V NAŠI DRŽAVI. Na Bledu, kjer se mndl naš kralj, je bilo 20. avgusta posebno živahno. S prihodom predsednika vlade generala Zivkoviča na Bled je bilo tudi vsc državno življenje prenešeno tjekaj. Pred sednik vlade je bil pri kralju v avdijenci. Na Bledu so se še mudili omenjeni dan minister pravde dr. Srskič, <ir. Korošec, Uzunovič in dr. Svegel. IMinister pravde in novi ljubljanski _kof dr. Rožman sta bila tudi dne 20. avgusta na dvoru, kjer sta bila sprejeta v avdijenco in je škof dr. Rožman položil ob tej priliki svojo škofovsko prisego. Minister za šume in rude dr. Korošec se je zopet vrnil v Beograd. — Dne 21. avgusta je bil sprejet od kralja na Bledu v oprostilno avdijenco g. nadškof dr. A. B. Jeglič, da se oprosti od vladarja. Na Bled je prišel iz škofijskega dvorca v Gornjemgradu. Na Bled so se še pripeljali kmetijski minister dr. Šibenik, finančni minister dr. Sveiijuga in trgovinski minister dr. Demetrovič. Svečancst zamenjave polkcvuih zastav. Dne 6. septembra bodo v Beogradu svečano blagoslovljene in od kralja polkom naše vojske izročene nove polkovne zastave. Stare bodo shranjene v cerkvi na Optencu. I_ DRUGIH DRŽAV. Nemški novi vol?.Ini načrt in zahieve po spreniembl mirovnih pcfjodb. V Ncmčiji se izdelujejo v besedi ter na papirju vsa mogoča ugibanja glede parlamentarnih volitev in o sestavi vlads po volitvah. Največjo pozornost vzbuja nov načrt volilnega reda, katerega je izdelal notranji minister dr. Wirth in ga predložil vladi v presojo. Načrt prcdvideva znižanje števila poslancev v nemški zbornici na 400. To znižanje bi se doseglo, ako bi se uporabilo za izvolitev enega poslanca mesto dosedanjih 60.000 le 70.000 glasov. Bodoče volitve bi naj bile po proporcu. Nem_ij_ bo razdeljena na 162 volilnih okrožij, ta pa na 32 volilnih okrajev. Vsako volilno okrožje bo štelo 385.000 prebivalcev in od teh 250.000 volilcev. Dovoljene bodo samostojne osebne kandidatne liste brez strankarske opredelitve. Državne liste, na katerih so se zbrali vsi odvišni preostanki glabov posameznih strank, bodo odpravIjene. — Nemčija je pričela na vseh koncih in krajih boj za spremembo mirovnih pogodb. Nemci zahtevajo izboljšanje v svoj znatni prid mej napram Poljski, zavzemajo se za vprašanje narodnih manjšin v Alzaciji in Loreni, ki so jo morali odstopiti Franciji, §e ona malenkost nemšk.ga ozem lja, ki je pripadlo po plebiscitu Belgiji, je Nemcem trn v peti. Glavna nemška zahteva po desetletnem miru pa so kolonije, katere je morala dati Nemčija po vojni oškodovanim velesilam kot odSkodnlno. Zahteve Neni- cev po obči spremembi mirovnih pogodb so že dalje časa predmet občega vznemirjenja Evrope. Odgcditev krenanja rumunskega kralja Ka_ola. Kronanje rumunskega kralja Karola, ki je bilo določeno za 5. oktobra 1930, je odloženo na pomlad prihodnjega leta. Glavna ovira kronanja je vprašanje razveljavljenja razporoke kralja s princeso Heleno. Kralj je izjavil, da hoče biti kronan le on, temu so se uprli predstavniki vseh strank, ki zahtevajo skupno kronanje s Heleno. Princesa Helena je odpotovala iz kraljevega bivališča v Sinaji v Konstanco. Za letošnje septei_ib.rsko zassdanfe Drnštva nar.d.v je sestavljeno naše odposlanstvo takole: zunanji minister dr. Marinkovič, bivši minister Andrej Gosar in bivši minister dr. Želimir Mažurani5. Francoski zunanji minister Briand pripravlja za to zasedanje predložitev modre knjige, v kateri bo objavljen njegov proglas glcde evropskih združenih držav in odgovori 26 držav na njegov predlog. Anglijo tare brezposelncst — Ameriko gospodarska kriza. Nn Angleškem je prekora.ilo število brezposelnih že 2 milijona. Vsi načrti za odpravo ali omiljenje brezposelnosti so se izkazali kot nezadostni ali neizvedljivi zaradi preobremenjenja državnih financ. Prihodnji angleški državni prora.un bo visoko pasiven radi predvidika brezposelnih podpor. — Ameriški dvžavniki in strokovnjaki se posvetujejo o ukrepih vlade za pomoč po suši oškodovanim poljcdolcem. Hud udarec za Ameriko je tudi občutna industrijska kriza radi padanja ameriškega izvoza na inozemske trge. Tudi Amerika računa za bližnjo bodočnost z visokim primanjkljajem v državnem proračunu. V ameriških ZedŠEJeEih državah se bodo vršile letos novembra volitve ~ kongres in sonat. Volilni boj so otvorili demokrati, ki očitajo predse-Iniku Hooverju čisto zagrešeno finančno ter gospodarsko p-olitiko in naraščanje brezposelnosti, ki je doseglo število 5 milijonov. Anglija In Ruinuaija proti sovjetom. Časopisje oznanja ustanovitev an^-leško-rumunskega mornariškega oporišča proti sovjetski Rusiji neposredno ob rusko-besarabski meji pri kraju Razel. Angleška vojna eskadra je že priapela v rumunsko vojno luko v Konstanci. Angleži so zahtevali zadnje dnl od Bclgarije, da posv^eti vso pozornost makedonski revolucijonarni organizaciji in prepreči nadaljncf rovarenje in vpade v sosedne države. Dosedanje vladne aretacije nekaterih voditeljev makedonstvojuščih nikakor niso bile zadostne. Iz nemirne Indije. Položaj v Indiji se je zopet poostril kljub umiku Afrldov, ki so se umaknili izpred trdnjave Pešavar, da zberejo nove moči. Indijci bojkotirajo angleško blago tako, da so industrijska podjetja še vedno zaprta in jih straži policija. Ghandi je naslovll iz zapora na indijskega podkralja Irwina svoje pogoje, pod katerimi bi se udeležili njegovi nacijonalisti takozvanih indijskih posvetovanj v Londomi. Ghandi zahteva od angleške vlade svečano obljubo, da postane Indija po vzgledu Avstralije, Kanade itd. dominjon, in popolno pomilošče« nje. Ako bo vlada sprejela te pogoje, bo prenehalo indijsko gibanje z bojiera proti angleškim oblastem in trgovcem.