Poštnina plačana v gotovini
Cena Din !•«
ftev. 262.
V	Ljubljani, petek 18. novembra 1938.
Leto III
Predsednik francoske vlade Daladier napoveduje politiko močne roke
če bf poslanska zbornica ne hotela sprejeti njegovega načrta za gospodarsko obnovo države
Pariz, 18. novembra, o. Zveza francoskih .časnikarjev je snoči priredila pojedino, na kateri so govorili predsednik republike Lebrun, finančni minister Reynaud in predsednik vlade Daladier.
Predsednik republike je dejal, da upa, da sc bosta parlament in domovina zavedala potreb sedanjega trenutka in v celoti podprla vse odredbe, ki jih je izdala vlada. Zato poziva časnikarje, da naj tudi oni podpro to delo, ker je koristno.
Predsednik vlade Daladier je opozoril na resnost finančnega položaja. Zastonj se bo trudil tisti, ki bo hotel biti bolj pameten, kot pa so dejstva. Z delom moramo takoj začeti. Rešiti se moramo iz težkega položaja. Zboljšati moramo finančne razmere v Franciji.
Nato je Daladier govoril o razvoju dogod-kov v zadnjih tednih. Nekateri so me vpraševali, zakaj čakam. Drugi so trdili, da je vsa domovina na moji strani in da moram zato junaško korakati naprej, ker ne bo nikdo obžaloval, če bom pri tem uporabljal močno roko. Po vsem tem lahko računam na široko podporo in sem se odločil za stroge odredbe, ki pa so bile nujne. Od vseh zahtevamo žrtev. Vsi se morajo držati reda, in sicer velja to za kapital kakor tudi za delavstvo, ker nam ,gre tokrat za domovino.
Toda kaj se jc zgodilo? Vsi tisti, ki so me opozarjali, da naj bom pogumen, so me namah začeli kritizirati. Tisti, ti so zahtevali, da naj postanem človek močne roke, so mi očitali tisto, kar so sami želeli. Toda, ali je sploh, mogoče ravnati drugače, kakor pa mi ravnamo? Edino opozicija lahko govori o gospodarskih načrtih, ki ne bi sloneli na davčnih odredbah. Kadar pa pride opozicija na oblast, bi pa morala storiti prav isto, kar so sedaj tudi storili. Takoj, ko smo objavili svoj načrt, se je v Francijo^ vrnilo kapitala za eno milijardo frankov. Naš cilj pa je, znižati obrestno mero, da bi sc tako zvišala splošna delavnost, dvignila podjetnost in da bi tako v ozračju zakonitosti bili vsi enakopravni.
Vsem bomo omogočili višek svobode, ki jo mora vsakdo izrabiti v službi domovine. Proti nam pa se je dvignila silno ostra gonja, kar pa končno samo dokazuje, da smo krenili na dobro pot. Nočejo pa razburkati vso deželo proti nam. Jaz pa se smejem njihovim spletkam. Preziram njihove grožnje. Nikomur se ne bo
E osrečilo, da bi zlomil mojo voljo ali pa da i ustavil Francijo v njenem poletu splošno, obnove. Jaz nočem biti človek, ki je zagrešil polom Francije, kajti jaz sem bil na fronti. Tam so sc tedaj tudi vse intrige razbile ob naših prsih. Mislim, da sem opravičen, da lahko
zaradi svojega zdravega razuma izjavim, da me nikdo ne bo mogel zamenjati, dasi si to marsikdo zamišlja.
Ves francoski tisk danes obširno razpravlja o predsednikovem govoru. Vsi so prepričani, da je v njem Daladier napovedal pomembne dogodke in da je odločen pri svojih prizadevanjih za rešitev Francije iti do konca ter uporabiti vsa sredstva. Domnevajo, da bo na prihodnjem zasedanju poslanske zbornice Daladier zahteval nova važna pooblastila za svoje nadaljne delo. Zakonodajna doba sedanji zbornici, v kateri ima vlada večino, naj bi se podaljšala do leta 1942, da bi Daladier lahko končal svoje obnovitveno delo. Če bi pa zbornica zavrnila vladne sklepe za gospodarsko obnovitev Francije, pa bo Daladier zahteval od predsednika republike pooblastilo, da zbornico razpusti in da izvede volivno reformo. Po novem votivnem redu, ki bi bil pravičnej-
•	ši od dosedanjega, bi stranke, katerim je za francosko politično in gospodarsko obnovo, dobile ogromno večino, s čimer bi Francija dobila vlado močne roke in bi sc politične razmere ustalile. Če bi prišlo do razpusta zbornice, je treba pričakovati odločnega nastopa prodvsem proti komunistom in levičarskim skupinam, ki_ onemogočajo redno gospodarsko življenje in izpopolnjevanje franc, obrambe.
Slovesnosti v Londonu na čast romunskemu vladarju
London, 18. nov. o. Romunski kralj Karol je fttedsinoSnjim priredil na romunskem poslaništvu pojedino na čast angleškemu kralju in kraljici ter ostalim članom kraljeve rodbine. Pri večerji je bil v Buckinghamski palači velik sprejem na čast romunskemu kralju in prestolonasledniku, katerega se je udeležilo 700 oseb iz angleške visoke družbe.
Včeraj sta romunski kralj Karol in prestolonaslednik Mihael obiskala vojaško letališče v Odi-hamu. Lovska letala in bombniki najnovejše vrsta so letali nad letališčem s silno brzino in zelo nizko. Visoka gosta sta ogledala najrazličnejše vrste letal, ki so bili postavljeni na letališču. Kralj se je posebno zanimal za bombnik »Wales«, ker je to letalo nedavno doseglo rekord v poletu brez
Tri važna potovanja grofa Ciana: v London, Varšavo In Ankaro
Utrjevanje italijanskih političnih zvez in upliva
pristanka. Romunski kralj se je popel v pilotsko kibno ter pregledoval razne letalske instrumente.
Sinoči je bil romunski kralj s prestolonaslednikom na večerji, ki jo je njima ter grškemu kralju Juriju na čast priredil lord Haliiax v zunanjem ministrstvu. Večerje so se udeležili vsi člani romunske vlade.
Po poročilih angleškega tiska bo kralj Jurij VI. vrnil romunskemu kralju obisk na jesen 1939., Angleški kralj bo potoval do romunskega pristanišča Constanze na angleški bojni ladji. Pri tej priliki utegne angleški vladar obiskati tudi Jugoslavijo. Na povratku se bo ustavil v Carigradu.
^ ^	4	*	-	•	^	v	r	v*	^
ftim, 18. novembra, o. Po uveljavitvi pomembnega sporazuma med Italijo^ in Anglijo, čigar posledice se bodo pokazale šele v daljni bodočnosti, se pripravlja italijanska diplomacija na novo, obsežno delovanje, ki bo dobilo izraza v številnih potovanjih zunanjega ministra grofa Ciana. Tako bo italijanski zunanji minister konec januarja uradno obiskal London in pri razgovorih, ki jih bo imel z angleškimi državniki, pripravil pogoje za obsežno
Solitično in gospodarsko sodelovanje med Ita-jo in Anglijo. Voditelji angleške in italijanske politike so namreč prepričani, da je treba izpopolniti sedanji italijansko-angleški sporazum, ter pravijo, da je uveljavitev italijansko-angle-škega sporazuma dejansko začetek izboljšanja odnosov med Italijo in Veliko Britanijo. Izražajo upanje, da bo po uveljavitvi italijansko-angleškega sporazuma omogočen tudi sporazum med Francijo in Italijo. Ni izključeno, da bodo angleški in francoski ministri prihodnji teden razpravljali tudi o tem vprašanju.
V	času med obiskom angleških ministrov v Parizu in med potovanjem grofa Ciana v London upajo odstraniti s pogajanji vse za-
Freke in ovire, ki so napoti sporazumu med rancijo in Italijo.
Decembra bo grof Ciano vrnil obisk poljskega zunanjega ministra Becka, ki je bil pred nekaj meseci v Rimu ter potoval v Varšavo. Namen te poti je pripraviti možnosti za ureditev skupne meje med Madžarsko in Poljsko in pripraviti Poljsko do tega, da bi se pridružila politični in gospodarski zvezi, ki bi segala od Italije čez Podonavje do Severnega morja.
Italijanski zunanji minister bo dalje obiskal tudi Ankaro, da poživi in utrdi politične in gospodarske stike med Italijo in Turčijo.
Po strašnih bojih pri Ebru:
Rdeča Spanifa prosi premirja
Saint Jean de Luz, 18. nov. AA. DNB. Po vesteh iz Barcelone je bivši predsednik baskovske vlade Aguirre odpotoval službeno v Pariz, Bruselj in London, z namenom, da izposluje sklenitev premirja. Po porazu na bojišču pri Ebru se je v Kataloniji pojavila želja, da bi se vojna končala.
V	uradnih krogih v Barceloni označujejo položaj Katalonije kot brezupen.
Koroški Slovenci se duhovno priznavajo k slovenskemu narodu
Zanimiva izvajanja slovenskega glasila na Koroškem
Ljubljana, 18. novembra. Včerajšnji »Ko,roški Slovenec«, glasilo naših rojakov onstran Karavank prinaša na uvodnem mestu zanimiv članek pod naslovom »Dostojanstvo narodne družine. Iz članika prinašamo naslednje pomembne odstavke:
»Največji triumf je v dvajsetem stoletju doži* ▼•1 narod s tem, da pristajajo države na načelo, narodnega kulturnega občestva, ki sega preko političnih mejnikov.
Naš materni slivenski narod živi v Jugoslaviji, ki druži troje južnoslovanskih ljudstev. Nismo koroški Slovenci in Hrvati v Burgenlandu edini južnoslovanski drobec izven Jugoslavije. Po zadnjih podatkih živi izven Jugoslavije nad dva milijona in pol Jugoslovanov, južnoslovanski narod Bolgarov pa tvori svojo posebno državo. Okroglo
650.000	Slovencev in Hrvatov se nahaja v Italiji. V Nemčiji je nas Slovencev in Hrvatov y bivši Gradiščanski skupno okrog 170.000.
V	času, ki je odkril dostojanstvo naroda in narodne zavesti, moramo živeti tudi mil Včeraj i« so skušali naše kulturno sožitje z maternim na-
rodom in naš poudarek kulturne pripadnosti k jugoslovanski narodni družini razveljavljati s številnimi ugovori. Karavanke so nam slikali kot nekako kulturno razmejišče, iz jezika in običaja našega nam narekovali neka pokrajinska čustva. Dosledno so prezirali narod in njegovo življenjsko pravico. Šele novi pogledi na narod in njega ustroj odkrivajo čudovitost narodnega telesa z živo krvjo in enim duhom. Nemški narodni socializem postaja nazor vseh Nemcev v Nemčiji in izven nje. Italijane kje v Dalmaciji ali iranco&kem Marseju druži ena zavest in eno navdušenje. Zakaj torej bi mi ne naglašali in doživljali osrečujočega občutka ene, kulturne družine Slovencev, Hrvatov in Srbov? Lojalni državljani Velike Nemčije, legalni napram narodno-socialistični stranki, udani Fiihrerju kot političnemu vodji se hočemo dobro zavedati, da smo duhovno in kulturno člen velike družine južnoslovanskih ljudstev in vejica na deblu maternega naroda. Hočemo biti sveža, zelena vejica, ki bo v vsako novo vigred in poletje cvetela in nosila svoj sad. To bodi vodita naše kulturne in gospodarske samopomoči!«
Četa naših planincev iz Skofie Loke na poti v Ankaro
Belgrad, 18. novembra, m. Predvčerajšnjim je odpotovalo čez Soiijo v Ankaro zastopstvo naše vojske, ki se bo udeležilo pogreba preporoditelja nOve Turčije Ataturka. Zastopstvo tvori č«*ta naših planincev iz prvega polka v Škofji Loki. N-\ši planinci potujejo v Ankaro v popolni vojni opravi. Včeraj so dospeli v Sofijo in se tam ustavili.
Na_ kolodvora so jim priredili'svečan in nadvse prisrčen sprejem. Tam jih j« pozdravila četa I. sofijskega pehotnega polka z godbo in zastavo. Po medsebojnih pozdravih so naši planinci odkorakali v poslopje Železničarskega doma, kjer jim je sofijska garnizija priredila kosilo, Ob 18. so nadaljevati pot iz Sofije v Ankaro s posebnim vlakom, skupno z bolgarsko četo in uradnim bolgarskim zastopstvom, ki je namenjeno na nogreb Ke-mala Ataturka.
Delovni načrt nove madžarske vlade
Budimpešta, 18. no,vembra. m. Nova vlada Be-Imredya je izdelala obsežen delovni nažrt. V političnih krogih zatrjujejo, da bo njegova vlada izvedla sledeča dela:
1. Preosnovo dela v parlamentu,
2. izpopolnitev narodne obrambe,
3. agramq reformo in
4. spremembo zakona o Judih.
