske dirke. Zelo dosti konj vidim v filmu, i Tudi jaz bi rad imel konja. Tomaž Plaveč. 2 1/b, OŠ Tone Znidarič, Ptuj KNJIGA, KI SEM JO PREBRALA ZA BRALNO ZNAČKO J ■»Kaj mi knjiga sploh poineni?slave. ki so jo mladi pod vodstvom mentorjev s trudom, toda z veseljem pripravili, seje udeležilo mnogo žena iz KS Podlehnik ^ Bronja Mere POSNEMANJA VREDNA AKCIJA sdmkae^aCe športno društvo NK Apače. >e je odločilo za ureditev - m^omeincga igrišča v zapuščeni gramoznici, ker st> izčrpali gramoz, ki bi jo uredili tudi za druge športne dejavnosti in re- kreacijo. \ akcijo so se vključili, lako mlajši, ki sc pred\>^m ukvarjajo s športno rekreacijo. kt)t srarcjši. ki so pokazali interes. Odstranjujejo grmičevje- nekaj drevja, les pa bodi) prodali domačinom, ki so .sc predvsem odzvali pro- stovoljnemu delu. ta sredstva pa bodo dali v sklad za zgraditev igri.šča. Izkopali bodo še manjšo količino gromoza. /a prolia\Iugo pa bodo splanirali igri.šče. ozi- roma gramozno jamo. Obenem bodo sami prispevali v>aj 400 ur prostovoljnega dela. Morda >e Ih>Jo vključili še ostali občani, saj jc KOSZDl Apače znan po akti\nem delu. tudi n.. športnem in na kulturno prosvetnem pod- roč|U. Nogometni klub .Apače dobiva dotacijo 6.(X)() din. ki ]o predvsem porabijo za sodnike na tekmah, za ostale j/.datke pa prispevajo člani sami. Predsednik ŠP NK Apače Branko Valcntan povdarja: da je njihova največja želja, da bi v letu 1981. ko praznujejo 10 letnico obstoja ŠP—NK kluba .Apače, imeli vsaj delno urejeno nogometno igri.šče. Obenem je tudi zaupal, da imajo namen ustanovili ob dosedanjem tamburaškem zbo- ru, ki dobro deluje že vrsto let. tudi moški pevski zbt)r in šc nekatere druge kulturne de- javn»)sii. KO—SZDL Apače si je zadal po- membno nalogo, ki jo bo moč uresničiti, .saj imaji) vse pogoje, imajo lep kulturni dom. ki ga ludi redno in pridno koristijo, za vse proslave, kulturne in športne dejavnosti. Lahko jim samo želimo obilo aktivnega dela. ki JC pogoj, da se jim želja izpolni že za 10 letnico obstoja športnega društva. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Podiranje in spravljanje lesa Zapuščena gramoznica bodoče nogometno igrišče Nastopajoči najmlajši iz VVZ Kidričevo, v vrtcu. Najmlajši za 8. marec dan žensk Kot vsako leto. so tudi letos priredili najmlajši iz VVZ, v Kidriče- vem, kulturni program za svoje mamic- z.a 8. marec, z recitacijami, pesmicami, plesi ipd. Vsak izmed nastopajočih, je pixlaril svoji mamici šopek noric in ji čestital. V petek je bila proslava tudi v dvorani TGA Kidričevo, za delavke iz TGA. skupno s slavljenkami iz KS. Tokrat je bila res prosla- va tudi v okviru stabilizacije, saj so se delavke iz TGA Kidričevo odpovedale proslavam, ki jih je delovna organizacija fX) navadi organi- zirala samostojno. Tudi na tej proslavi so nastopali najmlajši, iz VVZ, OŠ—BK Kidričevo m moški pevski zbor iz TGA Kidričevo. Besedilo in posnetek: Konrad ZOREČ TEDNIK -20. marec 1980 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 Sejna soba skupnih služb v Ptuju je bila za vse sodnike skoraj pretesna. No}>oinetna sodnika Janko Vo{>rinčič (levo) in .lože Čelan (desno) sta prejela bronasti znački Zveze nogometnih sodnikov Jugoslavije. (Foto: OM) STRELSTVO TRAP Tekma posameznikov v organizaciji strelske družine TRAP Ormož JC bilo v nedeljo. 