6 VELIKI INTERVJU LILI JAZBEC, ZAGOVORNICA GLAS OTROK 8 TEMA MESECA ČISTILNA AKCIJA "OČISTIMO DOMŽALE 2013" 18 KULTURA 14. GOSTIČEVI DNEVI SLAMNIK glasilo občine domžale 29. marec 2013 | letnik liii | številka 3 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale slamnik@kd-domzale.si Naj našim otrokom vedno sije sonce Občina Domžale je zaključila pomembno investicijo na področju družbenih dejavnosti. V torek, 19. marca 2013, je bil slovesno odprt razširjeni vrtec Krtek v Ihanu. Slavnostni govornik, župan občine Domžale Toni Dragar, je poudaril pomen odprtja vrtca za reševanje problematike zagotavljanja varstva predšolskih otrok v občini pa tudi njegov pomen za varno in prijetno otroštvo naših malčkov. »Danes je pomemben dan tako za občino kot tudi za vse starše in njihove otroke, ki obiskujejo novi vrtec Krtek. Vesel sem, da smo investicijo zaključili v dogovorjenem roku in da smo znova dokazali, da lahko s smotrnim načrtovanjem sredstev tudi v teh gospodarsko neugo- dnih časih zaključimo tako velik projekt,« je dodal ter se zahvalil vsem, ki so pomagali pri projektu. »S prvim marcem 2013 je 126 otrok s svojimi starši prvič prestopilo prag novega vrtca. Sodobno opremljeni, prijazni in prostorni bivanjski prostori so bili pripravljeni za sprejem malčkov,« je nadaljevala Jana Julijana Pirman, ravnateljica Vrtca Domžale, ter se zahvalila Občini Domžale, podružnični šoli Ihan, krajevni skupnosti Ihan, staršem in svojim sodelavcem. »Svoje delo bomo tudi v prihodnje nadaljevali z veliko mero dobre volje, posluha in strokovnega znanja ter v skladu z našo vizijo: Naj našim otrokom vedno sije sonce.« za pester kulturni program so poskrbeli otroci iz vrtca Krtek, Vzgojiteljski pevski zbor Vrtca Domžale, otroci iz podružnične šole v Ihanu ter godba Domžale. Občina Domžale je v septembru 2012 prenovila kuhinjo v ihanski podružnični šoli in za to namenila 270.000 EUR. Vrednost del za izgradnjo prizidka k vrtcu Krtek je znašala 2.450.600 EUR in vključevala vsa gradbeno obrtniška dela na novem objektu, Državno prvenstvo v latinskoameriških plesih Letošnje državno prvenstvo v latinskoameriških plesih se je odvijalo v Domžalah. V nedeljo, 3. marca 2013, se je v Hali komunalnega centra plesalo. Plesni klub Miki je v sodelovanju s Plesno zvezo Slovenije odlično organiziral državno prvenstvo in športno dvorano Komunalnega centra Domžale za nekaj ur spremenil v prizorišče najbolj atraktivnega državnega prvenstva v športnih plesih, na katerem se je pomerilo 64 plesnih parov iz kar 15 plesnih klubov. Dogodek je z navdušenjem spremljalo preko 600 gledalcev. Slavnostni govornik, župan Občine Domžale Toni Dragar, je zbrane nagovoril z besedami: »Ples je dejavnost, ki nas združuje ne glede na življenjske stile, običaje in kulturo. Vsi hrepenimo po vrhunskih uspehih, vsak na svojem področju. Vesel sem, da imamo v Domžalah odlične plesalce in da se državno prvenstvo v latinskoameriških plesih tokrat odvija v Domžalah. Ples v Sloveniji z uspešnimi plesnimi klubi in plesalci dokazuje, da ima ta šport še kako velike potenciale. zahvala gre perspektivnim plesalcem in predanim trenerjem, ki so del tokratnega državnega prvenstva, organizatorjem in seveda sponzorjem, ki kljub težkim časom plesnim klubom še vedno omogočajo nizati uspeh za uspehom.