Zakonski osnutek o izvedbi agrarne reforme
bo določal, da bodo tuji državljani, dalje madžar 6ki državljani, ki žive v tujini, delniške družbe, tr govska podjetja ter o>sebe, ki spadajo pod zakon
o	Judih, morali vsa posestva, kolikor jih imajo nad 30Q jutrov, oddati v najem malim kmetom.	|
Naši stro evodje pri bolgarskem kralju
Sofija, 18. novembra, m. Včeraj dopoldne je prispela v Sofijo skupina strojevodij jugoslovanskih državnih železnic. Jugoslavanski strojevodje 60 prišli v Sofijo z namenom, da izroče diplomo kralju Eorisu, kot častnemu članu Združenja jugoslovanskih strojevodij. Kralj Baris jih je sprejel v avdienco ob 18 ter se z njimi razgovarjal nad eno uro.
Tuja zastopstva na pogrebu v Ankari
Ankara, 18. novembra. AA. Havas: Svečanega pogreba Ataturka se bado v Carigradu udeležile tudi vojne mornarice Anglije, Francije, Sovjetske Rusije, Grčije, Romunije, a v Ankari oddelki kopne vojske in vojne mornarice Velike Britanije, Francije, Irana, Grčije, Bolgarije, Jugoslavije in Romunije. Večino držav betdo zastopala posebna odposlanstva. Nemško bo vodil v. Neurath, italijansko baron Aloisi, Francosko Sarraut, sovjetsko Poitemkin, Afganistansko princ Velikan, Grčijo Metaxas, Albanijo Enatku, Jugoslavijo minister Nedič, bolgarsko general Daskalov. romunsko general Teodorescu.
Vesti 18. novembra
Nobelovo mirovno nagrado za letos je dobil Nansenov urad v Ženevi, ki skrbi za politične begunce in brezdomce ter jim izdaja potrebne listine.
Egiptovska kraljica Farida je včeraj dobila hčerko, ki ji bodo dali ime Ferial. Po vsem Egiptu vlada zaradi dogodka veselje in so se takoj sinoči začele velike ljudske veselice. Egiptovska prestolnica ter vsa večja mesta so bila sinoči razkošno razsvetljena.
Stalno komisijo za vrnitev Italijanov v domovino so na Mussolinijevo povelje ustanovili včerai v Rimu. Komisija bo imela nalogo skrbeti, da se vrne v domovino čim več italijanskih izseljencev ter jim v italijanskem cesarstvu preskrbi delo in kruh. Predsednik komisije je zunanji minister grof Ciano.
Italijanski vladar bo jutri ob 11 sprejel novega francoskega poslanika v Rimu Francoisa Pon-ceta, ki mu bo izročil svoje poverilnice.
Angleški kralj Jurij VI. bo prihodnji teden sprejel v zasebni avdienci Mussolinijevega starejšega sina Vittoria, ki je danes dopotoval po zasebnih poslih v London.
Arabski vstaši v Jeruzalemu so včeraj pripravili atentat na voditelja zmernih Arabcev Fa-kria Nahasa. Nahas se je zavzemal za mirno po-lavnavo palestinskega spora in za sporazum -z Angleži. Pred nekaj dnevi je v javnem govoru obsodil revolucionarno delovanje bivšega velikega muftija. Pri atentatu je bil smrtno nevarno ranjen.
„ 30.000 tekstilnih delavcev je začelo stavkati včeraj v indijski prestolnici Kalkuti. Takoj v začetku stavke je prišlo do hudih spopadov s policijo in je v mestu razglašeno vojno stanje.
Angleško-ameriško trgovsko pogodbo so snoči podpisali v navzočnosti predsednika Roosevelta. Ves prizor so filmali nešteti operaterji.
1’rancoska vlada se ne bo ustrašila nasprotovanja in obsodb, s katerimi so opozicijski krogi sprejeli njene ukrepe za rešitev francoskega gospodarstva, je govoril finančni minister Reynaud snoci na večerji, ki so jo njemu in predsedniku vlade na čast priredili pariški časnikarji.
Japonski admiral Šijozava, glavni poveljnik japonskega brodovja v južnih kitajskih vodah, je včeraj obiskal poveljnika angleškega vojnega brodovja v Hongkongu. Temu obisku pripisujejo precej pomena.	1
Velike manifestacije za 20 letnico miru bodo v nedeljo v francoski Alzaciji. V imenu vlade se jth bo udeležil podpredsednik Chautemps.
I olkovnik Lindbergh, sloviti ameriški letalski rekorder, se bo najbrž za stalno naselil v Berlinu Ja njegov sklep je vzbudil ogromno pozornost v združenih državah zaradi nerazpoloženja, ki vlada zadnje čase tam do Nemčije.
Zadnjih 673^ francoskih kaznjencev, obsojenih na dosmrtno ječo, bo poslanih 25. novembra iz Francije na Hudičeve otoke.
A. X -A
,SvTVofe P‘i XI’ 'e vEerai sprejel praškega nadškofa Rasparja. Kardinal se mu je zahvalil za sočutje, ki ga je sv. oče izkazoval Češkoslovaški v njenem najhujšem času.
O	pomenu jugoslovanskih volitev in o gotovi zmagi dr. Stojadinoviča piše včerajšnje angleško časopisje.
Arabci v Palestini si bodo sami izbojevali svoje pravice, brez tuje pomoči, je izjavil voditelj arabskih vstašev egiptovskim listom.
»Dneva narodne žalosti« bodo praznovali v nedeljo in ponedeljek v nacionalistični Španiji. Tedaj bo poteklo dve leti, kar so v Alicante ustrelili ustanovitelja španske falange Prima de Rivera.
Angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina ter zunanjega ministra Bonneta ne bo pri oibsku v Parizu spremljala nobena politična osebnost.
Konferenca za preosnovo sporazuma o bivši južni železnici se je začela včeraj v Rimu. Udeležujejo se je zastopniki Italije, Nemčije, Madžarske in Jugoslavije.
Angleška vlada išče možnosti za naselitev judovskih beguncev iz Nemčije in bo v kratkem izdelala potreben načrt.
130,215.000	prebivalcev imajo Združene države po najnovejšem štetju.
Angleška poslanska zbornica bo v četrtek razpravljala o palestinskem vprašanju.
Hitler se je včeraj udeležil pogreba umorjenega nemškega diplomata von ltatha v Diissel-dorfu.
Za 100 milijonov lir novih javnih del bo izvedla italijanska vlada v Benetkah.
Ukrajinski notranji minister Bačinski bo prihodnji teden obiskal Romunijo, da sklene z romunsko vlado sporazum o preskrbi karpatske Ukrajine z žitom.
Francoska, socialistična stranka je za konec decembra sklicala svoj izredni občni zbor, ki bo najbrž v pariški okolici.
Slovaki,*ki so prišli pod Madžarsko, bodo imeli pravico izobežati svoje zastave in biti člani slovaške avtonomistične stranke. Tako vest je snoči dal praški radio.
Nova češkoslovaška ustava bo sprejeta danes v praški zbornici
Praga, 18. nov. AA. (CTK) Včeraj dopoldne sta se skupščina in senat prvič sestala po dogodkih, ki so privedli do monakovskega sporazuma in do dunajske razsodbe. Skupščina, v kateri je sedaj za 65 zmanjšano število poslancev, je najprej razpravljala o načrtu ustave za Slovaško. Ta predlog je parlament izročil predsedniku vlade Syrovemu. Načrt slovaške ustave določa široko avtonomijo in pokrajinsko, slovaško vlado. Osrednji parlament in osrednja vlada bosta še naprej vodila vse posle, ki se tičejo narodne obrambe, zunanje politike, kakor tudi posle, ki se tičejo prometa, pošte, telefona, in tistih državnih podjetij, ki delujejo na Slovaškem in Češkem. Vsi ostali posli spadajo v pristojnost SlovaSke pokra-
jinske vlade. V glavnem se predlog slovaške ustave naslanja na predlog, ki ga je lani izdelal po kojni^ Hlinka. Pač pa so bile izvršene nekatere manjše korekture z ozirom na sedanje stanje stvari. Pri obrazložitvi načrta nove ustave stoji med drugim, da ima parlament nalogo izpeljati popolno pomirjenje Cehov in Slovakov, nato pa se poudarja, naj nova ustava češko-slovaške republike upošteva dejstvo, da je češko-slovaška republika ustvarjena z voljo dveh suverenih narodov, ki hočeta imeti iste pravice in iste dolžnosti.
Predsednik vlade Syrovy je imel na seji daljši
*	govor, v katerem je poudarjal nujnost sprememb zaradi zadnjih dogodkov, ter govoril o nalogah, ki čakajo vse ljudstvo pri obnovitvi države.
Človeška pozabljivost na dražbi
Ljubljana, 18. novembra.
Vsake tri mesece priredi ljubljanska železniška direkcija dražbo predmetov, ki so jih potniki v takem roku pozabili v železniških vozovih. Česa vsega ne vidiš na tej dražbiI 2e izklicevalno mesto samo je zanimivo. Na .velikem zaboju stojita pred železniškim poslopjem dva izklicevalca, železničarja. V hiši je odprto okno, skozenj se od jutra do večera neprenehoma stegujejo roke, ki podajajo iz.klicevalcenia klobuke, suknjiče, dežnike, žoge, torbice, čevlje, plašče in jemljejo denar. Komaj je bil izklican in prodan en predmet, že prihaja drugi na vsto.
Občinstvo na teč dražbi
se res ni vzelo iz najboljših in najvidnejših ljubljanskih družin. V večini so zastopani upokojenci, ljudje brez stalnega zaslužba, delavci in vozniki, včasih tudi starinarji in prekupčevalci, ki zdaj v svoji trgovini nimajo veselih časov, tudi starih ženic, ki s tresočimi se rokami brskajo po torbici in zbirajo drobiž, ne zmanjka. Seveda je tudi mnogo radovednežev, ki se nimajo kam dejati ter se zamude na dražbi, da- ei v zabavnem razpoloženju skrajšajo čas. Sprva, v zgodnji dopoldanski uri, ljudi še ni veliko, pozneje pa se začno zbirati in prav nič čudnega ni, če jih je kakšno uro tudi več kakor sto, tako da se gruča širi tudi že na cesto in ovira promet. Na cesti se ustavljajo vozniki in šoferji, gledajo in se smejejo, ponujajo 50 par za predmet, ki je pri izklicevanju presegel že 30 din, in spet poganjajo svoje vozilo po opravkih. Zdaj pa zdaj pride kak kolesar, ki nemudoma poseže v dogodke, poviša pravkar doseženi izklic sprva kar za nekaj dinarjev, se ujezi, ko mu kdo z višjo ponudbo ponagaja in sili v ceni kvišku, dokler ne dobi predmeta, ki včasih niti polovico toliko ni več vreden kakor ga je človeška kljubovalnost v tekmi pognala v ceni navzgor.
Kako stvari potekalo
Skozi okno se stegne roka, ki poda glavnemu izklicevalcu recimo, dežnik. Ta ga odpre. Presneto je že slabega zdravja; v dežju ne bi skoraj iiič zalegel. »Dežnik, takle je, le dobro si ga oglejte — tri dinarjeI« Že se oglasi stara ženica: »Štiri1« Iz gneče takoj nato zadoni: »Pet!< mlad kolesar, po vsem videzu delavec, zavpije »šest«, nekdo drugi »sedem«. Sedem dinarjev, više nekaj časa ne gre. »Vi ga boste rabili,« ee oglasi izklicevalec, ki ogovori kmečko oblečeno žensko. »Kako bo imenitno, ko bosta šla z možem skupaj pod enim dežnikom k maši!« Zdaj nekdo zavpije »osem«. »Osem v prvo, osem v drugo,« zakliče izklicevalec. »Deset,« zavpije neki upokojenec. — »Deset,« neki delavec. »Osem, devet, deset,« ponavlja izklicevalec. »Enajst« je prihodnja ponudba. »Enajst in takoj plačano,« pravi stara gospa. »Enajst in takoj plačano,« ponavlja izklicevalec. Do dvajset pridejo marsikdaj na ta način. »Dvajset v prvo, dvajset v drugo in — v tretje.« Po tej formuli izklicevalec izroči dežnik najvišjemu ponudniku, ki urno izvleče denar in stisne dežnik pod pazduho. Zdaj pride na vrsto nov predmet. Košara s svitkom zn na glavo, z dvema pločevinastima lončkoma in e svetilko. Za te stvari ni velikega zanimanja. Za nekaj dinarjev si jih končno prisvoji neki delavec. Hud boj pa se vname za žogd. Pri dinarju začno, pri dva in dvajsetih pa nehajo. Spalno srajco ogromnih dimenzij dobi stara ženica. Skozi okno priplava čedna moška srajca. »Z Dunaja je,« pravi izklicevalec. »Iz Polhovega gradca, pa ne z Dunaja,« ve nekdo v množici. »Saj ni res, iz povhnega gradca,« pravi drugi. Izklicevalec ima v rokah že slamnik, srajco je hitro oddal. »Alo, vojniče, ta bo pa zate, ko boš spet civil,« pravi vojaku, ki ga je radovednost prignala bliže. Za slamnik v pozni jeseni ni velikega zanimanja. Kar za dinar ga dobi mož tol-stojevske fiziognomije z lepo brado v dveh pramenih. Zelene vojaške ovijalne gamaše ima ta možakar, na glavi pa čepico, na kateri se v soncu ponosno blišči zlati napis »Prevoznik«. Klobuk dobi mlad, širokopleč fant. Dolgo ga ogleduje in pomerja. »Kakor nalašč bo za v Krim, ko boš drevje podiral,« mu pravi nekdo. »Vodo bo dobro držal, da ti ne bo treba dajati Žaklja na glavo.« Zdaj pride na vrsto dolga rajsa dežnikov, boljših, slabših, ohranjenih in dotrajanih, cenejših in dražjih. Vsak pa dobi svojega kupca. Neki možakar jih ima že kar šest pod pazduho, pa še živo posega v boj za sedmega. Zenski plaš.č, moški suknjič, žensko torbico, kolesarske priročne potrebščine, žepno svetilko, naglavno ruto, sveženj krp, srajco, jopič, pulover — vse izkličejo in prodajo. Spet pridejo na vrsto dežniki, pa žepna ura, pa slamnik, ki sl ga pribori za dinar specialist za slamnike. Seveda ga takoj pomeri ob glasnem smehu. V prednjih vrstah so ljudje že pošteno obloženi z dežniki, s suknjiči, s klobuki in aktovkami, pa še nočejo oditi, da ne bi zamudili kakšne prav ugodne prilike. Zdaj pride na vrsto bela jockeyska' čepica. »Dinar,« se glasi prva ponudba izklicelaca. Ni interesentov. Zdaj se spomnijo specialista za poletna pokrivala. Precej vstran od dražbe sedi na zaboju in se greje na soncu. Glasno ga pokličejo po imenu. Počasi so približa in izvleče dinar. Seveda čepico tudi kar na kraju samem pomeri; prav dobro mu čepi na gjavi, smeha je dovolj. Dolgo časa izklicujejo površnik, ki je še res dobro ohranjen. Z majhni-
mi ponudbami začno, pa kmalu pridejo zelo visoko. Prav nič čudnega ni, če začnejo z-dvema dinarjema, pa pridejo pozneje na štirideset in tudi več. Pred poslopjem je vedno živahnejšo. Popoldne se nagiba, večeri se, ko je dražba v kraju. In v prvem mraku se ljudje razidejo. Zadovoljna je železniška direkcija, zadovoljni pa so tudi ljudje, ki so za majhen denar dobili "f iDolrcbuejše reči.