16 marca na strelišču pri Veliki Ne- delji tekmovanje, ki sc ga je ude- ležilo 43 strclcc\. vsak pajc streljal na 50 glinenih golobov. Prvo mesto v kategoriji A je dosegel Vučkovič iz Varaždina z 48 zadetki pred Sotlerjem (Seno- žeče), ki JC imel prav tako 48 za- dclko\. Sledijo: Rožmarin. Šala- mun in Samboick. Zmagovalec v kategoriji B je bil .Muzek (Mcr- cator Ptuj z 41 zadetki, sledita mu Sklcdar in Franc Rakuša (Oba Mcrcator Ptuj) ter Štiblar in Kodrič O. Cvetko Mednarodni tek žensk v Velenju (PTUJSKA ŠTAFETA PETA) Minuli četrtek JC bil v Velenju že četrti mednarodni tek žensk. Na sporedu so bile štafete pioni- rjev in pionirk, tek mladink in člant)v. ter osrednja di.sciplina tek članic na progi 3000 m po ulicah Velenja. Udeležba je bila izredna, .saj so nastopile tekmovalke iz 13 držav s svetovno prvakinjo v krosu Nor- vežanko Greto Wailz. ki je ludi zmagala z zelo velikim naskokom pred tekmovalkami iz Sovjetske zveze. Najboljša Jugoslovanka pri članicah je bila Mariborčanka Breda Pcrger in lo na osmem mestu. V štafeti pionirk in sicer 3 .\ 500 m so nastopile ludi tekmovalke TVD Partizan Ptuj v postavi Mateja Bombek. Albina Kmetec in Marica Hamčršak, izmed 26 nastopajočih ekip .šo osvojile peto mesto. Zmagale so pionirke iz Karlovca. pred Mariborom in Ljubljano. Ptujskim tekačicam se pozna, da še nc trenirajo zunaj, ker v nasprotnem primeru bi bila uvrstitev gotovo višja. Za sodelo- vanje so prejele diplomo in spo- minske značke. OP rO¥AKiŠT¥0 m FBiJAIEUSTVO NA ZELENEM POLJU Medobčinska organizacija nogometnih sodnikov Ptuj deluje samostojno od junija 1979. po sklepu izvršnega odbora zveze nogometnih sodnikov Slo- venije. V ponedeljek 17. marca .so sc člani le orga- nizacije, ntjftomclni stnlniki iz siovenjebisiri.ške, orir.oške in ptujske občine sestali na plenarnem sestanku, na katerem so največ besed namenili si- stemu tekmovanja v letu 1980. Zavzeli so sc za racionalnost pri izbiri sodnikov za določene tekme, predvsem kar se tiče txldaljenosti sodniko\ od kraja tekme. Tako bodo stroški prav gotovo nižji. Dogovorili so se tudi. da se bodo še bolj dr/ali reda in discipline na zelenem polju, da bodo gojili tovarištvo in prijateljstvo, ter sc zavzemali za dobre in predvsem športne medsebojne odnose in odnose s tekmo\alci. Pomcmbni)jc. daje vsak no- gometni sodnik vsaj pol ure pred pričeikom ickmeže ob igrišču, da sc še pred tekmo pogovori z delega- tom, ter da vse pripombe med tekmo zapiše in jih prcncsc na sculniško pi>rt>čilo. Zvezni nogometni sodnik Jože Čclan in pod- zvczni sodnik .lanki> Vogrinčič. sta za več kot 10 letno sojenje na tekmah prejela bronasti znački Zveze nogomcmrh sodniko\ .lugt>slavije s priznanjL Ob koncu so potrdili osem kandidatov, ki bodo 21. marca letos opravljali izpite za republiške nogo- metne sodnike. -om SNL DRAVA-LENDAVA 2:0 (2:01 Odločitev v začetku srečanja Stadion Drava v Ptuju, gledal- cev 50. vreme zelo hladno, sodnik Pavlica (Litija): Drava: Golob. Majek. Kmetec. Šmig^K. Tement (Čuš). Matic. Štajncr. Hmeršič (Skok). Vogri- nec. Kelenc. V rabi; Lendava: Kapun. Farkaš. Za- kojč. Vidak. Balažič. Šošlarič, Gašpar. Horvat (Gonter). Mar- ton. Šebjan. Zver: Strelci: 1:0 (10) Kelenc. 