« > 26 izolacijo podstrešja in novo strešno kritino na starem delu vrtca. Notranja in zunanja oprema vrtca je znašala 180.000 EUR. V prizidku vrtca Krtek je občina uredila sedem igralnic in tri učilnice (za potrebe osnovne šole), notranje otroško igrišče, vezni hodnik med vrtcem in telovadnico na osnovni šoli, razdelilno kuhinjo in večnamenske prostore. Poleg tega je Občina Domžale uredila tudi nova parkirna mesta, v zaključni fazi pa so dela za novo dvopasovno cesto z enostranskim pločnikom in javno razsvetljavo ter obračališče za avtobus. ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 26. aprila 2013. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 11. aprila 2013, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa ter komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali pa na naš e-naslov. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com AKTUALNO Knjigomati tudi v Domžalah Sodobna multimedijsko in računalniško opremljena Knjižnica Domžale se lahko pohvali z novo tehnološko pridobitvijo RFID in knjigomati. Uporabnikom so po novem na voljo knjigomati, s pomočjo katerih uporabniki lahko vrnejo in podaljšajo že izposojeno knjižnično gradivo. Eden od knjigomatov je lociran v preddverju Knjižnice Domžale in omogoča vračilo knjižničnega gradiva tudi v primeru, ko je knjižnica zaprta in je odprt Mercator center, torej ob sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Knjigomati so tako enostavni za uporabo, da jih lahko uporabljajo prav vsi, od otrok do starejših. > 2 KULTURA Vera Terstenjak, akademska slikarka Po nekajletnem umiku v svoj svet intime, kjer je po moževi smrti iskala novih moči in inspiracije, je ponovno opaziti pravo ustvarjalno eksplozijo. Stene njenega ateljeja so polne platen, na njih so v različnih barvnih tonih bolj ali manj intenzivnih barv prisotne čarobne in skrivnostne kozmič-ne pokrajine. V zadnjem obdobju se je na njena platna vrnil tudi človeški lik. Ker je s svojim sodelovanjem in sokreiranjem nekaterih dogodkov ponovno opozorila na svojo vpetost v širšo okolico, je bila to priložnost za pogovor. > 14 ŠPORT Aleš Klavžar, predsednik KK Helios Po dokaj uspešnem prvem delu lige Tele-mach se domžalski Helios podaja v boj za odličja proti najboljšim sedmim ekipam. V letošnji sezoni, ki je prinesla enega večjih premikov, po skoraj 20 letih se je poslovil predsednik Uroš Slavinec, smo dobili novega predsednika. Vodenje kluba je prevzel Aleš Klavžar, ki si je kot glavni cilj zastavil, da KK Helios vsako leto vzgoji vrsto izvrstnih mladih košarkarjev. Hkrati pa upa, da se bo zgodba o uspehu nadaljevala tudi po lastniških spremembah v družbi Helios. > 22 OKOLJE Marko Fatur, podjetje Prodnik Javno komunalno podjetje Prodnik je eno od uspešnejših podjetij v Sloveniji na področju ravnanja z odpadki, oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadne vode. V primerjavi s slovenskim povprečjem odloženih odpadkov, ki je 58-odstotno, je Javno komunalno podjetje Prodnik skupaj z občankami in občani občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče na tem področju izjemno uspešno. Direktorja smo povprašali o poslovanju podjetja, o prihajajočih spremembah načina zaračunavanja komunalnih storitev in kaj nam bodo te spremembe prinesle. > 27 AKTUALNO slamnik@kd-domzale.si Knjige lahko vrnemo tudi, ko je knjižnica zaprta Sodobna multimedijsko in računalniško opremljena Knjižnica Domžale se lahko pohvali z novo tehnološko pridobitvijo RFID in knjigomati. Župan občine Domžale Toni Dragar in