Pokoli v Danjkovih barakah pred sodniki
Maribor, 18. novembra. Dne tt. septembra t. 1. se je dogodil v Dajnkovih barakah v Mariboru pravcati pokolj. Okrog-21. ure je prišel ‘50 letni čevljarski pomočnik Anton Gobec pred stanovanje Alojza in Marije Kmetič, ki stanujeta v vagonu ter začel tam razgrajati in upiti. Grozil je Kmetičevi in drugim, da bo vse poklal. Kmetič Marija je nato odprla vrata, da pogleda, kdo tako razgraja. Gobec jo je vprašal, če ga je klicala. Ko je to zanikala, je nenadoma skočil proti njej ter jo z britvijo urezal v vrat. V tem je pristopil njen mož Kmetič Anton in hotel pomagati ženi. Gobec pa je napadel tudi njega z britvijo ter gu urezal v vrat. Oba Kmetičeva sta dobila zelo nevurne poškodbe. Zeno so v bolnišnici komaj rešili, ker je izgubila veliko krvi. Ostale so ji tudi trajne posledice, ker je zaradi prerezanih kit sedaj ovirano gibanje vratu. Poškodbe Kmetiča so bile lažjega značaja. Gobec se zaradi tega napada zagovarja danes pred okrožnim sodiščem. Pravi, da ni kriv. Vračal se je vinjen domov, pri tem pa so ga neki pobalini izzivali. To ga je tako razjezilo, da skloh ni vedel, kaj dela, pa ni imel niti pojma, kukšno mesarijo je pri Kmetičevih povzročil s svojo britvijo.
Razprava ob času poročila še traja.
Za lepoto tudi krade...
Po vsej Cerkniški dolini je dobro znana mlada čmkasta Mara, ki je tudi nekaj let obiskovala ljubljanske gimnazije, sedaj pa 6c kar ne more privaditi poštenemu delu, ampak ji bolj ugajajo majhne avanture. Seveda kot marsikatera dekle, je prav rada lepo oblečena, na rokah nosi nakit. Seveda, če je vse to, tudi ne sme manjkati prijetnega vonja in lica si rada napudra. Toda vse to 6tane in Mari se je porodilo vprašanje, kje dobiti denar za vse to.
Na stanovanju je bila pri Aranu, pri katerem pa je v službi že skoraj osem let Frančiška Mule, ki je imela zasluženih okrog 6000 din. S tem denarjem si je mislila kupiti neko manjšo hišo, da bi v njej preživela svoje bodoče življenje. Da ima denar, je zvedela tudi Mara in ker zna zelo dobro govoriti, se je Frančiški ponudila, da ji bo ona izvršila nakup hiše. Frančiška Mulčeva ji je res izročila 3500 din. Mara je bila sedaj na konju. Odpravila sc je od doma. Pri zlatarju Urbancu si je nakupila različen nakit, v trgovini pa parfum in puder. Potem se je odpravila v Logatec, kjer naj bi prš odvetniku dr. Kraševcu uredila zaradi nakupa hiše. Toda že na poti k advokatu se je ustavila pri trgovcu Brusu, kjer si je nakupila različno blago. Do advokata niti ni prišla. Vrnila se je domov, oddala blago krojaču, da bi ji napravil zimski plašč. Noč pred aretacijo pa je prebila pri Jakobu Kranjcu. Ko je zjutraj pogledala v ročno torbico je opazila, da ji je zmanjkalo 1000 din. Seveda je takoj obdolžila nočnega kavalirja. Ta pa ji je svetoval, naj izgubo prijavi orožnikom in naj reče, da je pozabila torbico in denar pri zlatarju Urbancu, Mara pa na Jakobov predlog ni pristala, ampak je še pred orožniki neprestano zagotavljala, da je tisočak ukradel on. Vendar tega denarja pri njem niso našli.
Frančiški Mule pa se je le čudno zdelo, da se je Mara kar naenkrat tako pozlatila. Šla je k orožnikom ter jim je ves dogodek obrazložila. Maro so orožniki aretirali. Pri njej so našli le še 380 din, katere so vrnili Mulčevi. Pobrali so ji ves nakit in blago in ga oddali s prijavo na tukajšnje sodišče, ki bo Mari svetovalo, kaj naj stori, da bo na pošten način večala svojo lepoto.
To in ono iz fustične palače
Ljubljana, 18. novembra.
Na sodišču so se zadnji čas izvršile nekatere osebne spremembe. Ker so pred dnevi sledile upokojitve, so se včeraj upokojenci poslavljali od svojih stanovskih tovarišev na prisrčen način.
Odšli so v pokoj
Sodnik okrožnega sodišča, predsednik obrtnega sodišča, g. Anton Avsec, ki ie vršil tudi funkcije namestnika predsednika okrožnegn sodišča, je odšel v pokoj in se poslovil od svojih kolegov in sodnih uradnikov. G. Avsec je 1)11 znan kot izvrsten pravnik ter je bil posebno vešeak v obrtnem sodstvu. Dolga leta je vodil kot predsednik obrtno sodišče in izdal prav za delavsko-socialno zakonodajo zanimive sodbe. Kot mlad sodnik je dalj časa služil v Starem trgu pri Ložu, nato še po drugih krajih, ob izbruhu svetovne vojne je bil takoj upoklican k vojakom. Kot praporščak je služil pri nekdanjem gorskem strelskem polku št. 2. Po prevratu je prišel ,v Ljubljano K deželnemu, sedaj okrožnemu sodišču.
Prav ganljivo se je. poslovil ravnatelj kaznilnice g. Adolf Arko od podrejenih mu paznikov, uradnikov in ostalega osebja. Poslovil se ie tudi od sodnikov in sodnih uradnikov. Upokojeni g. ravnatelj je bil simpatična osebnost, vsakomur je rad pomagal, napram novinarjem je bil do skrajnosti uslužen, bil je proti podrejenemu osebju objektiven in pravičen, strogo objektiven pa je bil tudi naprara nesrečnim kaznjencem. *•,
Kot tretji je šel v pokoj pisarniški uradnik na okrajnem sodišču g. Janko Seiko, ki je bil markantna osebnost na sodišču. Na njegovo mesto je sedaj prišel pisarniški oficial g. Erno Pohar.
Se o olepšavi Gradu
Poročali smo že, da je mestna občina ljubljanska od petih posestnikov kupila razne parcele, ležeče na severnem pobočju Gradu, v izmeri 4571 kvadratnih metrov za 45.710 din. Mestna občina je sklenila slične kupne pogodbe tudi še z drugimi lastniki, ki imaio svoj svet na tem pobočju, spadajoče v zemljiški knjigi pod kat. občino Poljansko predmestje. Mestna občina je odkupila še več sveta, tako da bo končno postala suma izključna lastnica celotnega kompleksa tja do meje posestev ob vznožju. Na Poljanskem nasipu stanujoča posestnica Bizjak Terezija je občini prodala parcelo št. 254-49 v izmeri 102 kv. m in pare. št. 275-37 v izmeri 222 kv. m za 3240 din. V Dalmatinovi ulici št. It stanujoči upokojeni profesor dr. Iv. Tertnik je občini prodal dve purceli št 254-33 in 254-54 v skupni izmeri 1020 kv. m za 10.200 dinarjev. Te dni bodo podpisane med občino in drugimi lastniki pnrcel še zadevne kupne pogodbe.
Severno pobočje Gradu so takole pred 40 letj uporabljale mnoge revnejše strunke, stanujoče pod Gradom in v Streliški ulici, da so
si tam napravile njive, na katerih so sadile zelje, fižol, krompir in druge potrebščine. Najemnina takih njivic je znašala letno do 20 K.
V	2 mesecih vknjiženo nad 26 milijonov
v Ppsli zemljiške knjige letos prav naglo naraščajo in so včeraj dosegli številko 8106, ki je za 1000 številk višja, kakor lani vse leto.
Te dni smo že poročali o raznih hipotečnih kreditih in posojilih v septembru, ki so celotno znašali 14,321.186 din. Pregled za oktober je prav tako v gospodarskem pogledu poučen in zanimiv. Oktobra je bilo pri okrajnem sodišču vloženih 130 predlogov za vknjižbo različnih posojil in hipotečnih kreditov v skupnem znesku 11,981.494 din. V dveh mesecih so torej vknjižbe dosegle čedno milijonsko vsoto, namreč 26,202.680 din. Cenijo, da bodo letošnje vknjižbe posojil, kreditov in raznih terjatev presegle 150 milijonov. Vse te vknjižbe so bile izvršene na realitete v mestu in okolici. Oktobra so znašale najvišje vknjižene hipoteke:
2.710.000 din, 2,200.000 in 1.000.000 din. Na j nižji vknjiženi znesek je bil 262 din.
Oktobra pa je bilo v zemljiški knjigi izbrisano za 5,814.944 din raznih dolgov in posojil. Podanih je bilo zn izbris 27 predlogov. Najvišje posojilo je bilo izbrisano v znesku
2.750.000 cfin. V dveh mesecih je bilo izbrisano za 7,609.796 din dolgov.
Prav zemljiška knjiga nam kaže, da so se gospodarske priliko močne izboljšale. Najboljši dokaz za gospodarsko-socialno izboljšanje je dejstvo, da so sedaj prav redke vknjižbe zaostalih davkov in prispevkov OUZD.
Kakšno življenje -takšna smrt
Kamnik, 17. novembra.
Znani delomržnež H. V., star 35 let, iz Sp, Mekinj pn Kamniku je danes zjutraj naredil konec svojemu neznosnemu življenju. Bil je v veliko nadlogo tukajšnjim gostilničarjem, a kadar je bil v skrajno vinjenem stanju, tudi zelo izzivalen in se celo nasilen.
Snoči je zopet naredil obhod po tukajšnjih lokalih in bil v teku pol ure trikrat zaporedoma odstranjen iz kavarniškega lokala v »Kamniškem domu«, nakar je krenil proti Majstrovi ulici in se končno znašel v restavraciji »Grajski dvor«, kier so se ravno odpravljali k počitku. S težavo so ga •» Ia,m. odPravil* »n za njim zaprli vrata, nakar je začel besno razbijati po vratih in vpiti. V takšnem elementu tudi ni štedil z nesramnimi psovkami. in kletvinami. Težko delo, da spravi nasil-neza_ v kraj, je seveda čakalo zopet službujočega stražnika g. Zabavnika. Ko se mu je stražnik približal, se je H. V. z vso togoto vrgel na tla ter se srdito otepal aretacije. Ker pa lepo prigovarjanje m prav nič zaleglo, je bil stražnik seveda primoran posluziti se zakonskih pravic. Tedaj pa se je začelo prerivanje. Stražniku je prihitel v pomoč neki pasant, s pomočjo katerega je spravil nasilnega razgrajača v občinski zapor, da se do jutra prespi in iztrezni. Že na ulici pa mu je stražnik v navzočnosti pasanta preiskal žepe zaradi sigurnosti, da ne bi v protiobrambi rabil hladnega orožja. Našel je pri njemu le dozo za cigarete, vžigalice in denarnico, kar mu je stražnik odvzel in deponiral v predsobi občinskega zapora. Nekaj casa nato je H. V. razgrajal v zaporo ter se končno le umiril.
