Stric Matic s košem novic
Dne 26. tnarca smo praznovali 100 letni-co rojstva narodnega huditelja in pisatelja dr. Janeza Mencingerja. Kakor vsi sloven-ski velikani je bil tudi udvetnik Mencinger sin kmetiških starSev. Rojen je bil 1. 1838. v vasi Brod na Gorenjskem. V šolo je ho-dit v Bohinjski Bistrici, gimnazijo jc obi-skoval v I-jubljani, pravo je pa študiral v Gradcu in na Dunaju. Umrl je 12. aprila 1. 1912-. Mencingtrr je brez dvoma inreden pojav v slovenski literarni zgodovini. Nje-gov veset in živahen življeojski nazor in njegov sonCni humor še danes poživljajoče vpUvata na bralca. Spisal je mnogo povesti in novel, Se danes radi Čitamo »Jerico«. »VetrogončiČa«, »Skušnjave in skušnje« »Z\aU> pa sir« itd. Najbolj znann pa sta njegov zabavni, duboviti potopis: »Moja hoja na Triglav« in filozofsfci roman »Aba-don«.                      ^c
. Priključitev Avstrije k Nemčijj ima 2a posledico tudi važne zemljepisne sprcmem-be. Doslej je bila najvišja gora Nemčije Zugspitze, odslej je to Veliki Klck (Grossi-glockntr) v Velikih Turah. Vrh mcri 3708 metrov. Dunav teče zdaj od svojega irvira do Bratislave po nemškem državnem ozem-lju. Drugo največje nemsko mesto ni več Hamburg, temveČ  Dunaj.
Nemčija je imela 1. 1914., pred začet-kom svetovne vojne, 541.280 kvadratnih ki-lometrov površine. L. 1937. jc znašala po-vrŠina njcnega ozemlja 470.699 kvadratnih kilometrov. zdaj ko je vodja Hitler vklju-Čil Avstrijo (Ostma rko) v meje Velike Nemčije, pa ima ta država nekoliko večji obseg kakor pred svetovno vojno, namreč 554,556 kvudratnih kilometrov. Prehivalstvo Vetikc Neročije je naraslo od ()7.79O.00t* prebivalcev na približno 75 milijonov ljudi. *
V ogromni stcklami v Toledu (Ohio) v Amcriki izdelujejo tako močno steklo, da samo pol palca debela žipa lahko drži 3  tone  tcžkcga slona.
Mamutska skakainica v Planici je /e od 1. 1934., ko jo je zgradil ing. Bloudek, pred-met živahnih razprav v mednarodnem smu-čarskem svetu. Mednarodno udruženje sto-ji na stališču. da take rekordnc skakalnicc zaradi velike nevarnosti nasprotujejo smi-slu smuOarskega skuka, in zaradi tega ne dovoljuje skokov na, njej. Nu podlagi štc-vilk pa lahko dokažcmo nencvarnost »srau-ških poietov«, kakor sc imenujejo skobi na tej skakalntci. Za gradnje tc skakalnice je znašal najdaljši skok na svetu 86 metrov in aamo brata Kuud sta skočila tako da-leČ. V Planipi so pa medtem dosegH Nor-vežani skoke po 99 metrov, Cebi so sko-čili 90 metrov, Poljaki 96 metrov, Svicarji 90, Jugoslovani 92, Nemci 99 metrov in končno- Avstrijcc Bradl 107 metrov. Na tej skakalnici je bilo napravljenih tekorn 4 let 139 skokov preko 80 metrov, od katerih je biVo le 14 s padcem. Preko 90 metrov so sko^ili Norvežant I6krat. od teh ata bil* le dva skoka s padccm. 6krat je bilo pre-koraienih 100 metrov in to vsakikrat brcz padca. Zadnjega poskusnega skakanja dne 13. marca su se udetežili skakači Bradl. Dellekarth, Schneidfnbacli, Wiedctnann in NovSak. Teh pet skakačev jc skočilo 33 krat. 9 skokov jc bilo preko 90 metrov in 5 preko 100 metrov. Padet je enkrat le Tugoslovan Novšak pri skoku 85 metrov. Bradl je dosegel zaporcdoma v dveh dneh 83, 95, 100, 107, 90. 98, 102 in 104 metre.
Pred   kratkim   si  je   19 letna  mtadenka Analiza Fogelstromova pridobila patent za ladtjskega kapitans. Pogumno dekle je se-veda najmlajši kapitan na Švedskem. *
Pri Sahovski simultanki, ki jo jc prete-k!i mesec igral šahovski mojster Aljehin v Londonu, se je pomeri! z osemnajstimi na-sprotniki. 17 iger je dobil, osemnajsto je pA izgubil io sicer je mojstra ugnalo komaj 12letno dekletce EUen Saundersova, ki ve-Ija na Angleškem za čudežnega šahovskega otroka.
Poiabno pilporoiomo bogoto teblro laplh mlodln. Mig PO »^tonrti cenoh.  —   htmtia  lm)(ge  po c*n*lh, ki jlh  hnojo  tofffci upravMtH