direktorica Knjižnice Domžale mag. Barbara Zupanc Oberwalder (Foto: Vido Repanšek) Knjižnica Domžale zagotavlja prijazno in vzpodbudno okolje za raznovrstne dejavnosti njenih obiskovalcev in s tem pomembno pomaga ljudem pri uresničevanju njihovih osebnih ciljev, podpira razvoj bralne kulture in vseživljenjskega izobraževanja, omogoča druženje in sprostitev ter spodbuja ustvarjalnost. K temu prispevajo predvsem storitve, kot so uporaba osebnih računalnikov za iskanje informacij na spletu, povečanje obsega prireditvenih dejavnosti, možnost individualnega študija, izobraževanje uporabnikov za uporabo knjižnice, medknjižnična izposoja, izposoja multimedijskega gradiva, svetovanje uporabnikom, študijska čitalnica, dejavnosti za otroke, prireditve za odrasle, razstave ipd. Uporabnikom so po novem na voljo knjigomati, s pomočjo katerih uporabniki lahko vrnejo in podaljšajo že izposojeno knjižnično gradivo. Eden od knjigomatov je lociran v preddverju Knjižnice Domžale in omogoča vračilo knjižničnega gradiva tudi v primeru, ko je knjižnica zaprta in je odprt Mercator center, torej ob sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Največja prednost knjigomata za vračilo je hitro in enostavno vračilo gradiva, vračilo pa uporabniki lahko opravijo sami, brez pomoči. Uporabniki, ki informacijski tehnologiji ne sledite tako hitro, pa ste lahko brez skrbi, saj se boste še vedno lahko odločali, kje boste vrnili ali si izposodili knjigo, pri knjižničarjih ali samostojno na knjigomatih. Knjigomati so tako enostavni za uporabo, da jih lahko uporabljajo prav vsi, od otrok do starejših. Postavljeni so na tako višino, da jih lahko samostojno uporabljajo otroci in invalidi, zaradi različnih jezikovnih vmesnikov pa tudi tujci. Tovrstno vračilo gradiva preko knji-gomata je preizkusil tudi župan občine Domžale Toni Dragar, ki si je v spremstvu direktorice Knjižnice Domžale mag. Barbare Zupanc Oberwalder že ogledal novo pridobitev. Tehnologija RFID Knjižnica Domžale je vzpostavila sistem RFID (radiofrekvenčno identifikacijo). Ta tehnologija intenzivno prodira v slovenski knjižničarski prostor, izpodriva izposojo preko bar code, magnetno zaščito, omogoča zelo hitro samoizposojo in vračilo gradiv, z dopolnjujočo se opremo, tj. knjigomati, pa omogoča vračilo tudi v času, ko je knjižnica zaprta. Statistični podatki namreč kažejo, da izposoja in vračilo vsako leto naraščata. V enoti Domžale je bilo leta 2012 izposojenih 683.893 enot in 216.040 obiskovalcev evidentiranih preko izposoje. Nova pridobitev bo tako olajšala tudi delo zaposlenih v Knjižnici Domžale in jih zopet vrnila tja, kamor spadajo - h knjigam, delu z gradivom, svetovanju, delu na projektih promocije branja, pomoč bibliotekarjem informatorjem. Knjižnica Domžale je lansko leto preko javnega naročila z izbranim ponudnikom Zelinka d.o.o. podpisala pogodbo o nabavi, montaži in vzpostavitvi RFID sistema 3M. Vso gradivo so zaposleni oblepili z novimi nalepkami (čipi), na katere so istočasno zapisali tudi vse podatke o gradivu. Konec leta 2012 je sledila postavitev vseh naprav, njihova montaža, sinhronizacija ter testiranje. Od začetka tega leta pa so naprave že na voljo uporabnikom knjižnice, katerim so zaposleni prve mesece in tudi kasneje pripravljeni ponuditi pomoč na knjigomatih. V Sloveniji RFID tehnologijo uporablja že kar nekaj knjižnic (Osrednja knjižnica Celje, Mestna knjižnica