544 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
imel dr. Moritsch in tudi ne moje pozdravne besede, kar je bil sicer obi~aj. S povedanim seveda ne
kritiziram izdajatelja dr. Krahwinklerja, ki je objavil pa~ tisto, kar je na{el. V drugem delu zvezka, ki
prina{a referate zasedanja v Ljubljani, seveda manjkajo vsi slovenski (Melik, Cvirn, Grdina, Holz,
Maru{i~ in Granda), od avstrijskih pa referat dr. Claudie Fräss-Ehrfeld in dr. Helmuta Rumplerja, ki pa
se ljubljanskega zasedanja sicer ni udele‘il. Zdaj vse ka‘e, da tovrstnega sodelovanja ne bo ve~, vsaj v
tak{ni obliki ne. Zamrle so {e nekatere druge komisije, ki so v nekdanji skupni dr‘avi uspe{no delovale,
kot na primer ~e{ka in ‘e znatno preje {e italijanska.
Pri~ujo~i zvezek predstavlja torej torzo dveh zanimivih in kvalitetnih sre~anj avstrijskih in sloven-
skih zgodovinarjev, ki se najbr‘ ne bodo ve~ ponovila. Tako so iz prvega sre~anja v Tinjah objavljeni
referati Armina Wallasa o konfliktih med dr‘avo in stanovi in o uveljavljanju upravnih reform na
Koro{kem v ~asu Marije Terezije, Franceta M. Dolinarja o jo‘efinizmu in novi vlogi vi{je duhov{~ine
s posebnim ozirom na ljubljanskega {kofa Janeza Karla Herbersteina, Petra G. Trooperja z naslovom
Pastir, u~itelj, voditelj, zdravnik in o~e, s podnaslovom Jo‘efinizem in nova vloga ni‘je duhov{~ine,
Theodorja Domeja o jezikovni politiki in {oli na Koro{kem v letih 1774 do 1848, Wilhelma Bauma o
Urbanu Jarniku in samozavesti koro{kih Slovencev v predmar~nem ~asu, Branka Maru{i~a o avstrijskem
Primorju od srede 18. stol. do 1848, Staneta Grande o gospodarstvu Kranjske od srede 18. do srede 19.
stol. kot prehodu iz fevdalne v kapitalisti~no dru‘bo in pa Vasilija Melika o letu 1848. Manjkajo pa, kot
‘e re~eno, Moritschev na~rt dolgoro~nega programa zasedanj komisije, Grete Klingenstein o reformah
prosvetljenega absolutizma na pode‘elju, Rüdigerja Mallija o odmevih na reforme na [tajerskem in
Jo‘eta Pirjevca o odmevih na terezijansko-jo‘efinske reforme v Trstu. Iz zasedanja v Ljubljani so objav-
ljeni referati Hansa Petra Hyeja o koro{kem de‘elnem zboru od 1861 do 1918 v lu~i virov dunajske
vlade, Haralda Krahwinklerja o jeziku in nacionalnosti v gori{kem de‘elnem zboru od 1861 do 1918,
Andreasa Moritscha o procesih nacionalne diferenciacije do 90. let 19. stol. in pa Arnolda Suppana o
jezikovnih sporih, nacionalnem boju in nacionalnem izklju~evanju v Notranji Avstriji od 1895 do 1918.
Manjkata referata Helmuta Rumplerja z naslovom Dr‘ava-de‘ela-pokrajina-narod v razpravah dr‘av-
nega zbora 1848/49 in Claudie Fräss-Ehrfeld o domovini na primeru Koro{ke. Manjkajo seveda vsi
slovenski referenti. To so bili Eva Holz, ki je govorila o narodni zavesti dr‘avnih uradnikov na Kranjskem
in Gori{kem, Vasilij Melik je govoril o mednarodnih predstavah v notranjeavstrijskem prostoru, Igor
Grdina o narodnostnih razmejevanjih od devetdesetih let 19. stol. do 1918, Janez Cvirn o [tajercu
(Karlu Glaserju) v Trstu, Branko Maru{i~ o Trstu kot emporiju podonavske monarhije od 1848 do 1918
in Stane Granda o izgubi gospodarskih in politi~nih polo‘ajev plemstva na Kranjskem. Krahwinkler je
zaslu‘en, da je objavil vsaj del referatov dveh zasedanj nekdaj obetavne komisije dveh sosednjih naro-
dov in tako postavil nekak{en spomenik ‘alostnemu koncu nekega sodelovanja.
F r a n c  R o z m a n
P a v l e  R a n t, »To sem bil« : prispevki k zgodovini slovenske politi~ne emigracije. Ur. Jo‘e
Rant. Buenos Aires : Samozalo‘ba, 2003. 299 strani.