2:0 (13) Vogrincc: Nogometaši pete selekcije NK Drava so v nedeljo osvojili prvi dve ttKki v nadaljevanju tekmo- vanja v enotni republiški ligi. Domačini so srečanje začeli zelo borbeno in v 10. minuti je Kelenc po napaki gostujočega vratarja, ki je izpustil žogo po predložku Stajnerja. z neposredne bližine dosegel prvi zadetek. Samo tri minute kasneje beležimo ixiličen prodor Maleka. ki je po zausta- vljenem napadu gostov s svoje polovice prodrl v nasprotni ka- zenski prostor, nesebično podal dobro postavljenemu Vogrincu. ki je z lepim strelom premagal Kapuna. Po prejetem drugem zadetku so igralci Lendave vzpo- stavili ravnotežje in do konca pr- vega dela smo spremljali enako- vredno igro. V nadaljevanju so domači za- mudili štiri, gostje pa dve zreU priložnosti. Igralci Lendave so večji del imeli pobudo, kar kaže tudi razmerje izvajanih kotov. 8:3 za Lendavo. Ob odprti igri gostov pa je bilo več prostora za naspro- tne napade, kar pa domačini za- radi preštevilnih slabih podaj niso znali izkoristiti. Pravgotovo pa je bil drugi del srečanja živahnejši od prvega. Zmaga domačinov je zaslužena, opazno paje. da Drava nima sredine. To vrzel bi morali zapolniti napadalci s hitrim vra- čanjem iz napada \' obrambo, vendar prevečkrat zaostajajo in puščajo sredino nasprotniku. To bodo boljša moštva, kot pa je bila to nedeljo Lendava, znala bolje izkoristiti. Drava je po lej zmagi na sedmem mestu in ima deset točk. V vodstvu je še naprej Mcr- cator z 20 točkami, v nedeljo pa bo gostil ptujske nogometaše. Pred srečanjem članskih selek- cij so mladinci Drave z zadetki Kozensburgerja s 3:0 premagali vrstnike Lendave. 1. kolar Kmetec, Matic in Tement poskušajo zaustaviti Gašparja (foto: B. Rode) ŠE 0 OBČINSKEM PRVENSTVU PTUJA V VELESLALOMU \ /-.idnji sicvilki I cdnika smo na kratko port»čali o prvem občin- skem prvenstvu v veleslalomu, ki jc bilo 27. februarja na Rogli na Pohi»rju. Navedli smt) tudi zmagovalce, posamezno^in ekipno. K temu dinJajamo sc kratki komentar, ki nam ga je posredovala smučarska sekcija pn klubu mladih v Ptuju. KAJ LAHKO ZAPIŠEMO OB ROB LETOŠNJEGA TEKMOVA- NJA.' Predvsem to. daje zanimanje za to športno panogo na osnovnih in src*dnjih M)lah v občini izredno (v pionirski konkurenci je sodelovalo 9 šol. \ mladinski pa štiri). Prav tako je razveseljivo dejstvo, da smučanje Pred pričetkom tekmovanja — start mladink Foto: M. Beriič ni vci :.;ia le mestnih šol. kar kažejo tudi doseženi rezultati. Nepi /|cini> jXi nasje presenetilo nesodelovanje tekmovalcev iz OŠ Tone Žnidarič. čeprav je la šola na lanskem tekmovanju sodelovala s sede- mnajstimi tekmovalkami in tekmovalci, oziroma kar s štirimi ekipami. Da si je lo tekmovanje pridobilo domovinsko pravico, kaže tudi izredni) številčna udeležba (106 tekmovalk in tekmovalcev), ki so z redkimi izjemami sami plačali stroške tekmovanja (vlečnica, avlobus in prehrana). Glede na zapisano dejstvo si dovoljujemo trditi, daje to tekmovanje med najbolj množičnimi prireditvami takšne vTste v ptujski: občini. ' Želimo odgovor na naslednje: S kakšno pravico se TKSobčine Ptuj tako neprizadeto, bolje rečeno — odklonilno obnaša do tega vprašanja in nc odgovori na pismen predlog, ki smo ga poslali junija 1979? OB KONCU ŠE NEKAJ BESED O ORGANIZACIJI TEKMOVA- NJA . Kot organizator težko objektivno ocenjujemo, vendar lahko ugo- tovimo, da JC tekmovanje potekalo brez zastojev in poškodb, za kar gre zahvala discipliniranosti tekmovalcev in vodjem ekip — učiteljem te- lesne vzgoje. V prid ugotovitvi, da so sodniki smučanja, člani smučarske sekcije tekmovanje dobro izvedli, govori ludi dejstvo, da ni bilo prote- sti>v. Nc nazadnje gre zahvala tudi JUGOBANKI Ptuj, kije kot po- krt>vitclj prispevala sredstva