Kranj, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Medobčinska splošna knjižnica Žalec, Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bi- (a APRIL kino spored! Mestni i>omžaie 18:00 20:00 18:00 20:30 18:00 20:30 SKRITI ADUT | samo v Domžalah SREČEN ZA UMRET SREČEN ZA UMRET SKRITI ADUT | samo v Domžalah RAZBUAČ RALPH | sinhronizirano, 5+ SOBOTNI DRUŽINSKI FILM SREČEN ZA UMRET SREČEN ZA UMRET MARLEY DJANGO BREZ OKOVOV MARLEY DJANGO BREZ OKOVOV 12 18:00 PET 20:00 13 10:00 SOB 17:00 20:00 16 18:00 TOR 20:15 19 18:00 PET 20:30 20 18:00 SOB 20:00 27 10:00 SOB 17:00 20:00 strica, Mestna knjižnica Izola, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin - Kobarid, Mestna knjižnica Grosuplje, Knjižnica Lenart ...). Uporaba knjigomatov Uporaba notranjih knjigomatov za samo-izposojo je enostavna. Najprej pod rdeč žarek potisnemo člansko izkaznico Knjižnice Domžale, nato na ploščo položimo gradivo (priporočamo največ 3 enote), knjigomat gradivo izposodi, na koncu pa imamo, če želimo, tudi možnost natisniti potrdilo. Notranji knjigomati omogočajo vpogled v obstoječe stanje ter vključujejo možnost podaljšanja gradiva. Zunanji knjigomat za vračilo je morda še enostavnejši za uporabo, saj pri njem ne potrebujemo članske izkaznice. Pogledamo, če sveti zelena luč in nato nežno potisnemo 1 kos gradiva v odprtino, počakamo, da neha svetiti rdeča luč, in ko je zopet zelena, nadaljujemo z naslednjim kosom gradiva. Na tekočem traku v ozadju se gradivo razknjiži in pade v ustrezno sor-tirno košaro. Zunanji knjigomat za vračilo omogoča dve nastavitvi, in sicer da se lahko identificiramo s člansko izkaznico ali pa ne. Pri prvi možnosti bi člani imeli tudi vpogled v svoje stanje in bi lahko gradivo podaljšali, vendar praksa kaže, da večina uporabnikov vrača gradivo brez izkaznice, kar pomeni, da ob prihodu v knjižnico izven delovnega časa ne bi mogli opraviti vračila. Naj povemo, da še vedno vsa izposoja poteka preko COBISS-a, to pomeni, da so knjigomati in tehnologija RFID le nekakšen vmesni posrednik in da so vse transakcije zabeležene enako kot do sedaj (izposoja, vračilo, podaljševanje, zamudnina ...), le "vmesniki" so uporabnikom prijaznejši in hitrejši. Za vpise novih članov, podaljšanje članstva, plačilo članarin in zamudnin, fotokopiranje, usmerjanje uporabnikov in nudenje prvih osnovnih informacij ... pa bodo seveda še vedno na voljo usposobljeni knjižničarji na izposoji, le v primerno manjši meri. Seveda bodo v Knjižnici Domžale vse uporabnike, ki iz najrazličnejših vzrokov ne bodo pristopili h knjigomatom, še vedno lepo sprejeli na izposojevalnem pultu. Helena Dakič Prelc Občina Domžale, Urad župana SREČEN ZA UMRET MARLEY MALI VELIKI PANDA | sinhronizirano, 5+ SOBOTNA FILMSKA MATINEJA RAZBUAČ RALPH | sinhronizirano, 5+ SOBOTNI DRUŽINSKI FILM DJANGO BREZ OKOVOV LJUBEZEN LJUBEZEN I abonma FILMSKI SREČEN ZA UMRET 7. FESTIVAL GORNIŠKEGA FIUV1A Zmagovalni filmi 7. FESTIVAL GORNIŠKEGA FILMA Zmagovalni filmi 7. FESTIVAL GORNIŠKEGA FILMA Zmagovalni filmi MALI VELIKI PANDA | sinhronizirano, 5+ SOBOTNA FILMSKA MATINEJA MOGOČNI OZ I podnapisi, 8+ SOBOTNI DRUŽINSKI FILM LINCOLN MESTNI KINO DOMŽALE se nahaja v KD Franca Bernika, Ljubljanska 61, Domžale t.722 50 50 I www.kd-domzale.si Drage bralke, dragi bralci, verjamem, da tudi vi zaradi obilice snega, s katerim nas je bolj ali manj razveseljevala narava pozimi, letos že težko pričakujete