Danes zjutraj, ko je prišel v službo sluga okrajnega načelstva g. Brozovič, mu je takoj na stopnišču butnil v nos sumljiv smrad po dimu . Pj 1« na hodnik I. nadstropja in opazil, da se iz okna občinskega zapora vali gost dim. Ko so odprli celico, jim je dim udaril v obraz, “H. V. pa je ležal zadušen ob kupu sežgane slame! katero' je zmetal iz postelje (prične) na tla in zažgal. Kako je zanetil slamo, ko mu je pa stražnik odvzel vse, kar je imel pri sebi, je doslej še nepojasnjeno. Domnevajo, da je moral imeti v žepu telovnika ali suknjiča še kakšno vžigalico in odlomek# škatljice in z njo zažgal.
Zahvaliti je le srečnemu naključju, da se ogenj ni rajširil, ker bi v središču mesta lahko nastal katastrofalen požar.
Težka vest mladega brivskega mojstra
Maribor, 18. novembra.
Pred mulim senatom mariborskega okrožnega sodišču se zagovarja danes 22 letni brivski mojster Vladimir Sever iz Studencev zaradi treh prevar ki jih je izvršil v Mariboru. Dne 2». julija t. 1. mu je izročila soproga krojaškega mojstra Murna plašč in suknjo s prošnjo da to zastavi ter ji prinese denar, ki ga je nujno potrebovala. Sever je oboje res zastavil v neki starinarni, dobil je za to 270 din, denar pa je kar hitro sum zapruvil. V začetku avgustu je kupil potem v Račah pri trgovcu Magda-lencu novo kolo na obroke za 1650 din. Dal mil je za kolo le 100 din, potem pa ga je hitro prodal naprej za 500 din. Avgusta meseca je pregovoril Ravnjaka Jurija v Ljubljani, da mu je posodil 12.000 din, češ da bo za ta denar kupil aparat za kodranje las. Denar je res dobil, odpeljal pa se je z njim v Italijo, kjer je v krutkem času pognal 10 tisočakov. Ko ga je Ravnjak prijavil, so našli orožniki pri njem samo še 2000 din, ki so mu jih zaplenili. Osumljenec svoje pregrehe priznava, skuša pa jih na..I!azrJe načine olepšati. Razprava ob času poročila še traja.
Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
Občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru
ke preteklega leta v zvezi in njene napore, da bi po svojih močeh reševala naloge, ki so ji že od nekdaj zastavljene. Za njim je poročal zastopnik Prosvetne ekspoziture v Celju, ki preko fantovske podzveze in dekliške podzvezo nad vse živahno deluje in je z;ato imela pokazali tudi lepe uspehe. Pevska zveza, za katero je poročal prof. Gregor Zafošnik, je za lansko leto pripravila velik pevski nastop, ki pa se ni mogel vršiti, ker je bil Narodni tabor v Mariboru prepovedan. Pač pa se bo tak nastop vršil prihodnje leto v Mariboru ob priliki mladinskega tabora. Živahno je delovalo Vodstvo dekližkih krožkov, ki ima svoj sedež na Betnavi in za katero je poročala gdč. Komikova. Sledilo je poročilo mariborske fantovske podzveze poročilo zveze Ljudskih odrov, blagajniško poro! čilo‘in poročilo preglednikov računov, katerega je podal stolni kanonik dr. J. Mirt.
Pri volitvah, ki so sledile, je bil izvoljen odbor s predsednikom dr. Josipom Hohnjecem. V odbor so bili izvoljeni: dr. Franc Sušnik, dr. Josip Jeraj, Jože Stabej, dr. Josip Meško, Joško Maležič Mirko Goratič, prof. Zafošnik in ravnatelj Rihtc ’
Maribor, 17. novembra.
Kako živahno je bilo prosvetne delo v lavantinski škofiji v preteklem letu, je pokazal današnji občni zbor Prosvetne zveze, ki združuje vsa prosvetna društva v lavantinski škofiji, celjsko in mariborsko fantovsko podzvezo, Vodstvo dekliških krožkov v Mariboru z njeno podzvezo v Celju, Pevsko zvezo in zvezo Ljudskih odrov.
Občni zbor je vodil dolgoletni zvezin predsednik g. dr. Josip Hohnjec, ki je ob začetku občnega zbora pozdravil zastopnika zadržanega gospoda škofa stolnega dekana dr. Cukalo, zastopnika mestnega župana podžupana Zebota in zastopnika ljubljanske Prosvetne zveze ravnatelja Zora, ki so vsi pozdravili zborujoče delegate prosvetnih društev iz vse škofije. Nato je imel predsednik dr. Hohnjec govor, v katerem je opozoril na vsa kulturna in socialna ter politična dogajanja v svetu ter pokazal pot, po kateri hodi slovenska katoliška prosveta, ki more edina v zmedo današnjih dni prinesti jasnosti in rešiti pereča vprašanja.
Poročilo o poslovanju zveze je podal tajnik dr. Josip Meško, ki je navajal vse važnejše dogod-
Warren Dulf — Robert Buckner:
SADOVI ZEMLJE
Roman s slikami
Stisnil je inženirju roko s svojo d^ielo šapo in ločila sta se kakor stara prijatelja.
Inženir je bil zdaj brez skrbi zaradi dela. Dal 6i je pripeljati konja in se je pognal v dolino.
Ko je prišel do zidu, ki je varoval Fer-
risovo domačijo, je razjahal, privezal konja ob brezo na voglu, potem' pa oprezoval okoli vrat na vrt, da bi prestregel koga in ga povprašal po Sereni.
Dolgo ni bilo nikogar. Hi|a je bila kakor izumrla. Hlapci so morali biti na polju, ženske so imele dela v hiši. Z dvorišča je prihajalo veselo bevskanje psa, .ki je podil golobe.
N Nazadnje se je v prvem nadstropju zabliskalo okno. Bila je strežnica, ki je pospravljala. Inženir ji je požvižgal.
Dekle se je oziralo, odkod prihaja ta klic. Ko je prepoznalo Whitneya, se je veselo zasmejalo, potem pa zmajalo z glavo.
Inženir ji je pomignil, naj molči in pride k ograji. Čez trenutek je. že pridrsela čez dvorišče ki po vrtni poti do mrežastih vrat.
»Gospodične ni..mu je pravila že gredoč. Ko je prišla do vrat. ga je hitela oštevath
»Tako ji je hudo. Nič se niste oglasili tako dolgo... Kaj pa mislite. Ponoči joka zaradi vas... Nič srca nimate... In niti črke ji niste pisali.«
Inženirju je bilo nerodno. Ustavil je strežnico sredi karajočih besedi. Ni se mu zdelo vredne, da bi njej pojasnjeval, koliko je pisaril iz San Francisca, in je dejal: »Povejte mi vendar, kam je šla. Moram govoriti z njo, takoj, to uro. Ne utegnem čakati...«
Strežnica je uprla roke v boke:
»Tak mudi se vam! Uboga gospodična pa lahko čaka mesece in mesece in je napol mrtva zaradi vas. Vi jo morite po eni 6trani, skrb zaradi tega vražjega rudnika in poplav po drugi strani. Stari gospod sploh ni več za rabo in živi 6amo v svoji pravdi. K nam bi prišli in malo gospodarili, namesto da se potikate tam po tistih rudnikih in veseljačite v mestu ...«
Ženska se ni dala ugnati. Zato je inženir skušal ubrati drugo pot. Segel je v žep in stisnil dekletu v roko dolar:
»Tak povejte mi, kje je. Drugega nič ne potrebujem.«
Dekle je zdaj postalo prijaznejše:
»Odšla ie v San Francisco. Danes navse-zgodaj. K stricu Ralphu po nasvet, kako naj gospodari. Morda še po kaj drugega, samo spet se je zmotila ...«
Poredno je pogledala inženirja, ki pa je m več poslušal. Planil je na konja in 6e iognal proti Tenspotu. Iz mesta je poslal »lagu v rudnik sporočilo, da ga nenadno kličejo v San Francisco in da ga mofda nekaj dni ne bo. Naj kar sam vodi delo, kakor ve in zna.
Potem 6e je odpeljal v San Francisco, trdno odločen, da se ne vrne prej, preden ne bo našel Serenc in se z njo porazgovoril.
Teta Rosanna, sestra žene 6trica Ralpha, je Sereno zelo ljubeznjivo sprejella, čeprav je že dolgo ni videlo in jo je komaj še prepoznala. Ko je dekle prišlo k njej na razkošno urejeno stanovanje, jo je najprej okarala, zakaj ji ni s pismom sporočila, da misli priti, da b. jo bil kdo počakal na postaji, in pa, ker se tako spodobi. Teta ji je dala takoj čutiti, da je prišla k boljšim ljudem, je drugače kakor pa tam v Sacramentu, na kmetih.
Toda vse to ji je povedala ljubeznjivo in obzirno. Bog varuj, da bi bila Serena čutila iz njenih besedi, da je morda prišla ob napačnem času in da je tetinim v breme. Nasprotno, Rosanna je bila nadvse vesela mlade sorodnice.
Rosanna, ki je bila spoznala inženirja Wbitneya za njegovega bivanja v San Franciscu, je bila sama precej zagledana v mla-
dega inženirja Ni pa nič slutila, da bi se bilo flplelo kaj med Sereno in med njim, čeprav je vedela, da Whitney pozna dekle in da je bil z Lancejem večkrat na Ferriso-vem domu.
Rosanna je bila precej let starejša od Serene, a sta bili njega dni, ko sta brata Ferrisa še prebivala skupaj na očetnem posestvu, dobri tovarišici in zaupni prijateljici.
Serena je po prvih pozdravih odšla v svojo sobo. Ko je Rosanna stopila tja, je Sereno dobila pred zrcalom, kjer si je popravljala lase in obleko. Rekla ji je:
»Mislim ,da nisi huda, ko sem ti dala tako majhno sobo. Vse druge so nastavljene in polne ...«
Pomignila je sobarici, ki je čakala pri vratih;
»Prinesi gospodični Sereni kako pijačo. Trudna je od poti in žejna!«
Ko je sobarica odšla iskat, je stopila čisto k Sereni b jo pozorno ogledovala:
»Odkod pa imaš to lepo obleko?«
Sereni se je zdelo čudno, da bi se mogel kdo čuditi njenemu preprostemu oblačilu, zato se je začudila:
»Zakaj sprašuješ to?«
»Kar tako.«
»Dala sem jo delati v Tenspotu.«
»Dobro ti stoji, ampak..,«
Serena se je radovedno obrnila, kaj bo teta povedala.
Rosanna je dejala, kakor da se opravičuje v strahu, da ne bi dekleta razžalila:
»Veš, ne smeš zameriti... ampak let v mestu zdaj nič več ne nosijo.«
Popravila ji je obleko na prsih, ji pr< menjala gube na krilu m zavihnila rokavi
»Takole bomo dali proraviti, pa bo lep Da se ne bo ljudem čudno zdelo, odkod prišla...«
Serena je zdaj v skrbi vprašala:
»Upam, da ti nisem v nadlego...«
Rosanna je odmahnila z roko; Serena p je nadaljevala:
»Tako naglo sem odhajala z doma, č nisem mogla vzeti nič pravega... Prišl sem, da bi s stricem Ralphom govorila za radi očeta in zaradi domačije.«
»Videla ga boš na veselici, ki jo priri jamo na čast generalu Granta Za veselit je treba najprej, da ti najdemo spremlji valca. Kar z manol«
Serena se je branila:
»Meni ni treba nikogar.., Saj mer nihče ne bo maral..:«
Pri teh besedah se je spomnila Jared Ce bi srečala tu njega... Njega bi se « branila za spremljevalca.
Rosanna jo je brž potegnila iz mislil
Naročajte In širite
Slovenski dom
Od tu in tam
Dr. Matek je svojo listo že sestavil, a njegov zaupnik dr. Jure Šutej iz Sarajeva jo je odnesel včeraj v Belgrad, kjer jo bodo na sestanku šefov združene opozicije še pregledali in morda izpolnili. Tam bodo dodali tudi sezname priveskov, to je tistih opozicijskih skupin, ki jih je bojazen pred končnim uničenjem prignala v Mačkov pristan. S temi dokumenti oprtan bo dr. Šutej šel v kasacij-sko sodišče in oddal seznam v potrditev.
V	Zagreb se je vrnil sin pokojnega Stjepana Radiča Vladko Radič, ki je poprej nekaj mesecev mešal štrene dr. Mačku s svojimi posebnimi načrti za rešitev hrvaškega vprašanja. Pred dobrim mesecem, čim se je začela volivna borba, je Vladko RadiČ odpotoval z ženo v Pariz na tako imenovano študijsko potovanje in s tem ustregel dr. Mačku, ki ne bi rad videl v Zagrebu ožjega sorodnika Stjepana Radiča kot svojega političnega nasprotnika. Sedaj se je pa nadebudni Vladko spet pojavil. Kako se bo držal pri decembrskih volitvah, pa še ni znano.