za medalje in priznanja ter tovarni ZLA- TOROG Maribor, kije prispevala praktične nagrade. Tckmov anje nas je prepričalo, da smo delo pravilno zastavili in ne vidimo ovire, da ga naslednje leto ne bi zopet organizirali. Smučarska sekcija pri klubu mladih Pt uj SNL - VZHOD Domžale-Ahmiiij 6:3 (3:1) Nogomciaš! ,Alumini|a so v prvem kolu nadaljevama gostovali v Domžalah in nekoliko ncjinčakovano visoko izgubili. Veljia'pa omeni- ti, da so nastopili oslabl|cni brez vratarja Klajnska in Panikvarja. Klub pora/u jc Aluminij v ičj skupini še vedno tretji, v nedeljo pa se bo v Kidričevem pomeril s sčlekcijt^ Kamnika. I KOŠARKA, SKL VZHOD Dravograd-Drava 89:69 Kos.irkarp Drave so tokrat že druaič zapored gostovali in bili druiiič pora/cni. Ekipa Dravograda jc 'bila boljša za 20 košev. Za Dra\o so bili uspešni: Cobelj 16. Bcrahič 14. Bedrač 13. Dobrijevič 12, I ilipič S in Marcič 6 košev. V prihodnjem kolu Drava ponovno gostuje in sicer v^Murski Soboti pri ekipi Poniurja. I |^ Zlata pušČKa Štefanu Lami \ sdt^ih) m ncdci|o JC Občinska strelska zveza Pluj izvedla oocin- skt) tcknu»van|c za Zlato puščico, ki se ga jc v novem strelišču pri športni dvt>rahi Mladika udeležilo 67 strelcev in strelk, ki so normo za nastop (240 krogov ) dosegli na družinskih tekmovanjih. Na republiško zaključno tekmovanje sc je uvrstil le Štefan Laura. kije edini dosegel normo (540 krogov j. čeprav je bilo pcrprečje krogov boljše kol na |irc|šn|ih tcknii>v anjih. Poelcjino najboljših deset z občin!>kega lekmo- vani.i: 1 Štclan Laura (Železničar) 542. 2. Zdenka Maljašič(Turnišče) ;'3 nedeljo, če so to dopuščali vremenski pogoji). pa se prava sezona letenja začenja šele ■^cdaj. Po zimskem spanjujadralnih letal smola te/opct sestavili, pregledali in odpravili manjšq pomanjkljivosti, tako da sedaj že čakajo pri-i Pravljcna na ugodne termične dneve, da se ^ njimi dv igncmo v sinje višave.. j Med njimi čaka na prvi polet tudi novo ja-j dralno letalo DG— 100 Ci Elan. kije proizvod tovarne športne opreme Elan iz Begunj. DG—100 Ci JC visoko sposobno plastično jadralno letalo. namenjeno predvsem za tekmovanja in za osvajanja višjih športnih značk v jadralslvu. Po svojih letalskih zmog- ljiv»)siih spada med najboljša jadralna letala na svetu, tako da Elan večint) svojih letal izvaža v tujino Zali) ptujski jadralci pričakujemi) v bodoče boljše tekmovalne rezultate in več višjih osvojenih športnih značk, ki so merilo kako- vosti v jadralnem letenju. V srednjeročnem planu našega aerokluba imamo nabavošcdvch takšnih jadralnih letal, lako da sc bodo v bodoče ptujski jadralci enakovredno kosali za primat na slovenskem in jugoslovanskem nebu. krst j.idr.ilncga letala DCi— lOOG Elan bov Miboio 22. m.lica 1980 ob II. uri na letališču v \U)škanjcih. kjer bodo ptujski letalci pripravili kratek letalski program m tako ludi uradno odprli novo letalsko sezono. Bt)tcr novega le- tala bo Mesokt>mbinat Perutnina Ptuj. Besedilo in slika: Janez Bczjak Montaža novega jadralnega letala Ptujski letalci pred svojim novim jadralnim letalom TEDNIK -^P- marec 1980 OGLASI IN OBJAVE - 15 v soboto 8. marca dopoldne je bila v vojaJnici Dušana Kvedra v Ptuju proslava ob dnevu inženircev na temo ..TOVARIŠ TITO". Pripravili so jo vojaki v sodelova- nju z mladinci iz KS Ivan Spole- njak. Udeležba na proslavi je bila zares velika, saj je polna dvorana fričala o nemalem zanimanju za ulturne prireditve. Pomembno