pomlad. Toplejši in vedno daljši dnevi v nas prebudijo željo, da bi del te lahkotnosti, ki jo je čutiti ob spomladanskem brstenju, prenesli tudi v naše domove. Lahkotnejša garderoba, odprta okna, sveže cvetje na mizi ali popki pri lončnicah, ki smo jih po dolgi zimi ponovno postavili na okenske police in terase, spomladansko čiščenje, vse to so znanilci, da - čeprav počasi - v naše kraje zagotovo prihaja novo rojstvo narave. Toda tako kot bomo pospravili topla oblačila ter počistili naše domove, že nekaj let vsako pomlad z združenimi močmi čistimo tudi našo deželo Slovenijo. 22. marca 2013, na svetovni dan voda, se je v Sloveniji uradno začel mesec čistilnih akcij. Po lanski najuspešnejši prostovoljski oko-ljevarstveni akciji v zgodovini človeštva "Očistimo Slovenijo2012" je ponovno napočil čas, da združimo moči in v tem času poskrbimo, da bo okolje, v katerem živimo, čisto in lepo. Društvo Ekologi brez meja, organizator vseslovenskih čistilnih akcij v enem dnevu, ter Turistična zveza Slovenija, pobudnica čistilnih akcij že 20 let, v skupnem pozivu vabita vse prebivalce Slovenije, da se tudi letos pridružimo pri čiščenju in urejanju okolja v našem domačem kraju. Vse prijavljene lokalne čistilne akcije so zbrane na seznamu: ebm.si/cistilne. Prav tako vabijo vsakogar, M v naravi opazi divje odlagališče, da ga prijavi v register divjih odlagališč: register.ocistimo. si, saj je register odlično orodje, da nekoč dokončno počistimo z divjimi odlagališči. Organizatorji, ki so tokrat občine in lokalna društva, računajo na lepo pomladansko vreme, na ozračje, nabito s pozitivno energijo, in predvsem računajo na vse prostovoljce, da skupaj očistimo Slovenijo... dokler ne bo čista! Občinska čistilna akcija "OČISTIMO DOMŽALE 2013" bo potekala v soboto, 20. aprila 2013, s pričetkom ob 9. uri. V primeru slabega vremena bo čistilna akcija preložena. Kot že v preteklih letih se bodo tudi v letošnjem letu v čistilno akcijo vključile vse krajevne skupnosti, ki bodo v sodelovanju s šolami, vrtci, društvi, predstavniki lastnikov stanovanj, podjetji in krajani prispevale k čistejši in lepši občini Domžale. Podrobnejše informacije so objavljene na strani 8. Verjamem, da se bomo akcije po svojih močeh udeležili v čim večjem številu. Ne pozabite, da se preko dobrega zgleda največ naučijo tudi naši najmlajši. Pomislite, kakšno dediščino bi jim radi zapustili, kakšen odnos do narave bi jim radi privzgojili. Otrok, ki bo skupaj s svojimi starši pobiral plastenke in ostale smeti okoli vrtca in bližnje zelenice, ne bo praznih plastenk in papirčkov sam nikoli odvrgel v naravo. Za konec le še misel Mar-shala McLuhana: »Na vesoljski ladji Zemlja ni potnikov. Vsi smo posadka.« Špela Keber, odgovorna urednica slamnik@kd-domzale.si AKTUALNO Spominska slovesnost pri spomeniku padlim na Oklem Ponovno vzpostavimo dostojanstvo in človeka vredno življenje. Oklo nad Ihanom Združenje borcev za vrednote NOB občine Domžale in Krajevna organizacija ZB Ihan sta nas 23. februarja 2013 povabila na tradicionalno spominsko slovesnost ob spomeniku padlim borcem Kamniško-zasavskega odreda na Oklem. Kljub visoki snežni odeji je bilo udeležencev na spominski slovesnosti zelo veliko, med njimi borcev in bork pa tudi mladine. Z minuto molka smo se spomnili vseh padlih, ki so se jim poklonili številni prapori, pred spomenik so bili položeni venci, ognji prižganih svečk pa so v vseh prisotnih