V Buenos Airesu, kjer vse redkeje zagledajo lu~ sveta slovenske knjige, je oktobra 2003, s finan~no
pomo~jo neimenovanega mecena iz ZDA, iz{la knjiga bratov Pavleta in Jo‘eta Ranta. ^eprav je kot
avtor naveden le prvi od obeh imenovanih, lahko vsaj soavtorstvo pripi{emo tudi Jo‘etu, ki je skrbno
pregledal bratovo zapu{~ino (arhiv) in iz obilice gradiva izlo~il tisto, kar je posebej zanimivo za bralce.
[koda, da je knjiga iz{la v daljni Argentini in je tako na nek na~in »nedostopna« bralcem v Sloveniji.
Tega se je zavedal tudi Jo‘e Rant, ki je dalj ~asa posku{al najti v Sloveniji zalo‘nika za knjigo, ‘al
neuspe{no.
Predno se lotimo podrobnej{e analize same knjige smo bralcem dol‘ni nekaj pojasnil o samem
avtorju, ki je v Sloveniji ‘ivel premalo ~asa, da bi bil tukaj dovolj poznan. Rojen je bil leta 1923 v
Kranju v {tevilni trgovski dru‘ini (5 otrok) o~etu Jankotu Rantu in materi Marija Gogala. Osnovno {olo
je obiskoval v Kranju in se nato vpisal v [kofove zavode v [entvidu. Tu je bil sourednik Jutranje zarje
(glasila ni‘je{olcev) in Doma~ih glasov (glasila vi{je{olcev od 1939 do 1940). @e v gimnazijskih letih
545ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
se je aktivno vklju~il tudi v dija{ko politi~no delovanje (kot predsednik Fantovskega odseka) in pri{el v
konflikt s prefektom dr. Janezom Jenkom – zato je moral leta 1940 »zaradi upornosti«, zapustiti zavod.
Zadnji letnik gimnazije je tako zaklju~il na klasi~ni gimnaziji v Ljubljani in tu konec junija 1941 tudi
maturiral. Jeseni se je vpisal na Pravno fakulteto, ki pa je nikoli ni dokon~al. Ob za~etku vojne se je
pridru‘il skupini, ki se je zbirala okoli Fanu{a Emmra – deloval je v obve{~evalnem centru. Po umoru
Emmra, se je priklju~il Glava~evi skupini. Po kratkem bivanju v Padovi (da se je re{il pred italijansko
aretacijo), je ‘e konec leta 1942 za~el pisati za ~asnik Slovenec, za list Domoljub in v kranjski ~asopis
Gorenjec. Ob ~asnikarskem delu, je bil vseskozi vklju~en tudi v obve{~evalno slu‘bo, nazadnje je bil
pri domobranski politi~ni policiji. Ob koncu vojne se je umaknil najprej v Vetrinj in se nato vpisal na
pravno fakulteto v Gradcu, da bi dokon~al {tudij (6. in 7. semester), a se je moral julija 1947, zaradi
nevarnosti aretacije, umakniti v Rim, kjer se je zaposlil na Slovenskem socialnem odboru (SSO), ki je
bil »zadol‘en« za pomo~ in za preseljevanje beguncev v prekomorske dr‘ave. Leta 1948 se je tudi sam
preselil v Argentino in se aktivno vklju~il v tamkaj{nje politi~no, dru{tveno, {olsko in publicisti~no
delovanje. Najdemo ga pri osrednjem ~asopisu SPE (Svobodna Slovenija) in glasilih (Vestnik, Glas
SKA, Koledar Zbornik Sv. Sl.). Politi~no je vseskozi deloval v okviru Slovenske ljudske stranke (kas-
neje SLS-SKD). Ob tem je veliko pisal, ~eprav mu zaradi ostrine (tona) niso vsega objavili – tako med
svojo generacijo, kot med mladino je bil poznan po svoji ostrini in neprizanesljivosti – toda ob tem je
sku{al ostati »pravi demokrat in pluralist«. Morda je prav ta njegova zadnja zna~ilnost, v veliki meri
doprinesla k nastanku obse‘nega arhiva, ki {teje »10 ob{irnih listnic (map)«. Iz tega gradiva sta njegova
‘ena Mirijam Per{uh Rant in brat Jo‘e, naredila izsek oz. povzetek arhivskega gradiva, ki obsega preko
500 strani (format A4, font ~rk 10 – kar je v bistvu {e veliko ve~ strani »normalnega tiska«!) in ki je bil
tudi osnova knjigi, ki je sedaj pred nami.
Knjiga je sestavljena iz 8 poglavij – od katerih jih 6 prikazuje njegovo delo v razli~nih obdobjih in
krajih. Sedmo poglavje je namenjeno »odmevom« ob njegovi smrti; osmo »Priloge« pa prina{a seznam
Pavletovih spisov, seznam nekaterih dokumentov v arhivu in kratke biografske oznake najvidnej{ih
oseb, ki nastopajo v knjigi.