Turistična zveza v Splitu je na svojem zborovanju, ki ga je vodil dr. Tartaglia, ugotovila, da je bil letos obisk tujcev v Dalmaciji nekoliko manjši kakor lani. Vzrok so večjidel težke mednarodne krize, zlasti pa priključitev Avstrije Nemčiji in češko-nemška napetost. Prav iz teh dveh držav je prihajalo na naše uioeje največ gostov. Na zborovanju so spet pogreli svoj stari predlog, naj vlada ustanovi poseben turistični sklad za podporo propagande in hotelirstva. V ta sklad bi se stekal dohodek od posebnega dodatka na železniške karte. Vsak potnik bi moral plačati pri na-kupu vozne karte še 50 par za turistične namene. Nadalje zahtevajo moderno hotelirsko Solo v Primorju, temeljito popravilo turistično važnih cest in uvedbo številnih letalskih zvez.
Zdravstveno stanje dr. Trumbiča sc jo znova poslabšalo. Bolnik je včeraj ves dan ležal v globoki nezavesti.
Nemški voditelj športa von Tschammer und
Osten se jc več tednov mudil na oddihu v Irstenu pri Dubrovniku, koder «e je pred dobro« mesecem mudil tudi nemški gospodarski minister Wal-ter Funk. Športni vodja jc dal časnikarjem izjavo, v kateri poveličuje lepoto naše države in njeno bogastvo. Govoril je tudi o športu in dejal, da se bodo tudi športni stiki med Nemčijo in Jugoslavijo morali poglobiti.
Dva brata, ki sta kradla v gozdu drva, je ubil gozdni čuvaj v Radonju pri Slavonskem Brodu. Čuvaj je stopal skozi gozd in zagledal brata Ivana in Venka CLpriča, ki ®ta sekala drva. Posvaril ju jc, naj ne kradeta drv, pa opomin ni zalegel. Ko ju jc začel odganjat’, sta brata skočila nadenj in ga h ute la potolči. Čuvaj pa je urno snel puško in lustrelil Venka v prsa, da 6C je mrtev zgrudil. Ko je Ivan videl mrtvega brata, je pograbi! poleno m naskočil. Toda čuvaj je tudi njega s strelom podrl. Čuvaja so zaprli.
85 kilometrov pešpoti je prehodil, da bi dobil pravico, neki kmet iz Stružen pri Kutini. na Hrvaškem. Kljub svoji visoki starosti je prišel v Za-greb in se zglasil na banski upravi. Kmet ima ni,•tiči hišico in nekaj zemlje na Lonjskem polju, koder so vsako leto stalne poplave. Za zemljo, na kateri stoji kmetova hišica, se do sedaj ni brigal nihče niti ni kmetu odrekal pravice do nje. Ko s6 j>a letos začeli izsuševati močvirno polje, se je oglasila tamkajšnja zadruga in si začela prilaščati kmetovo zemljo. Užaljen in prepričan, da mora pravico dobiti, se je stari kmet odpravil peš in brez dinarja v žepu v Zagreb. Imeti hoče potrjeno, da jo zemlja njegova tudi sedaj, ko okrog hiše ne bo več močvirja, ampak samo rodovitna zemlja.
Kravo in 5 jurjev je plačala za -umor svojejja moža And jelk a Sinkovič iz Sandičev pri Tuzli. Njen mož Jovan je bil v sosednji vasi na svatbi ter se pozno zvečer vračal proti domu. Trije morilci, ki jih je podkupila njegova žena, so ga iz zasede ubili in oplenili. Čeprav je močan dež zabrisal vse sledova okrog žrtve, so orožniki takoj izsledili zarotnike. Vsi so romali v zapor, ne da bi Andjcl-ka morala odrajtati kravo in jurje.
Krvavo »slavo« je doživel belgrajski zdravnik dr. Popovič. V njegovi hiši se je pojavil mož kuharice mesar Santo. Voščil je zdravniku srečo, nato pa odšel v kuhinjo, kjer sta bili njegova žena in njena sestra. Santo je pozval ženo, naj se vrne k njemu na dom. Ker je naletel na gluha ušesa, j® potegnil nož in obe ženski zaklal. Nameril je noz tudi nase, toda takrat je pritekel zdravnik in mu ga izvil iz roke. Obe ženski bosta poškodbam prejkone j>odlegli.
21v je ostal desetleten deček — čeprav je šel preko njega vlak v Lekeniku pri Sisku. Malega Mato Dumboviča je mati poslala po petrolej. Deček se je vračal ob železniški progi, a za njim je prisopihal osebni vlak. Dečka se je prijel »športni« duh in je začel z vlakom tekmovati v hitrosti. To-da vlak j® povečeval hitrost in ga skoraj prehitel. Ker je bila na poti neka pregraja, je hotel deček pred vlakom preskočiti progo in po drugi sDa™ tekmovati naprej. Toda prav na tiru ga je udarila lokomtiva in ga butnila med tračnice. Mato je obležal negibno, a vlak je vozil preko njega. Strojevodja je ustavil vlak in šel pogledat za dečkom. Skoraj ni verjel svojim očem: deček je ležal nepoškodovan med tračnicami brez 6ledu strahu. Le hudo mu je bilo, ker se mu je razbila steklenica petroleja.
Pet otrok svojega brata je z gnojnimi vilami zmrcvaril Milorad Radosavljevič iz Grgurja pri Prokuplju. Oče Radod Radosavljevič je odšel zvečer na svetbo, pustil je pa doma pet otrok, od katerih je imel najstarejši 16 let, a najmlajši 4 leta. Otroci so legli v postelje in zaspali. Sredi noči pa se je v 60bo splazil RadoŠev brat Milorad z vilami v rokah in takoj udaril j>o glavi dečka, da mu je razbil glavo. Neusmiljeno je udrihal še po ostalih in jih pobil na tla. Nato je s krvavimi vilami po-' begnil v gozd. Ko so se starši vrnili domov, so našli otroke v mlaki krvi. Ranjence so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pravijo, da bosta umrla še dva. Prvi z razbito glavo je že doma v hiši Milorad se je s tem zverinskim zločinom hotel maščevati nad svojim brato samo zato, ker je podpiral tretjega brata pri sporu z njim zaradi neke njive. Zločinca še niso prijeli.
Belgrajski pokojninski zavod bo odpri svoje poslovalnice v Novem Sadu, Nišu in Skoplju. Na ®vojera področju ima belgrajski zavod nekaj nad
12.000	zavarovancev, torej več kakor Zagreb in Ljubljana. Prvo leto je bilo predpisanih premij za 22 milijonov in pol, od katerih je bilo do konca septembra vplačanih nekaj čez 18 milijonov. Poslovni stroški bclgrajskega zavoda znašajo 7%, medtem ko uredba dovoljuje največ 10%,
Mestna otroška xavetišča in mladinsko skrbstvo spioh ...
Ljubljana, 18. novembra. Mestna občina ljubljanska vzdržuje za šentjakobski in trnovski okraj eno samo lastno otroško dnevno zavetišče pri sv. Florijanu, kamor zahaja po 100 otrok na dan. Število otrok, ki bi bili potrebni zavetiščnega nadzorstva, pa v teh dveh okrajih raste od dne do dne. Zato dobiva dnevno zavetišče pri ev. Florijanu vedno dosti več prošenj za sprejem otrok, kakor pa mora otrok sprejeti. Tako se je vedno močneje javljala jiotreba po ustanovitvi novega dnevnega zavetišča v Trnovem
Posebno ustanovitev takega zavetišča dokazuje tudi okolnost, da je Vincencijeva družba zn trnovsko župnijo ustanovila svoje dnevno zavetišče kjer oskrbuje do 40 otrok. Pri razmotrivanju tega vprašanja se je izkazalo, da je osrednja Vincencijeva družba pripravljena mestni občini podariti v Trnovem za župno cerkvijo stavbno parcelo s pogojem, da občina na njej postavi otroško zavetišče. Vprašanje je socialno-polifični urad pričel razniotrivati takoj. Na internih sejah je bil sestavljen gradbeni program, ki ga je predelal poseben odbor, sestavljen iz članov mestnega sveta in mestnih referentov. Nato je tehnični oddelek izdelal prvi načrt zgradbe. Po tem načrtu naj bi stavba obsegala več, kakor obsega poslopje, ki se sedaj gradi. Po prvotnem načrtu naj bi bilo pod isto streho zavetišče za dojenčke, dnevno^ zavetišče za predšolske otroke, dnevno zavetišče za šolske otroke in dečji dom (penzionat). Izkazalo se je pa, da bi taka stavba veljala čez 6 mili j. din. Po podrobnih razpravah je naposled obveljalo načelo, naj občina zgradi v raznih mestnih okrajih manjša otroška zavetišča, namesto da bi v enem samem okraju sezidala veliko zavetišče.
Poslopje, ki ga občina sedaj gradi v Trnovem, bo izvrstno služilo svojemu namenu. V tem zavetišču bo prostora za 150 šolskih otrok, ki bodo oskrbovani v dnevnem zavetišču, in bo za bivanje podnevi na razpolago 5 velikih, zračnih in svetlih soh. V zgornjih prostorih bo internat za 40 otrok, ki bodo zaradi posrečene razdelitve prostorov noč in dan pod nadzorstvom Ta internat bo prav za prav zelo olajšal poslovanje socialnega urada. Doslej občina ni imela nobenega svojega otroškega internata in je bila vedno navezana le na zasebne znvode, ki so pa navadno prenapolnjeni. Zavetišče bo pa služilo tudi otroškemu vrtcu, ki je bil doslej nameščen v tesnih in slabih prostorih.
S	to	zgradbo je mestna občina	napravila	prvi
korak	k	zgraditvi lastnih otroških	zavetišč.
Razen enega so sedaj vsa otroška dnevna zavetišča v najetih zgradbah. Mestna občinn vzdržuje 5 otroških dnevnih zavetišč, in sicer: pri sv. Florijanu, ki oskrbuje ICO otrok; na Taboru, kjer je 40	otrok; v Mostah s 50 otroci;	v Sp. šiški s
40 otroci	in za Bežigradom, kjer je	00 otrok.	Ker
zavetišča v nujnih primerih sprejemajo oskrbovance tudi čez navadno število, znaša povprečno število otrok, ki so v zavetiščih — 300.
Za zavetišča žrtvuje mestna občinn že sedaj und 400.000 din na leto, vendar pa v to vsoto niso vštete podpore, ki jih daje podobnim zasebnim ustanbvani. Ko bo odprto še trnovsko zave-
tišče, bodo ti stroški prav izdatno narasli. Toda tudi s trnovskim zavetiščem še ne bo zaključen razvoj otroških zavetišč v Ljubljani. Mestna občina se resno bavi s vprašanjem ustanovitvi otroškega zavetišča v Zg. Šiški, zavetišča za otroke pomožne šole in z razširitvijo zavetišča v Mostah. Ko Ljubljana dobi vsa ta zavetišča, bo treba odpreti zavetišče za predšolske otroke in za dojence. Posebne vrste otroško zavetišče bo ustanovljeno že prihodnje leto v novi delavski koloniji za Bežigradom, ki se že zida. To zavetišče med obema velikima stanovanjskima poslopjema bo namenjeno otrokom družin, ki bodo stanovale v koloniji, ter bo v njem prostora za ‘24 dojencev in 40 otrok v otroškem vrtcu.
Skrb občine za revne otroke pa s tem še ni izčrpana. V šolskih kuhinjah dobiva 700 Otrok vsak dan topel zajtrk s kruhom, za kar bo občina letos izdala okr. 90.00 din. prihodnje leto bo ta strošek še dosti večji. Za božič obdari občina z obleko, perilom in obutvijo nad 700 otrok vsako ieto. Redne podpore na mesec dobiva sedaj okoli 550 otrok, kar mestno občino velja čez pol milijona dinarjev na leto. Izredne podpore daje občina revnim otrokom v gotovini, v živilih, obleki in obutvi, šolskih potrebščinah, šolskih taksah, mleku itd., za kar izda okroglo 170.000 din na leto. Na letovanje je jioslala občina letos 365 otrok in je podprla tudi zasebne počitniške kolonije ter je izdala za to nad 150.000 din. Povprečno ima občina v raznih mladinskih zavodih 110 revnih in osirotelih otrok ter plačuje za lije oskrbnino. Občina pa upošteva tudi, da jc dobra družinska vzgoja boljša od vzgoje v zavodih ter zato oddaja osirotele otroke tudi zanesljivim družinam v vzgojo in plačuje zanje rejuiuo. V lej oskrbi je povjireč-no 8(3 otrok.
Vedno večjo skrb posveča občina tudi revnim obrtniškim gojencem, ki jih podjiira deloma s hrano, obutvijo in obleko, deloma pa tudi z oskrbo v Vajenskem domu.
Kot vseučiliško mesto se Ljubljana zaveda, da je treba podpirati tudi visokošolce. Dasi z večino niso njeni občani, daje občina kosilo in večerjo brezplačno 60 vlsokošolcem vsak dan.
Mladinsko skrbstvo mestno občine je najbolj razvita panoga njenega socialnega skrbstva, saj v ta namen izda na leto čez 3 milijone dinarjev.
" V tekočem proračunu znašajo izdatki za so-ciulno skrbstvo 7,135.475 din. Od te vsote,, odpade za mladinsko skrbstvo 3,073.475 din. da stroški mladinskega skrbstva znašajo 42.37% vseh stroškov socialnega skrbstva.