budili spomine na tragedijo pred 69 leti. Slavnostni govornik Toni Dragar, župan občine Domžale, je najprej spomnil na dogodke 24. februarja 1944 na Oklem, ko je februarsko jutro prineslo izdajo in kruto morijo. Nemci so s presenečenjem in premočjo povzročili strašansko tragedijo in uničenje. Oklo je tako postalo kraj, kjer so ugasnila življenja številnih preprostih, pogumnih, nesebičnih ljudi, ki so se borili za pravice svojega naroda, za svobodo in lepše življenje ter so imeli v srcih prostor za iskreno tovarištvo, nesebičnost in solidarnost. Zato jim po županovem mnenju vselej sporočamo, da njihov boj ni bil zaman in da so nam s svojimi dejanji, skromnostjo in pogumom pokazali, za katere vrednote se je treba boriti. Ob koncu se je zahvalil organizatorjem, nastopajočim, praporščakom in številnim prisotnim ter dejal: »Želim si, da bi v prihodnje stopili skupaj in premagali težave, nezadovoljstvo in stiske, ki nas pestijo v teh časih. Ponovno vzpostavimo dostojanstva in človeka vredno življenje. To bi si padli fantje in dekleta želeli in za to so se tudi borili. Vsem vam želim, da v teh časih ne pozabite na tisto, kar je v življenju najpomembnejše - zdravje, varen dom in ljubezen do najbližjih in do sočloveka.« »Takrat se spominjal še pozni bo svet junakov, ki v grobu trohnijo,« so v kulturnem programu zapeli pevci Moškega pevskega zbora Radomlje, ki jih vodi Olga Kuzmič, ter nas še z drugimi partizanskimi pesmimi spomnili na čase 2. svetovne vojne. Venček partizanskih je na harmoniko zaigral An-že Zavrl, pevka Silva Kosec je zapela Rož, Podjuna, Zila, posebej prisrčno pa so bili pozdravljeni nastopajoči učenci in učitelji OŠ Ihan. Spominsko slovesnost je vodila Draga Jeretina Anžin, ki je v program vple- tla vrsto misli naših pesnikov, ob koncu pa vsem zaželela, da bi znali tudi v prihodnje s spoštovanjem, medsebojnim sodelovanjem, pogumom in tovarištvom graditi mostove sožitja. Med udeleženci spominske slovesnosti so bili člani organizacij za vrednote NOB iz domžalske in vseh sosednjih občin, številni praporščaki, veterani vojne za Slovenijo, častniki in mladina, pridružili so se jim po-hodniki iz bližnje občine Litija ter številni drugi, ki so kljub vremenskim neprilikam našli čas in se v velikem številu poklonili žrtvam na Oklem ter tudi tako izrazili svoj ponos in hvaležnost vsem, ki so se borili in darovali svoja življenja za samostojno in svobodno Slovenijo. Vera Vojska Spomini na slamnikarstvo Pridite povedat in poslušat zgodbo o slamnikarstvu in tovarni Univerzale. Slamnikarski muzej Slamnikarski muzej postaja v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale vsej bolj pomemben kulturni prostor naše občine, kjer se ob spominih na slamnikarstvo zbirajo vsi, ki jih ta tematika zanima, pa tudi vsi tisti, ki so bili nekoč ali pa so še danes povezani s slamnikarstvom. S postavljeno muzejsko zbirko in prireditvami skušamo poravnati dolg do generacij, ki so ustvarile našo občino. Tako so, med drugim, stalnica našega kulturnega življenja že postali Večeri pod slamniki, v katerih se nam v pogovoru Cvete Zalokar - Oražem z gosti odkrivajo različne zgodbe naše lokalne zgodovine. Ob odprtju Slamnikarskega muzeja smo zagotovili, da bomo tudi v prihodnje raziskovali zgodovino slamnikarstva, ki je postavilo temelj naše občine, ter da bo- mo raziskovali zgodbe ljudi, ki so z njim povezane. Med temi zgodbami so posebej dragocene