Prvo poglavja prikazuje Rantovo mladost (avtobiografija) in odhod v begunstvo (dnevnik od maja
1945 do decembra 1947); drugo poglavje »Rimsko obdobje« (od avgusta 1947 do septembra 1948);
tretje poglavje »@ivljenje v Argentini«.
Poglavja od 4 – 6 opredeljujejo njegovo poklicno udejstvovanje. @e na prvi pogled se vidi, da je
najobse‘nej{e njegovo novinarsko udejstvovanje (obsega strani od 93–188), nato sledi »poklic« poli-
tika (str. 189–223) in »poklic« vzgojitelja (str. 225–245). In ob vseh teh njegovih »poklicih« je nastaja-
la obse‘na korespondenca (iz te korespondence je v knjigi objavljenega kar precej dopisovanja z dr.
Mihom Krekom, s katerim ga je vezalo ne le podobno politi~no prepri~anje, ampak tudi pravo prijatelj-
stvo), ki predstavlja najve~ji del arhiva pokojnega Pavleta Ranta. Po avtorjevi oporoki, naj bi »to gradi-
vo 20 let (oz. 30) po njegovi smrti pri{lo v Narodno in univerzitetno knji‘nico, ~e ne bo ovir. ^e bodo
razmere za slovensko Cerkev doma bolj ugodne, potem po{ljite Spomine in te mape ljubljanski {kofiji,
ne pa knji‘nici.« Na to zadnjo spremembo »volila« je morda vplivalo njegovo dolgoletno znanstvo in
na nek na~in tudi posebno mentorstvo (vzgojno in politi~no, ki ga je kasneje tudi »prestavilo« iz liberal-
nega, v katoli{ki politi~ni blok) predvojnega kranjskega dekana, msgr. Matije [kerbca (siva eminenca
SPE – ki bi si zagotovo zaslu‘il bolj podrobno histori~no raziskavo / je avtor ve~ pomembnih knjig –
Spomini in reminiscence na katoli{ko gibanje med Slovenci zadnjih 35 let; Pregled novodobnega slo-
venskega katoli{kega gibanja (2 zv.); Rde~a zver, pijana krvi (3 zv.); Krivda rde~e fronte (3 zv.) – vse
knjige, razen prve, so iz{le v petdesetih letih v Clevelandu).
Najve~ svojega po‘rtvovalnega dela je namenil glasilu Dru{tva slovenskih protikomunisti~nih bor-
cev – Vestniku, ki je izhajal v Buenos Airesu (1949-1993). V okviru le-tega je opravljal vse mo‘ne
funkcije – bil je urednik, sodelavec, tehni~ni urednik, sourednik, glavni urednik in predvsem najbolj
»plodovit« pisec, ki se je pogosto skril za razli~ne psevdonime (da bi se ne videlo, da je v~asih napisal
sam ve~ kot polovico ~lankov). @e sam Pavle Rant je naredil seznam svojih prispevkov, ki jih razdeli v
naslednja poglavja: Na~elni ~lanki, Gradivo k zgodovini revolucije; Ocene knjig; Prilo‘nostni ~lanki;
Polemika; Nekrologi; Slavljenci; Razno (skupno ve~ kot zavidljivo {tevilo – kar 150, samo v Vestniku
v ~asu od 1960-1981). Temu sledijo {e ~lanki v ~asopisu Svobodna Slovenija, Koledar-Zbornik Svobodne
Slovenije, Glas s Pristave in drugod.