Mesino socialno skrbstvo se neprestano trudi, da poglobi svoje socialno delo ne samo |>ri lajšanju socialnega vin, torej v kurativni smeri,. temveč tudi s preprečevanjem nastanka novih socialnih ran. Zuto skrbi posebno za mladino, ki je v nevarnosti, da se pokvari — ki je na poti beračenja ali v nevarnosti obolenja. Pri teh vprašanjih se ne straši niti stroškov niti truda in prav trnovsko zavetišče je zgovoren dokaz za to. Za bližnjo prihodu jost je v načrt ustanovitev posebne podeželske kolonije za rejence, kjer bodo rejenci p stalnim nadzorstvom, in pa ureditev raznih otroških igrišč po raznih mestnih okrajih.
Vremensko poročno
»Slovenskega doma«
Ljublfana od včeraj do danes
Jubilei Kreditne zadruge
Ljubljana, 18. novembra.
Počasi prihajamo v drug letni čas. Letos skoraj nismo opazili, kdaj se je vsulo listje; zdaj hodimo po drevoredih, se doma oziramo skozi okna na vrt in se vdajamo neki topi, rahlo melanholični, pa prijetni zamišljenosti, ko pogledamo, kako se življenje poslavlja, kako 6e trudna zemlja spravlja spat do prihodnje zelene in vesele pomladi. Zjutraj se pozno zdani, zvečer pa kmalu prihaja mrak. Včasih se kdo med nami ob zgodnji večerni uri, ki pa jc že somračna, v duhu spomni, kako živo je bilo še poleti ob tem času na Savi, ka je bilo večerno 6once še prav lepo gorko. Po mestu že zgodaj zagore luči, megla se začenja kaditi iz struge, ljudje hite, saj se že občutno pozna zgo.dnji mraz. Ni še pozna ura, ko se že sprazni promenada, vse ulice opuste in morda postanejo nekoliko obljude-nejše spet za pičle četrt ure le, ko je konec gledališke predstave, filma ali koncerta. Zdaj se spet začenja sezona kavarniškega in gostilniškega kramljanja, ki se včasih po polnoči še na ulici neče unesti, tako da mora med kramljalce z blagim ali pa tudi e trdim opominom stopiti stražnik v zaščito nočnega miru.
Prilatelii tuiih sukenj
Mraz pomalem pritiska, človek mora iz hiše gorko oblečen, če ne ga zebe. Vsak pa nima svoje suknje, oblečen pa bi bil rad gorko kljub temu, da nima denarja. Zato 6e komu zahoče tuje lastnine, pa stopi na kakšno, za nepoštene »akcije« primerno stanovanje in vzame plašč ali suknjo, za6e ali pa za drugega. Temu narobe-6amaritanu se ne
1	smilijo toliko prezebajoči bližnji kolikor mu je do nepoštenega zaslužka. Zdai ,gre take vrste blago zelo hitro lahko v denar, saj je povpraševanje veliko, tatovi pa morajo biti v ceni zelo zmerni, če hočejo ukradene stvari naglo prodati. Na policijo že prihajajo prijave o prvih takih tatvinah. Iz stanovanja Antona Bokala ter Josipa Matjana v Vošnjakovi ulici je »brez sledu« izginila siva moška obleka brez telovnika, par nizkih moških rjavih čevljev in še nekaj druge garderobe. Bokal in Matjan sta oškodovana za 1180 din. Nekemu delavcu sta bila ukradena v prenočišču v Florjanski ulici čmo6iv suknjič in hlače, oboje vredno približno 200 din.
Vinska zgovornost
V	nekem ljubljanskem lokalu se ga je pošteno nasekal mlad možak. Tako primojduševski in »močan« je bil, da so morali poslati po stražnika, ki ga je aretiral in odgnal na policijo. Tam pa 60 ugotovili, da 6e jim je nalepil kar lep kalin. V »pri-mojduševcu« so spoznali že večkrat izgnanega vlomilca in tatu, petindvajsetletnega J. J. s Spodnje Dobrove. Tega možaka išče s tiralico okrožno sodišče v Ljubljani. Oddali so ga 6eveda na sodnijo, kjer 6e bo moral vleči kar iz trojne polomije: zagrešil je bil vlomno tatvino, kljub prepovedi se je vrnil v mesto in v javnem lokalu je razgrajal.
Posesti prehajalo v druge roke
Kmečka posojilnica za ljubljansko okolico je prodala kongregaciji šolskih sester v Slovenski Bistrici nekdanje Kmetovo posestvo na Celovški cesti s hišo št. 98. Tam je bila svoje čase daleč okrog znana Kmetova gostilna. To posestvo je bilo kupljeno za 450.801.50 din. Zasebnica Velena Me-škova je kupila od Marjanišča dve parceli, za kateri je plačala 55.000 dinarjev. Parceli merita skuono 10.688 mJ
Včeraj popoldne je bila v sejni dvorani Mestne hranilnice ljubljanske skromna slovesnost ob proslavi tridesetletnice, odkar obstaja Kreditno društvo mestne hranilnice ljubljanske. Predsednik društva, g. Pauli, je pozdravil vse navzoče goste, med katerimi je bil zastopnik banske uprave, inšpektor Borštnar, predsednik Mestne hranilnice ljubljanske dr. Kamušič in ravnatelj Čeme, G. Pauli je nato spregovoril, v kakšnih razmerah je bilo Kreditno društvo in kakšen je bil njegov namen.
V	svojem govoru se je še posebej zahvalil vsem društvenim sodelavcem, ki so društvu zvesto stali ob strani tudi v težkih gospodarskih časih. Nato je prebral častilke gg. Hribarja, dr. Adlešiča, kanonika g Stroja ter Mestne hranilnice mariborske. Za njim je v imenu Mestne hranilnice ljubljanske spregovoril predsednik dr. Kamušič, ki je oirisal zgodovino društva. V imertu Obrtnega društva je zborovalce končno nazdravil še predsednik g. Rebek.
Zlato se jim ie prehudo svetilo'
Ljubljanska policija je zaplerfila nekemu človeku v Ljubljani zlato ovratno iglo v cjbliki orlove glave, ki je imela v očesu majhen rubin, v kljunu pa safir. Ta igla je prva važna sled, ki bo do kraja razsvetlila nedavni vlom v stanovanjc dr. Majerja v Šoštanju. Vlomilci 60 odvetniku odnesli precej 6tare zlatnine, ki je imela veliko umetniško vrednost. Škodo je dr. Majer precenil na 30 do 40.000 dinarjev. Za tatovi dolgo časa ni bilo nobenega 6ledu. Prava 6reča pa je, da je šoštanjski odvetnik svojo zlatnino precej dobro poznal, tako da je policiji lahko dal dokaj natančne podatke o ukradenih predmetih. Zdaj so policijski organi v Ljubljani prej>oznali prvi kos iz ukradene zbirke. Ovratna igla sama na sebi sicer ni bogve koliko vredna — morda nekaj sto dinarjev — važna pa je zato, ker je odkrila prvo sled. Človek, ki so mu iglo zaplenili, je povedal od koga je to ukradeno blago Kupil. Tega drugega pa ob tem času ni v Ljubljani, čim bo prišel, ga bo policija zaslišala ter poskušala poizvedeti, kako in kaj. Upati je, da bo vlom potem kmalu pojasnjen.
	Kraj	Barometer- 1 sko stanje j	Tempe- ratura v G		Kelattvna vlaea v % 1	Oblačnost I 0-10	Veter	Pada- vine	
			Ta-s a <o >	-■ « , KC e « 6			(smer, jakost)	m/m	vrsta J
	Ljubljana	770-5	3-6	16	93	10	0	0-6	dež
	Maribor	770-2	5-0	20	80	10	0	4*0	dež
	Zagreb	7o9-7	3-0	L-0	Č0	10	sw,	—	—
	Belgrad	/70 1	4-0	20	90	10	St	—	—
	Sarajevo	773‘3	2-0	-3-0	90	10	0	—	—
	Vis	7689	9-0	60	90	0	ssw6	—	—
	Split	7680	150	7-0	60	0	NE,	—	—
	Kuinbor	767 0	16-0	70	to	0	NE,	—	—
	Rab	7691	110	70	80	10	NE,	—	—
	Dubrovnik	766y	17-0	4-0	70	0	N,	—	—
Vremenska napoved: oblačno in spremenljivo vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljub Ijani od včeraj do danes: Iz noči in ves dan je
bilo popolnoma oblačno in visoka redka megla. Ob 47 so je pričela od tal dvigali megla, ki se je precej zgostila in tako obležala tudi v noč. Danes zjutraj ob 5 je pričelo rahlo deževati.
Koledar
Danes, petek, 18. novembra: Odon, opat. Sobota, 19. novembra: Elizabeta, kraljica.
Obvestila
Nočno službo imajo lekurne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4; mr. Bohinec. Rimska c. 31.
Dolomiti so najbolj privlačna točka za ljubitelje naravnih krasot. Odkar so izpeljane izredno lepe ceste iz središča Dolomitov, Cortine d’Am-pezzo na vse mogoče prelaze, kamor hodijo ne -samo turisti, temveč izletniki z lepimi avtomobili, pa tudi obiskovalci vojnih poljan. O tem predelu Alp bo govoril priznani planinski pisatelj in predavatelj g. prof. Janko Mlakar danes zvečer ob 8 v beli dvorani hotela Union. Predavanje spremljajo krasne skioptične slike, ki kažeio najlepše prizore iz Dolomitov. Pot bo vodila e Toblacha v Gortino, dalje čez prelaz Falzarego v skupino Sela, Col de Lana, Pordoi pas, Kararski prelaz v Božen in od tam v skupino Brenta. Ker je pri zadnjem predavanju zmanjkalo vstopnic, zato opozarjamo obiskovalce, da jih pravočasno preskrbo v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7.
Oficirski dom v Ljubljani prireja v soboto, 19. novembra, v dolnjih prostorih hotela »Metropol -Miklič« tovariški večer. Začetek ob 21. Obleka po volji. —Prosimo tovariše rezervne oficirje in prijatelje, da izvolijo prisostvovati temu tovariškemu večeru. — Uprava.
Bežigrad. Dramatični odsek prosvetnega društva vprizori v nedeljo, dne 20. novembra 1938 ob pol 8 zvečer v prosvetni dvorani pri Sv. Krištofu Niccodemi-Grudnovo komedijo v treh dejanjih »Učiteljica«. Vsi Bežigrajci kakor tudi ostali vljudno vabljeni.
K problemu meščanskih šol. Pedagoško druv. šlvo priredi v petek, dne 18. t. m., ob 20 na učiteljišču (Resljeva cesta) diskusijski večer s temo: »K problemu meščanskih šol«. Uvodonia bo povedal nekaj svojih misli g. dr. Stanko Gogala, nato pa bo sledil razgovor s posebnim ozirom na anketo v »Slovencu«. — Vsi, ki se zani-majoi za aktualen problem, so vljudno vabljeni. Vstop prost.
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 20.
Petek, 18. ob 15: »Izsiljena ženitev, ljubezen zdravnik«.- — Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol.
Sobota, 19. nov.: »Zene na Niskavuoriju«. Izven.
Znižane cene.
Nedelja, 20. nov., ob 15: »Labodka«. Izven.
Ob 20: »Trideset sekund ljubezni«. Izven.
Opera. — Začetek ob 20.
Petek. 18.- zaprto.
Sobota, 19. nov.: »Kapljice za ljubezen«. Izven.
Znižane cene.
Hašk : Ljubljana
Zagrebški listi ne skrivajo, da bo nedeljsku ligaška tekma v Ljubljani trda preizkušnja za Haška. Ljubljana je moštvo, katero se na njenem igrišču težko premaga. Kadur pa je moštvo razpoloženo, tedaj se v Ljubljani dogode tudi velika presenečenja. Nedvomno jc, da je Hašk moštvo, ki ga moramo šteti med najboljše jugoslovanske klube. To je llašk dokazal že ponovno tuko letos kot tudi lunsko leto, ko si je povsem upravičeno priboril državno prvenstvo v nogometu. Ilašk jc bil v Ljubljani vedno nad vse dobrodošel gost in vse tekme, ki jih je igral v Ljubljani, so bile močno obiskane. Brez dvomu bo tudi nedeljska tekma privedla na igrišče rekordno število gledalcev.
Ljubljana bo predvidoma postavila v nedeljo nu igrišče isto moštvo, ki je zadnjo nedeljo nastopilo proti šparti. Moštvo je tu teden izvedlo dva težja treninga in tako upamo, da bodo naši igralci še mnogo boljši kot pa zadnjo nedeljo. Časten uspeh proti Itušku bi bil najboljša afirmacija za slovenski nogomet
Z nožem ie šel nad advokata,
da se maščuje nad n im, ker e izgubil pravdo
Celje, 18. nov.