zgodbe ljudi, ki so bili zaposleni ali kako drugače sodelovali z Univerzale - tovarno, ki je bila s slamnikarstvom tesno povezana prav do njenega, žal, prehitrega konca. Blizu (ali celo) več kot tisoč vas je bilo, v različnih obdobjih in iz različnih generacij, ki ste bili nekoč zaposleni v Univerzale. Mnogi živite še danes in najbrž se v vaše spomine včasih prikrade zgodba, povezana z veliko domžalsko tekstilno tovarno. Še pomislite na dneve, leta, ko so iz vaših rok ali le pod vašim nadzorom izpod rok ali strojev prihajali izdelki iz slame ter vas zapeljali v čase vaših staršev, ki so bili povezani s slamnikarstvom? Za uvod bomo lahko prisluhnili dragocenim spominom dolgoletnega in spoštovanega direktorja Matije Svoljška, ki je v tovarni Univerzale delovno preživel kat 38 let svojega ustvarjalnega življenja. Prepričani smo, da vas je že veliko takih, ki bi radi povedali svojo zgodbo o Univerzale, ki bi se radi skupaj z nami spomnili delčka svojega življenja, preživetega s slamnikarstvom. Veseli bomo vaše zgodbe, veseli vseh drobtinic, povezanih s tovarno, ki je bila nekoč naš ponos, danes pa bi jo s ponosom radi ohranili zanamcem. Zato vas pričakujemo, da se nam pridružite na pogovoru, ki ga bo v Sla-mnikarskem muzeju v ponedeljek, 22. aprila 2013, ob 18. uri vodila Cveta Zalokar - Oražem. Dobrodošli na VEČERU POD SLAMNIKI, ko bodo zgodbe o Univerzale oživele in postale del naše dediščine. Vera Vojska POVABILO K SODELOVANJU Zbiranje spominov na 1. svetovno vojno V letu 2013 bo v Knjižnici Domžale potekal prav poseben dogodek, ki smo ga poimenovali Zbiranje spominov na 1. svetovno vojno. Skozi vse leto bomo zbirali spomine in družinske zgodbe, povezane z vojnimi spopadi med leti 1914 in 1918 ter medvojnim življenjem civilistov. Prebivalce okoliških krajev, ki doma hranijo dokumente, slike, fotografije ali predmete iz 1. svetovne vojne, vabimo, da nam jih do konca leta 2013 prinesejo in nam zaupajo, komu so pripadali in zakaj so zanje pomembni. Prinesene dokumente in predmete bomo pregledali, digitalizirali, fotografirali oziroma preslikali ter jih obiskovalcem takoj vrnili. Digitalizirane dokumente in zgodbe bomo naložili na spletni portal KAMRA (www.kamra.si). Kontaktni osebi za zbiranje: Urška Justin in Marijana Abe. Kolesarjenje po krajih UE Domžale Zavod za šport in rekreacijo Domžale sporoča, da bo že 11. prireditev "Kolesarjenje po krajih UE Domžale" na sporedu v soboto, 20. aprila, s startom ob 10. uri v Športnem parku. V sklopu kolesarjenja bo tudi cestno kolesarska dirka za Pokal Andreja Hauptmana. Več informacij bo na voljo na spletni strani Zavoda za šport www.zavod-sport-domzale.si in Občine Domžale www.domzale.si. VABILO PROSTOVOLJCEM NA AKCIJO "POMAGAJMO ŽABICAM" V pomladanskih večerih vas prisrčno vabimo v Rova pri Radomljah. V okviru akcije "Pomagajmo žabicam" bomo postavili zaščitno ograjo, nato pa čez Cesto Radomeljske čete in Kolovško cesto nosili seleče se dvoživke in jih tako zaščitili pred avtomobilskimi kolesi. V letu 2012 smo prostovoljci pomagali 2250 dvoživkam. Dvoživke se ponavadi selijo iz prezimovališč v mlake ob večerih med 18. in 21. uro, ko je temperatura nad 4 °C in je dovolj vlažno. Točnega datuma začetka akcije vam zato veliko vnaprej ne moremo napovedati, zato vse zainteresirane vabimo, da se nam čimprej prijavite na tel.: 070 472 600 (ga. Marjeta). O začetku akcije vas bomo obvestili z