pa je tudi, da je to prvo sodelovanje mladincev iz KS Ivan Spolenjak z JLA. Se istega dne v večernih urah pa je bila proslava ob 8. marcu v kulturnem domu KS Ivan Spole- njak. Krajani so pokazali veliko zanimanje in napolnili dvorano vse do vrat. Tokrat so mladinci pripra- vih program skupno z vojaki iz ptujske vojašnice. To sodelovanje se je pokazalo zelo pozitivno in pohvale vredno. Predsednik mladinskega aktiva v KS Ivan Spolenjak Emil Mesaric nam je povedal, da se v začetku meseca junija pripravlja prosto- voljna mladinska delovna akcija čiščenja potoka Studenčnice, pri kateri pa naj bi sodelovah tudi vpjaki. Akcija je prostovoljna. zaželjena pa je črm večja udeležba. Glede sodelovanja z JLA smo še slišali, da se bo poglobilo še bolj s tem, da bi vse nove vojake takoi ob prihodu v vojašnico seznanili s sodelovanjem in skupno dejavnost- jo. Doseči nameravajo, da bi to postala tradicija. Prvi dokaz skup- nega dela se je pokazal že 29. novembra prejšnjega leta, ko so prvič stopili na oder v KS tudi vojaki. "Mladinci KS Ivan Spolenjak pa ne sodelujejo samo z vojaki, ampak tudi z osnovno šolo, saj tudi ta vedno pripravi nekaj točk s svojimi učenci. Pedagoški delavci na šoli pa mladincem pomagajo pri pripravi in sestavi razhčnih proslav. Pohvaliti je vredno tudi udeležbo na sestankih, ki jih imajo mladinci vsako soboto, kier se pripravljajo za nadaljnje delo in akcije. Med drugim bodo poskušali realizirati tudi željo nekaterih in ustvarili foto sekcijo, ki naj bi imela svoje prostore v kleti kuhurnega doma, ki je najbolj primerna za to dejav- nost. Zraven lega pa pripravljajo še pevski zbor, ki ga bo vodil študent glasbene akademije in plesni tečaj pri katerem pa bo vodja in organi- zator Janko Mere, ki se že dalj časa ukvarja s tem športom. Pohvalimo aktivno delo mladin- cev in jim dajmo nadaljnje vzpod- bude za delo s tem, da redno pridemo na proslavo ali slovesnost, ki jo pripravijo. Zaželimo jim pa tudi obilo uspeha še pri nadaljnjem ustvarjalnem delu. Besedilo in fotografije: Dušan Ris Iz proslave dneva inženircev v vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju RAZSTAVA FOTOGRAFIJ FRANA KRAŠOVCA Umetniška fotografija Frana Krašovca (1892 — 1969) je tema druge letošnje razstave v paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej v organizaciji kabineta slovenske fotografije pri Goretij- skem muzeju v Kranju, postavil pa jo je priznani mojster fotografije in poznavalec zgodovinskega razvoja uga področja — domačin dipl. ing. Slojan Kerbler. V uvodni besedi ie tovariš Kerbler spregovoril o umetniku Franu Krašovcu, ki se je rodil v Ljubljani 1892. leta in služboval kot uradnik na banski upravi, nato pa o začetkih umetniške fotografije na Slovenskem s katero se je med prvimi začel ukvarjati Avgust Bertolt, pokUcni fotograf iz Ljubljane, ki je že leta 1904 razstavljal na prvi razstavi umetniške fotogra- fije v Beogradu skupaj s slovenskimi slikarji Groharjem, Gasparijem, Jamo, Jakopičem, Smrekarjem in drugimi. Fran Krašovec se je začel ukvarjati s fotografijo že pred prvo svetovno vojno, v letih 1913—14 pa je bil tajnik kluba slovenskih fotografov ama- terjev v Ljubljani. V tem obdobju pa so nastah tudi njegovi prvi ohranjeni negativi. Takoj po prvi svetovni vojni se je leta 1919 začel ponovno ukvarjati s fotografijo in od ustanovitve naprej, od leta 1931, postal član fotokluba Ljubljana. V letu 1922 je bil