Celjska Prešernova ulica je spet zaslovela po izrednem dogodku, kakršnega v Celju še ne pomnijo. Prav za prav je zaslovela le neka advokatska pisarna v tej ulici. Pri odvetniku se je v njegovi pisarni oglasil včeraj neki bivši posestnik Miha K. iz Št. Jurja ob južni železnici. Pri neki sodni razpravi, pri kateri je šlo za 4.500 dinarjev, je namreč omenjeni Miha izgubil pravdo. 2e tedaj je vzel na »piko« tega advokata, ki je po njegovem mnenju največ pripomogel k temu, da je pravdo izgubil. In čez nekaj dni so Mihi še prodali posestvo, ko je bil preveč zadolžen. Ves obupan je hodil okrog, upniki pa so ga še vedno nadlegovali, kajti kljub prodaji njegovega posestva so skupno izgubili še vedno okoli 60.000 din. Nazadnje je Miha prišel tudi do omenjene pisarne v Prešernovi ulici in ves razburjen stopil vanjo, da poišče svojega »sovražnika« advokata in se maščuje nad njfm. Bil je še vedno prepričan, da je po nedolžnem izgubil ono pravdo, in da je vse njegove nesreče kriv le nasprotnikov advokat.
Stopil je predenj in ga začel jx>šteno zmerjati in mu zagrozil, da ga bo ubil, če mu brž ne da 1000 dinarjev. Advokat je uvidel, da gre zares in se je zaklenil v sosednjo sobo ter čakal. Miha pa je tudi imel dovolj časa in zato ni postal nestrpen, ko se advokat ni hotel vrniti iz druge sobe. Odšel je iz pisarne, skozi okno pa je zaklenjenemu advokatu najiovedal, da se kmalu spet vrne, toda takrat z nožem. Kakor je napovedal, se je zgodilo Vrnil se je s kuhinjskim nožem v rokah v pisarno. Nož si je pravkar kupil nekje v mestu. Pokazal je nož advokatu ter mu zagrozil, da ga bo zaklal, če mu ne da hitro 4.500 din. Tudi to še ni spravilo advokata s tira. Ostal je miren. Delal se je, kakor da se je odločil za plačilo denarja. Dejal je samo, da ima denar v drugi sobi in da mora iti tja ponj. Kmet mu je verjel. Advokat je odšel v drugo sobo, vrata za seboj pa zaklenil in tako vjel nevarnega tička.
Miho je policija odvedla na policijsko stražnico. Tudi tu še ni nehal z grožnjami advokatu, za katerega je dejal, da ga bo že še »zašil«
Mir so rešili štirje moiie, ki |ih pred dva|setiml leti ni nihče poznal in |im nihče ničesar prisoal:
Hitler, Mussolini, Daladier, Chamberlain
Vsa Evropa je konec preteklega tedna praz- I .lovala dvajsetletnico premirja, ki je leta 1918, v | novembru, prineslo Evropi in 6vetu po štirih letih krvavega viharja spet pokoj in zarjo novega življenja. Za premirjem, ki je odrešilo zmagovalce in premagance, eo prišle mirovne konference, eo prišle mirovne pogodbe. Omamljeni narodi so te pogodbe in njihove razsodbe imeli za večno veljavne. Zmagovalci so mislili in verjeli, da eo z njimi za vselej zlomili voljo in mod poraženim ljudstvom.
Toda opazovalec, ki je te dni hotel 6lvarno ugotoviti, kakšne sledi je pustil v svetu, zlasti pa v Evropi, tako imenovani večni mir iz leta 1918 in 1919, je moral z razočaranjem priznati, da o tistem miru in o'tistih mirovnih pogodbah ni po dvajsetih letih skoraj nobenega znamenja več. Evropa je v teh dvajsetih letih kljub mirovnim pogodbam spremenila svoj zemljepisni in politični obraz. Premagani narodi eo se vrgli na delo in so v dvajsetih letih zmagovalce skoraj na vseh področjih: od gospodarstva do oborožitve ujeli ali pa jih celo prehiteli.
In prav v jubilejnem letu je Evropa bila deležna največjih in najvažnejših sprememb glede ivolitičnega ter zemljepisnega stanja, katero so ustvarile zmage v svetovni vojni in mirovne pogodbe. ki so se rodile iz njih. V dvajsetem letu ko so evropsko usodo vodili državniki kakor
Hitler, Mussolini, Chamberlain, Daladier, možje, ki so se jeseni leta 1938 sestali v Miin-chenu ter eni s samozavestjo, drugi z odpovedjo prečrtali versajsko listino. Spremembe stanja, ki ga je ustvarila vojna, so bile izvedene po zaslugi in po hotenju mož, ki danes drže v svojih rokah usodo vsak svojega naroda, vsi skupaj pa usodo Evrope.
Ni čuda. da ob tem dejstvu vstaja opazovalcu vprašanje, kaj je bilo z današnjimi krmarji Evrope pred dvajsetimi leti, tisto mračno, otožno, mrtvaško jesen leta 1918, ko se je svet skušal prebuditi v novo življenje. Poglejmo!
Sredi novembra 1918 je v nemški vojni bolnišnici v Pasevvaldu na Pomorjanskem ležal na trdem ležišču skoraj čisto slep vojak. Oslepil ga je gorčični plin, ki so ga metali na svoje nasprotnike Angleži pred belg. trdnjavo Ypernom. Ta vojak, ki ga je vojna udarila s svojo najstrašnejšo šibo, je bil
Hitler
odlikovan z železnim križem, najvišjim nemškim vojnim redom za junaštvo, ki ga je kazal ob vseh prilikah in se odlično vedel v vseh bojih, katerih se je udeležil, kakor pravi uradno poročilo ti-
stega dne, ko je bodoči preroditelj Nemčije dobil to častno vojaško odličje. Adolf Hitler svojega križca* ni mogel videti. Trpel je v bolnišnici in jokal. Ne toliko zaradi izgubljenih oči, marveč bolj zaradi vesti o nemškem porazu. Slišal je, kako so se uprli mornarji na bojnih ladjah v Kielu in Wihelinshafenu, kako je pobegnil cesar in da, je cesarju beg nasvetoval sam vrhovni poveljnik nemške vojske. Torej za to je bilo treba toliko trpljenja! Zato je bilo treba Verduna in poraza na Marni, zato je bilo treba štirih let gladu in odpovedi! Oslepeli vojak je poslušal tovariše, kako so bili vsi za revolucijo in za obračun s starim redom. Pozneje je o teh dneh in urah zapisal sam naslednje besede:
•»PosluSal sem in jeza me je davila. Toda če nisem svojih tovarišev zaradi prevratnega govorjenja ovadil, je bilo samo zato, ker 6em vedel, da mora tako ali tako priti zlom. Toda zase sem tiste ure sklenil, da se bom vrgel v politiko...«
Po dvajsetih letih lahko Nemčija in Evropa gledata uspehe tistega samotnega sklepa ...
Mussolini
ustvaritelj nove Italije in njenega imperija, je bil novembra 1918 invalid. Trpel je na posledicah hude rane, ki jo je leta 1917 dobil na soški fronti. Bil je telesno nesposoben, da bi se bil vrgel v delo, ki ga je vleklo. Brez moči je moral gledati brezvladje, ki 6e je zaradi socialne stiske in nasprotij kljub zmagi nad Avstrijo širilo po italijanskem polotoku. Pisal je članke in skušal pripraviti svoje rojake ter njihove voditelje do jasnih spoznanj in do pameti. Z vsemi silami je nasprotoval miru, ki ga je Italiji predpisal Wil-son. Skušal je italijansko javnost in politične voditelje ogreti za ohranitev zasedenega ozemlja in za Reko, katero je proti volji italijanskega vojnega poveljstva, proti volji vlade in proti volji velesil zasedel s peščico vojakov njegov prijatelj pesnik D'Annunzio. Mussolini je tedaj zapisal besede:
»Odpovedati 6e ozemlju, ki smo ga zasedli, odpovedati se zmagi, bi danes pomenilo klavrn polom.«
Bilo je treba veliko boja in še več žrtev, da je v Italiji po vojni zmagala ta Mussolinijeva volja in D‘Annunzieva zamisel. Toda ker sc jo to. zgodilo, ima Italija v dvajsetem letu po premirju v Evropi in svetu položai, kakršnega bi ji 1. 1918 ne bil nihče prisojal.
Daladier
ministrski predsednik Francije za letošnjega miin-chenskega sporazuma, mož, ki ima na razpolago vse prilike, da postane njen močni voditelj, je bil
pred dvajsetimi leti pehotni kapitan. V vojno je šel kot narednik, zaradi svojega velikega junaštva je dobil vojni križ in red častne legije ter napredoval od naredniko za kapitana. Z osem in dvajsetimi leti je bil Daladier profesor in župan v mestu Carpentrasu Ko se je končala verjna, je bil star štiri in trideset let in je omahoval med politiko, kamor so ga vlekla vojna spoznanja in volja, da bi Francija svojo zmago izkoristila, in med službo srednješolskega profesorja zgodovine. Odločil 6e je za zadnje, pustil uniformo in bil profesor v Grenobleu, Lilleu, Marseilleu. Toda volja do političnega dela ga ni minila Pustil je šolo, ko je videl, da plava Francija po toku, ki jo bo prej ali slej pripravil ob vse, kar je z vojno dobila. Čez dve leti je bil poslanec, toda bilo je prepozno, da bi v bogati, veseli in zadovoljni Franciji začel s kakim mladim, prelomnim gibanjem, dasi je potrebo po njem izpovedoval. Ker se ni odločil o pravem času, je morda tudi to pomagalo, da so se sile zmagovalcev in premagancev izenačile, če ne celo zamenjale, v kratkih dvajsetih letih .
»Apostol miru«, ki ga je letos ves svet slavil kot največjega dobrotnika človeštva, »leteči predsednik« angleške vlade
Chamberlain
je bil pred dvajsetimi leti 6amo župan svojega domačega mesta Birminghama. Med vojno so ga sicer poklicali v London, toda voditelju tedanje angleške politike in sedanjemu Chamberlainove-mu osivelemu nasprotniku Lloydu Georgeu se je zdelo, da se mladi, delavni in molčeči škot v Londonu ni obnesel. V Londouu so se norčevali, da je »človek e podeželja s podeželskim mišljenjem« in eo ga poslali domov na Škotsko. Toda Neville Chamberlain, brat tedanjega pravosodnega ministra Austena Chamberlaina in potomec stare, odlične škotske rodbine, se je leta 1918, ko je moral doživljati premirje in mirovne pogodbe kot človek na podeželju, zaklel, da se bo za la poraz
Skupina Arafccev, ki jih ženejo angleški policisti iz koncentracijskega taborišča (zadaj) na delo. v	To	taborišče	leži	na	galilejskih višinah.
/ 58 letni Izmet Ineni, novi predsednik turSke republike.
maščeval in da bo imel nekdaj važno besedo pri vodstvu Anglije. Šlo je počasi: s petdesetimi leti je šele prišel v parlament, toda za dvajsetletnico premirja je bil on tisti, ki je s svojimi prizadevanji rešil Evropo in rešil svetu mir, tisti mir, ki so mu pred dvajsetimi leti prerokovali večno trajanje.
Ta mir so pred dvajsetimi leti kovali možje, ki so pomrli ali so pozabljeni. Reševali in rešili
—	upajmo, da za dolgo — so ga štirje možje, katerih v novembru 1918 ni nihče poznal in jim nihče ničesar prisojal.
»Trgovina z meteorji" v državi Chile
Ravno v Atacamsko puščavo padajo neprestano nenavadni izpodnebni kamni, in sicer prve dni v mesecu
Po treh stvareh je svetu nekoliko bolj znana Atacamska puščava v Južni Ameriki. Prvič po tem, da je bogata na salpetrovi kislini in drugih podobnih zemeljskih izvirih, drugič, da je ravno na tej pusti pokrajini trojna meja med južnoameriškimi državami Čile, Peru in Bolivijo, kjer so se spopadle pred časom tudi vojske omenjenih treh držav. Tretjič pa je ta puščava zaslovela prav v zadnjem .času še po tem, da neprestano padajo na zemljo težki meteori.
Prebivalci, nekega tamkajšnjega čilskega naselja so zadnjič pripovedovali, kako 60 ponoči opazili najprej močan sij, kot dedgo ognjeno črto, ki se je potegnila z neba na zemljo, nato pa so slišali silen pok, Zemlja sc je močno potresla in ljudje, ki so videli in čutili ta nenavadni pojav, so pričakovali, da bo vsak čas konec sveta.
O tem pojavu so poročale nekaj dni pozneje tudi radijske postaje. V Valparaisu in drugod so takoj postali pozorni na ta poročila, posebno še razni strokovnjaki, ki se bavijo z astronomijo. Dva iz Valparaisa sta odšla nato na kraj sam, da bi ugotovila, koliko je resnice na stvari ter da bi rešila uganko o neprestanih eksplozijah v Atacamski puščavi, Ko sta se neka noč mudila v bližini kraja, kjer so ljudje prej opazovali čudni nebesni pojav, sta še sama doživela isto. Bila sta priči, kako je priletela na zemljo velikanska ognjena krogla kot silna bomba. Sledil je močan pak, na velike daljave pa so ljudje spet čutili, kako se je zračni pritisk naenkrat povečal.