546 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Brat Jo‘e je namenoma dodal podnaslov »Prispevki k zgodovini SPE« – deloma so ti »prispevki«
zajeti v korespondenci oz. pismih P. Ranta, v katerih se »raz~i{~ujejo« nekatera klju~na vpra{anja
predvojnega / medvojnega / in povojnega dogajanja v Sloveniji in v svetu. In prav 60-leta prej{njega
stoletja so v delovanju SPE najbolj klju~no obdobje. Od usodnih dogodkov (Va{ke stra‘e, domobran-
stvo, Narodni odbor, umik maja 1945 in vra~anje domobrancev v Jugoslavijo, povojni poboji, raz-
seljevanje beguncev po svetu), je minilo ‘e dovolj ~asa, da so si nekateri »upali razkriti« tudi manj
prijetne stvari iz tega obdobja in imenovati tudi prave ali vsaj morebitne krivce za ta dejanja. Ob tem
»raz~i{~evanju in polemikah« pa med vrsticami izvemo tudi veliko podatkov o nekaterih arhivih, ki jih
hranijo dolo~eni posamezniki, o zbiranju gradiva za posebno »Zgodovinsko komisijo«, ki bo na podla-
gi tega zbranega gradiva nato napisala »objektivno zgodovino SPE«. To delo, naj bi opravil dr. Tine
Debeljak / v opombi pod ~rto Jo‘e Rant zapi{e, naj bi bilo to gradivo {e vedno shranjeno pri Debeljako-
vh potomcih, ~eprav gre za skupno premo‘enje (ki bi moralo biti shranjeno v skupnem arhivu SPE, ki
se sedaj urejuje v Slovenski hi{i na Ramon Falconu, op. R[.). V knjigi najdemo {e en podatek o »izgub-
ljenem arhivu« in sicer o Erjav~evem gradivu, ki naj bi ga vzel avtor s seboj v Ljubljano, ko se je za
stalno vrnil v Slovenijo. (V Rokopisni zbirki NUK je ohranjena zapu{~ina Frana Erjavca in sicer pod
dvema {tevilkama – Inv. {t. 1/61 in Inv. {t. 18/66, ‘al pa je nekdo pred predajo tega gradiva NUK-u, ta
arhiv dodobra pregledal in o~itno odtujil najbolj zanimivo arhivsko gradivo).
Knjiga je opremljena tudi s {tevilnimi opombami pod ~rto, ki pojasnjujejo osebe, razre{ujejo psev-
donime in osvetljujejo nekatere manj znane dogodke. Urednik, dr. Jo‘e Rant je zagotovo opravil veliko
delo in iz v~asih suhoparnega arhivskega gradiva ali pisma, naredil zanimivo branje. Oba brata sku{ata
do vseh stvari ohraniti kar se da objektiven odnos – pri Pavletu izstopa zlasti njegova trma »priti stvari
do konca«, zato se v pismih ve~krat vra~a k tistim vpra{anjem, na katera {e ni dobil ustreznega pojasni-
la/odgovora; Jo‘e pa ima to prednost, da lahko »za nazaj« uporabi dana{nje znanje/poznavanje dolo~enih
dogodkov, ljudi itn.
@al, pa bodo {tevilni zgodovinarji in naklju~ni bralci ostali nepote{eni. Zaradi obsega knjige se je
moral urednik pogosto zate~i k izpu{~anju dela besedila (kar pa vedno korektno ozna~i). [e bolj mote~e
(in nesre~no) pa je dejstvo, da je v celoti originalno gradivo za sedaj nedostopno za preu~evalce –
zgodovinarje v Sloveniji in tako bomo v na{i novej{i zgodovini {e dolgo pri~e »~rnim lisam«, ki jih
povzro~a dejstvo, da je {e po petdesetih letih veliko originalnega arhivskega gradiva v tujini, pogosto
celo na neznanih (ali namerno prikritih!) lokacijah. ^as bi ‘e bil, da se za skupno mizo usedejo strokov-
njaki/zgodovinarji iz zdomstva/izseljenstva in iz domovine, in da se dogovorijo za skupno akcijo eviden-
tiranja in zbiranja arhivskega gradiva. Predvsem smo to dol‘ni narediti zato, da se to gradivo tudi
ustrezno obdela, za{~iti in zavaruje(!).
R o z i n a  [ v e n t
Makedonien: Geographie, Ethnische Struktur, Geschichte, Sprache und Kultur, Politik,
Wirtschaft, Recht. Ur. Walter Lukan, Peter Jordan. Wien : P. Lang 1998. 479 strani. (Osthefte ;
Sonderband 14)
^eprav je knjiga »Makedonien« iz{la ‘e leta 1998, je {e danes, ko se Republika Makedonija soo~a
s permanentno notranjo krizo, zelo aktualna. Gradivo, ki je zbrano v knjigi bo zelo uporabno tako za
zgodovinarja, geografa, etnologa ali slavista, kot za politologa ali sociologa. Na publikacijo o Makedo-
niji, ki jo je kot posebno tematsko izdajo razprav izdal Avstrijski in{titut za vzhodno in jugovzhodno
Evropo na Dunaju, je zaradi preglednosti in navajanja sodobnih statisti~nih podatkov o prebivalstvu in
drugih vpra{anjih vsakdanjega ‘ivljenja, treba opozoriti slovensko zgodovinsko javnost. V uvodu re-
daktorja zbornika Walter Lukan in Peter Jordan poudarjata, da sicer obstaja o Makedoniji obse‘na
literatura, ~eprav gre v glavnem za specialne {tudije. Ugotavljata pa, da {e ni bil zaobse‘en multudisci-
plinaren in celovit pogled na makedonsko vpra{anje. To vrzel sku{a zapolniti omenjena publikacija.
Namen izdajateljev je, da bi bila bralcu posredovana ~imbolj objektivna slika o Makedoniji. Prav zaradi