nagrajen na natečaju nemške revije za zimske motive izdelane z gumijevim postopkom, nato pa se je udeležil več m.ednarodnih razstav. Za svoje slike ie bil nagrajen v New Yorku, BerUnu. britanski Kolumbiji ter na številnih razstavah doma. Ze leta 1926 je dobil zlato medaljo in častno diplomo v Splitu na prvi jugoslovanski raz- stavi. Ravno tako pa še v Sarajevo, Beogradu, Somboru, Ljubljani. Svoj največji uspeh je Fran Krašovec dosegel leta 1940, ko je na drugem nateča- ju firme Rolleiflex — prispelo je 35.000 fotografij iz vsega sveta, dobil prvo nagrado za sliko DVA KOZLIČA. To je bil do takrat največji uspeh slovenske fotografije. Razstava fotografij Frana Krašovca bo odprta do 27. marca od 8. do 11. ure in od 14 do 16. ure. v soboto in nedeljo pa od 10. do 12. ure. mš S SEJE KOMITEJA OK ZKS 0RMO2 O zaposlovanju v občini Na seji komiteja občinske konference ZKS Ormož so v ponedeljek, poleg dogovora o izvajanju aktualnih nalog, v osrednji točki razpravljali o problematiki zaposlovanja v občini. Za osnovo razpravi je služila analiza zaposlovanja v letih 1976—79, ki jo je pripravila občinska skupnost za zaposlovanje Ormož, ki pa jo bo potrebno, kar je bilo ugotovljeno v razpravi, temeljito dopolniti oziroma uskladiti podatke s tistimi, ki z njimi razpolaga občinska zdravstvena skupnost in občinski izvršni svet. Na splošno je moč ugotoviti, da je problematika zaposlovanja v občini Ormož zelo pereča, saj po stopnji zaposlenosti sodijo prav gotovo na rep slovenske in morda tudi jugoslovanske lestvice. Tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju ni izgledov, da bi se stanje na tem področju bistveno izboljšalo. Kot je bilo ugotovljeno v razpravi, je vsako prizadevanje za zagotavljanje novih delovnih mest povezano z mnogimi težavami in visokimi stroški, ki jih posamezne delovne sredine same ne zmorejo, premalo pa so deležni širše družbene pomoči. Tovarna Jože Kerenčič na primer, pripravlja novo proizvodnjo, ki bi zagotovila več kot 400 delovnih mest, iz prej omenjenih razlogov pa se sprašujejo, ali so resnično delovni ljudje sami dolžni zagotoviti sredstva za zagotavljanje zaposlitve drugim. Poleg tega so izpostavih problem ,.kraje kadrov", kar je postalo problem ob začetku obratovanja sladkorne tovar- ne, saj si je 'e-ta večino kvalificiranega kadra zagotovila iz ostaHh ormoških delovnih organizacij. Naslednji problem je štipendijska politika, ki je sicer zadovoljiva, vendar je še premalo prisotno usmerjanje učencev v tiste poklice, ki jih primanjkuje. Pereče je tudi zaposlovanje višje in visoko izobraženih kadrov v drugih občinah in regijah. Zaradi zahtevnosti omenjene problematike so imenovali posebno komisijo, ki bo do prihodnje seje proučila možnosti za izboljšanje stanja, kar bo podlaga za sprejetje dokončnih stališč komiteja. V nadaljevanju so poslušali še informacijo o gospodarskih gibanjih v letu 1979 in ugotovili, daje ena TOZD zaključila poslovno leto z izgubo, ta pa je rezultat občutnega zvišanja proizvodnih stroškov in nespremenjenih cen gotovih proizvodov. Gre za TOZD Vinogradništvo v sestavi KK Jeruzalem Ormož. Seznanili so se tudi s predlogom kadrovske komisije o evidentiranju možnega kandidata za predsednika občinske konference ZKS Ormož. JB Uspela delovna akcija gostincev Velikokrat so gostinski delavci tarča takšnih ali drugačnih kritik na račun gostinskih uslug. Včasih so takšne kritike tudi upravičene, drugič spet ne. Tokrat pajc povsem upravičena pohvala na njihov račun. V četrtek in petek. 