V	Valparaiso sta se te dni vrnila ta dva astronoma ter povedala zanimive stvari. Ugotovila sta, da tam redno v začetku vsakega meseca pade na zemljo kak meteor. Značilna je ravno to, da roe-teori padajo po veliki večini ravno v tem puščavskem pasu. Meteori, ki-padajo tu, so kameniti kosi, toliko veliki kot kaka hiša. Čudno je drugič tudi dejstvo, da meteori padajo navadno vselej ob začetku meseca
Astronomski učenjaki so prepričani, da gre tu za čisto nenavadne pojave, ki jih ni mogoče na noben način v naprej izračunati in napovedati. Morajo pa biti posledica kakih pomembnih, do-zdaj še neznanih sprememb v svetovnem vsemirju. Težnostne 6ilc v svetovju sa tako različne, da je naravnost izključeno, da bi izpodnebni kamni padali vedno na istem kraju na zemljo. Če se to
kljub temu dogaja, mora biti posledica nenavadnih sprememb, naključij.
Toda, temu naključju je prebivalstvo tamkajšnjih krajev lahko iz vsega srca hvaležna. Ti izpodnebni kamni 6o čisto drugačni, kakor pa so tisti, ki so dozdaj padali kje drugod na zemljo. Kemična preiskava je to z gotovostjo dognala. Ta posebnost je vzrok, da eo v državi Čile dobili v zadnjem času novo vrsto trgovine, ki bi jo lahko imenovali »trgovino z meteori«. Znanstveniki vsega sveta se namreč zanimajo za to nenavadno darilo, ki je prišlo iz V6emirja. Čile pa takšnih redkih drago.cenosti ne daje kar tako zastonj, čeprav zanje nimajo nobene zasluge in zanje tudi niso ničesar drugega prestali, razen nekaj strahu v začetku. Zdaj pa so se takšnih nočnih pošiljk že navadili in 60 jih tudi lahko veseli. Da bi grozili s 6mrtnimi žrtvami, je malo verjetno, dokler padajo le na tem puščavskem pasu. Čudna previdnost in prizanesljivost! Kaj če bi začeli padati nad kakim bolj obljudenim krajem, ali na primer celo nad k»kžna velika mesta?
Programi Radio Lfublfana
Potek, 18. novembra; 11 Šolska ura: Potovanje-rib (g. Rafael Ba6ar) — 12 Z naSih hribov in dolin (pl.) — 12.45 PoroSila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Žeuskii ura: VeS spoštovanja! (gdč. Krista Hafner) — 18.20 B. Smetana: Valensteinov tabor, suita (ploSie) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nao. ara _ 19.50 Kotiček SPD: Ob 70-letnioi dr. Frana Tominška (g. prof. Janko Mlakar) — 20 Rezervirano za prenos — 22 Napovedi, poročila —
22.30 Angleške plošče.
Orugl programi
Petek,, 18. novembra: Belarad: 20 Zagreb. 20.30 Klavir, 21 Kostič: Maksim Benojevlč, 22.20 Harmonike — Zaareb: 20 Odakova 'Staroslovenska maša*,
20.30 Hespighijeva sonata, 21 Iz francoskih opeT. 31.30 Igra, 22.20 Plesna glasba — Sofija: 19 Opera — Varšava: 19 Salonski orkoster, 21 Zbor, 21.15 Simfonični koncert — Trst-Milan: 21 Simfonični koncert — Rim-Bari: 21 Igra — Dunaj. 20.10 Simfonični koncert, 22.30 Beethovnove skladbe, 23 Zabavni koncert — Berlin: 20.10 Spevoigra »Derfflinger« — Kiinigsbero: 20.10 Opereta »Tatarka« — Vratislava: 20.10 Južnoalpska glasba, 21 Schubertovo skladbe — tipsko: 20.10 Schubertov večer — Krilit: 20.40 Vojaška godba — Frankfurt: 20.15 Simfonični koncert — Stuttgart: 19 Operetni koncert, 21 Simfonični koncert — Hcromiinster: 20 Verdijeva opera «rios v maskah«
12
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Antoniu se je kar zdelo, da pri čitanju čuti topli krepki stisk Carlove roke. 'loda datum ga je presenetil. Dva meseca staro je bilo pismo! Kako daleč je bilo'vse to! Ne, Dolores ni nikdar pisal. Razvil je zabojček, o katerem je Cibo pisal, in odtrgal pokrov. Par gumbov za manšete iz carneola, sicer nič. Nič napisanega! Spet je zaprl zabojček in ga za čas položil ob stran, /a zahvalo ji je hotel poslati glavnik iz slovnove kosti.
Ferdinando in kapitan sta žurno primerjala račune. Zaradi dveh posod biskvita je nastal majhen nesporazum. Kako sta se le razburjala zaradi tega! — »Gre na moj račun, Ferdinando!« Upravitelj je zapisal brez besede. Smešen človek: nič ga ni zanimalo, le da so bili v redu njegovi konti! V tem pa je bila njegova sestra nekaj drugega, hvala Bogu! Toda posta je bila pretežka, da je ni bilo več mogoče danes zvečer spraviti v kraj. Le nekaj pisem je hotel še brati. Med njimi so bila nekatera iz Livorna.
Voščil je kapitanu in Ferdinandu lahko noč. »Zjutraj si bomo skupaj ogledali naselbino. Bilo mi je v veliko čast, da sem vas spoznal, don Ruiz. Povejte mi, če vam morem še s čim postreči
—	kar brez skrbi se obrnite name! Gospod upravitelj vas bo spremil k ladji. Lahko noč.t
Hiša je postala naenkrat vsa tiha, ko so obmolknili glasovi doli po gričku. Iz prečnega bruna se je vsulo nekaj lesnega pralni na mizo. Ze spet termiti! Prav gotovo so se že naselili v lesu. Antonia je nejevoljen stresel lesni prah z vrhnega pisma in ga odprl. MaeNabovo pismo:
»... Gospod ne more peresa več dobro držati. Njegovi roki že močno drhtita, da mu ne gre nobeno pisanje več od rok. Prav hudo mu je, da ne pridete nazaj. Naj vam v njegovem iinenu povem: tiikaj imate zadosti za življenje. Ne čakajte predolgo. Rad bi te še videl. To bi bilo boljše kot denar, ki ga pošiljaš. Pa tudi za to ti bodi hvala. Pridi domov. V hiši je mrak, če ni tebe.
K temu le to pristavim: Amen in naj se zgodi torej, gospod Antonio. Mi (jaz, gospod Toussaint in zvesta ženska soba) smo še vedno tu. Jaz prejemam plačo, pa ne vem, zakaj. Mladi go-
spod Nolte prihaja pogosto in povprašuje po vesteh o vas. Pa mu pogostokrat ne vemo nič odgovoriti. Upamo, da ste zdravi. Tudi jaz se ne smem pritoževati. Vrnite sc kaj kmalu zdravi!
Vaš vdani pokorni sluga Willim MacNab.
Domov, domov! Kaj ne boste s tem že enkrat nehali? Kje naj bi bil ta domov? Morda Italija in Cassa Bonnyfeather? Vsa Evropa jo bila ena sama velika Cassa Bonnyfeather s starimi, krasnimi, zasanjanimi freskami, ki so migljale s sten, s stropnimi slikarijami, na katerih so se krepčali pozabljeni bogovi s svojo lastno pozabljenostjo, z majhnimi pritlikavci, ki so vodili knjige in dopisovanje. Tjakaj naj se, vrne? V mesto Brignole k patru Ksaveriju? V mrtve vrtove v mesečini in k muziki zatelebanih pevk, v opero, ki je nikoli niso predvajali?
Ne, tjakaj ne spada več. Spada pa v drug boljši čas, v svet, ki se mu odpira v majhnih odlomkih. Ampak vrniti se — to se ne bo zgodilo. Tu bo našel nov svet, mnogo ustvarjeni svet, tukaj v gozdovih, kjer poganjajo še vse klice.
Nagnil se je na mizo in z roko podprl brado. Posvetila sc mu je davna slutnja. Zdelo se mu je, da razume, zakaj je bronasti deček ob studencu oslepil, v kaj je strmel, ko je gledal neskončno enakomerno izpreminjanje drveče vode. Bil je isti cilj, v katerega je buljil tudi on, da bi skoraj oslepil, v veletok sprememb med dogodki, ki so se zdeli mnogokrat tako jasni in vidni, pa so vendar prihajali iz tajin-stvenega izvira ter se brez konca zlivali v eno smer, nasproti neznanemu. Morda pa je bil on sam drugi deček iz brona, manjkajoči dvojček, ki se je utjiaknil pred večnostjo s strani svojega brata? Morda je bil to ter sc je le za kratek čas spet vrnil, da bi strmel v vodo. Morda je bilo vse to resnično: svetli privid lepega tovariša v igri, obraz dečka v vodni gladini, otrok, ki je sedel med vejami drevesa ter se z njim pogovarjal. Morda takrat ni z nikomer drugim govoril kakor s seboj. Kdo je vendar ta — jaz? Kaj ve kdo? Se kdo briga za to? ...
Da, blažena Marija, ona, ki ga je obiskala ponoči z Angelo, ona bi se brigala za to — Toda to je bijo že mimo. Ko je ležal, je bilo vse temno. — Le njegovo telo je ležalo tamkaj, toda to je v resnici tudi ostalo! Prijel je za vrč z vinom in si napolnil kozarec.
Sveče so že davno pogorele do kraja, pa tudi svetilke s palmovim oljem so dogorevale. Antonio se je dvignil in pomedel v stran pisma, te glasnike tega sveta samih pajčevin. Upihnil je luč in zadihal z globokimi dihi v temo. Mali sovi doli na vrtu sta nekajkrat hreščeče zamrmrali, a nekje je zacvilila miš. Za temi tankimi glasovi iz bližine pa se je dvigalo in padalo, kmalu v visokem zboru, pa spet v večglasnem šelestenju petje neizmernega pragozda, ki je vsenaokoli obhajal Gallegovino: tuljenje krokodilov iz doline, potem trobenta-
nje črede slonov, lajanje opic, ki so kukale na svojih vejah skozi mesečino. Od zuzljanja milijard mušic se je kar tresla noč. Antonio je stal in se tresel. Kakor plesalec, ki se brez odpora preda glasbi, tako se je predal temu zvenenju, ki se je zdelo, da jo namenjeno njegovemu telesu, njegovim kostem bolj kot njegovemu duhu. Vse njegovo telo je nihalo z njimi. Topli zrak od zunaj ga je oblizoval -V nleS0V0 tenko obleko. Antonio je nemarno odvrgel svojo obleko in počasi zamišljen odšel v temi po hodniku do svoje sobe.
Zjutraj, čim je vstal, je že imel opravka s tisoč malenkostmi ki so zahtevale od njega takojšnje odločitve, take, ki je bila mnogokrat pomembna za veliko ljudi.
•1	1® pojedel v družbi kapitana Matanze, so prišli 8
hribov čuvaji, ki so trdili, da so pregovorili veliko arabsko karavano, naj zavije h Gallegovini in tam proda blago. Kmalu je bilo vse urno na nogah, da bi pripravili vse za prihod pričakovanih. Da bi vodjem pokazali smer in počastili arabskega glavarja, je začel streljati eden izmed topov v enakomernih rednih presledkih.
finainštirideseto poglavje.
1	Pogled v plavž.
»Nekaj nenavadnega je, da v tem letnem času prihaja k nam še kaka karavna,« je dejal Antonio donu Ruizu. Sedela sta spodaj na pomolu, kadila in gledala, kako naglo so pod vodstvom in budnim nadzorstvom Juana z občudovanja vredno naglico raztovorili »Fortuno«. Ilreščanje žerjavov in vpitje mornarjev, ki so delali pri škrip-cevju, je donelo preko vode. Jutro je bilo strašno vroče. Tukaj spodaj ob reki ni bilo nobenih vetričkov. Antonio je od časa do časa snel svoj široki palmovi slamnik ter si otrl pot z lica in obraza.
Kot bron, kadar se topi v ognju, si je mislil don Ruiz, ki je že videl topili marsikateri top — ko teko prve kapljice od njega. Nato traja še nekaj časa — a potem se stvar zlije — čisto nenadoma, utasno pa je dejal: »Ah, mislil sem, s karavanami gre zmerom v zapovrstnem redu tako naprej.«
Zdelo se je, kakor bi se silil. Antonio se je zasmejal in mu ponudil steklenico. »Ne, običajno prihajajo novembra, ko se začne suha doba. Tokrat pa jih je izvabila ,Fortuna’. Pred kratkim sera namreč poslal po slu posebno obvestilo enemu izmed najmogočnejših poglavarjev Fullahov v hribih, Aliju Mami, v Futa-Jalun. Danes zjutraj so pnsli moji glasniki nazaj in mi pripovedovali, da se je ta stari kujon kot volk vrgel na sužnje, in sedaj prihaja njegov nečak Amah-de-Bela z veliko karavano. Rad bi me znova spreobrnil k veri nje-govih očetov ter me je celo povabil v glavno mesto svojega strica.
—	Veste kaj: če vam je prav, si boya ogledala kaj naokoli, a jaz vam bom pokazal našo Gallegovino.- Imam namreč navado vsako jutro oblesti vse posestvo.« Potisnil je slamnik na glavo, nato sta vstala ter se med pogovorom splazila s pomola v veliko skladišče.
»Slovenski dom« liha]« vsak delavnik ob 12. MeseJna naročnina 12 din, n Inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva oiiea 6/III. Telefon 4001 do 4005. Uorava: Konltarl*»« nli«.
Za Jngoilovauk« tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: J«ie Kotiček.