13. in 14. marca so namreč na pobudo družbe- nopolitičnih organizacij ptujskega Haloškega bisera uspešno izvedli dvodnevno prostovoljno delovno akcijo. S krampom in lopato v rokah so urejali makadamsko cesto, ki vodi od magistralne ceste Ptuj—Macelj do gostišča Gorca pri Podlehniku. Oba dneva seje akcije udeležilo blizu 200 gostincev iz skoraj vseh ptujskih obratov. Prav bi bilo, da bi v splošnih težnjah po gospodarski stabilizaciji tudi vsi tisti, ki bojujejo »papirnato vojno« z obsežnimi stabilizacijskimi »študijami« zamenjali pero s krampom in lopato. -OM Brigada ptujskih gostincev pri urejanju bankin ob cesti, ki vodi do gostišča Gorca. (foto: JOS) ORNA KRONIKA l ■ dneh od 10. do vključno J 7. marca so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v petih prometnih nesrečah. Pri tem so zabeležili eno hujšo in štiri lažje telesne poškodbe, ter za okoli 49 tisoč din tnaterialne škode. Glavni vzroki nesreč so bili izsiljevanje prednosti, neprevidna vožnja in neupoštevanje prometnih znakov. NEPREVIDNO ZAVIJANJE - Do nezgode jc prišlo v četrtek. 13. marca ob 13.52 na Osojnikovi cesti v Ptuju. Voznik osebnega avtomobila Franc Šmigoc iz Dravinjskega vrha je peljal preko železniškega prehoda na desno proti avtobusni postaji. Iz smeri Lackove ulice pa sla proti Osoj- nikovi cesti zavijala tudi mlado- letna voznika koles z motorji M. Z. iiz Moškanjc in I. M. iz Formina. Oba sta i/silila prednost vozniku avtomobila, zaradi cesarje prišlo do trčenja. 1. M. je pri trčenju dobil lažje poškodbe. TRČIL V KOLESARJA V petek. 14. marca je prišlo do nezgode ob 5.50 na Potrčevi cesti v Ptuju. Kolesar Viktor Mesaric iz Kraigherjeve ulice je peljal po Volkmerjevi cesti proti Potrčevi. V križišču mu je odstopil prednost neznan voznik osebnega avto- mobila. Mesaric je zapeljal na Potrčevo. Takrat je pripeljal še Fras. prehitel stoječega voznika avtomobila in trčil v kolesarja Mesarica. Ta je padel in dobil lažje telesne poškodbe. Material- ne škode je za okoli 4.000 din. V PEŠAKINJO NA PREHODU ZA PEŠCE Huda nezgoda se jc zgodila v .soboto. 15. marca na Potrčevi cesti v Ptuju. Ob 11.15 jc voznik oseb- nega avtomobila Janez Sedalšek iz Andrenc 73 trčil na prehodu za pešce v pešakinjo Marto Žalar iz CMD 4 v Ptuju. Pri trčenju je dobila, hude telesne poškodbe, voznik pa jo je s kraja nesreče odpeljal sam v bolnišnico. - OM KNJIGOVEZNICA - ZLATOTISK OTO AŠENBRENER Ruj, Prešernova 18 Cenjene stranke obveščam, da sem se preselil, v nove poslovne prostore v Prešernovi ulici 18 v Ruju in se še vnaprej priporočam. Vezava: uradnih listov, kartic revij, časopisov, diplomskih nalog in vseh knjig, z zlatotiskom Izdelujem: koledarje, čestitke, tulce in mape za diplome, mape za telefonske imenike in opravljam vsa knjigoveška dela. Uradne ure vsako sredo od 12. do 16. ure. Delo opravljam kvalitetno, hitro in po konkurenčnih cenah! Informacije: tel. 062 772-213 Se priporočam! Komisija za delovna razmerja Organizacije za vzdrževanje stanovanj- skih hiš »STANOVANJSKI SERVIS« Ruj, Osojnikova ul. 1 na osnovi 16. člena Pravilnika o delovnih razmerjih OBJAVLJA dela m naloge: Vodenje investicij m nadzor nad izvajanjem investicij na področju komunalne infrastrukture in pri urejanju stavbnega zemljišča Za opravljanje del. oz. nalog se zahtevajo naslednji pogoji: "Višja strokovna izobrazba gradbene stroke, strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba, strokovni izpit m 5 let delovnih izkušenj.« Za opravljanje dela m nalog se st^lene delovno razmerje za nedolo- čen čas. Kandidati pošljejo pismene ponudbe z dokazu o izpolnjeva- nju pogojev v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Stanovanjski servis Ruj, p. o. Osojnikova ul. 1/11. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po poteku roka za prijavo. v RODILE SO: Alenka Gjurasek, Trg svobode 2 — Mihaela; Silvestra Semnički, Podvinci 111 — dečka; Tanja Šeru- ga, Ivanjkovci 49 — Saša; Irena Perko, Pršetinci 36 — Denisa; Danica Mesarec, Skolibrova 10. Ormož — deklico; Elizabeta Maj- cen, Kicar 46 — dečks; Tatjana Tomažič-Rogelj, Bevkova 4 — deklico; Jožefa Hebar. G. Ključa- rovci 10 — deklico; Marica Zadra- vec, Rjavci 19 — dečka; Marija Vajda. Gerečja vas 19 — dečka; Branka Puh, Perkova 2, Domžale — dečka; Marta Ambrož. Oslušev- ci 39 — Renato; Jelka Lukačič, Bodkovci 10 — Natašo; Frančiška Mikša, Hlaponci 17 — Branko; Silva Dodžar, Strezetina 6 — Simo- na; Miroslava Dobovišek, Ziherlo- va ploščad 11 — Andreja; Eva Rihtarič, Ptujska 25 — dečka; Marija Petrinec, Nova vas 84/a — deklico; Helena Zelenjak, Kidri- čevo 59 — Damira; Silva Bezjak, B. Kraigherja 12 — dečka; Stani- slava Petek, Spuhlja 7 — Tomaža; Ana Vidovič, Hajdoše 81 — dečka; Marija Smodič, Kog 22 — Joška; Emilija Toplak, Breg 19 — dečka; Silva Kelemina, Hum 106 — Toma- ža; Ana Milošič, Vareja l/a — Uroša; Ida Dovečar, Ptujska 11 — Petro; Ivana Znidarič, Gorišnica69 — dečka; Zofka Fras, Vintarovci 55 — deklico; Milena Prelog, Stojnci 79 — Stanka; Zlata Zagoranski, Lancova vas 57 — Boruta; Ivanka Srpčič, Kidričevo 7 — Mašo; Erika Bene, Majslrova 17 — Matjaža; Stanislava Branilovič. Središče, Slovenska 66 — Simona; Silva Marinkovič, Gornja Radgo- na, Panonska 1 — Natašo; Fran- čiška Majcen, Podlože 40 — Sandi- ja; Milena Belšak, Hrastovec 16 — Natašo; Marija Marin, Cvetkovci 71 — deklico; Marija Trop, Loperšice 43 — dečka; Marija Kumer, Trnovski vrh 23 — dekUco; Marija Janžekovič, Stojnci 101 — dečka; Veronika Mohorko, Grdina 34 — deklico; Anica Herga. Dorna- va 129 — dečka; Lidija Strnad. Pekel 1 — Melito; Zdenka Strucl. Spolenjakova 2 — Dejana. POROKE: Franc Kamenšek, Stoperce 31 in Kristina Polajžar, Stoperce 31. UMRLI SO: Marija Kozel, Zg. Leskovec 14, roj. 1910, umrla 8. marca 1980; Pavlina Klemenčič, Kajžar 56, roj. 1901, umrla 10. marca 1980; Irena Kunsl, Obrez 4, roj. 1931, umrla 10. marca 1980; Julijana Sakelšek, Slrajna 47, roj. 1903, umrla 11. marca 1980; Karel Grušovnik, Doklece 2, roj. 1891, umrl 13. mar- ca 1980; Marija Ahec, Gomila 12, roj. 1918, umrla 13. marca 1980; Viljem Mikša, Spolenjakova 17, roj. 1911, umrl 13. marca 1980;. TEDNIK izdaja zavod za časopisno m ra- dijsko dejavnost FIADIO-TEDNIK 62 250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošt- ni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi no- vinarji zavoda, direktor in glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgo- vorni urednik FRANC FIDER- ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771- 261 in 771-226. Celoletna na- rdčnina znaša 250 dinarjev, za tujino 350 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti- ska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med pro- izvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro- izvodov.