SMS-om. Prosimo, da pred začetkom akcije na www.pomagajmo-zabicam.si preberete o natančni lokaciji, potrebni opremi in ostalem. ^ Z.a cJans. Študentska. k/uM 2>0~,ža/&!!! pa tafco/e. : . .. stopiš M^/Ä^ Za fapon ... jr&SV frrto, za kino vstopnice i ZA1€ MestniKino Domžale 60 ÖO 'fovaltila - 3vüi 1 Tovarna UNIVERZALE ima svojo dolgo in pomembno tradicijo na področju slamnikarstva na Domžalskem. Njeni začetki segajo v leto 1936, ko je tovarna klobukov in slamnikov prešla v slovenske roke. Na večeru slamnikarskih spominov bomo skupaj z bivšim dolgoletnim in uspešnim direktorjem Matijo Svoljškom ter s številnimi delavkami in delavci v tej tovarni strnili spomine na čase, ko se je v tovarni Univerzale še delalo slamnike. V kulturnem programu bodo sodelovale ljudske pevke Kulturnega društva Domžale pod vodstvom Mare Vilar. Pogovor bo vodila Cveta Zalokar- Oražem. Slamnikarski muzej Domžale, Kajuhova 5, ponedeljek, 22. aprila ob 18. uri. DOMŽALE tO?» © KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE, Ljubljanska 61, Domžale, tel. 722 50 50, info@kd-dorrizale.si, www.kd-domzale.si Še posebej na obisk in sodelovanje pri oblikovanju spominskega večera toplo vabimo VSE BIVŠE DELAVKE IN DELAVCE TOVARNE UNIVERZALE, da skupaj obudimo in ohranimo spomin na njihove slamnikarske čase in izkušnje. SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 12 000 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je Občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktor Milan Marinič / Odgovorna urednica: Špela Keber / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: IR image Lektorica: Tanja Mihelčič / Tajnica: Dna Kušar, tel.: (01) 722 50 50, fax.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure / Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje / Priprava prispevkov: prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v doc zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v jpg formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. Prispevki natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v Arial ali Times New Roman pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. iz URADA ZUPANA slamnik@kd-domzale.si Skupina Helios pred večjimi lastniškimi spremembami Skupina Helios, največje podjetje v občini Domžale, je pred večjimi lastniškimi spremembami. Postopki za prodajo večinskega paketa delnic Heliosa že potekajo, potencialni vlagatelji bodo v kratkem zaključil s pregledi poslovanja družbe. Ponudniki, med katerimi so ameriška multinacionalka PPG, avstrijski holding Ring International in One Equity Partners, bodo morali do konca marca 2013 oddati zavezujoče ponudbe za nakup. Helios je v občini največji zaposlo-valec s kar795 zaposlenimi. Podjetje s svojim poslovanjem pomembno vpliva na gospodarsko in družbeno okolje v državi. Njegova največja tovarna s sedežem v občini Domžale je po prihodkih na 24. mestu v državi, po številu zaposlenih pa na 39. V celotni Sloveniji zaposluje 1364 ljudi. Podjetje je pomembno povezano z lokalnim okoljem, saj podpira številna lokalna društva, poleg tega pa že kar 30 let sponzorira košarkaški klub v Domžalah. Za občino Domžale je pomembna tudi sedanja organizacija gasilske službe, ki skozi Center požarne varnosti kot enkratno obliko sodelovanja gospodarske družbe, države in občine na zelo ekonomičen način zagotavlja visok standard varovanja življenj in premoženja občank in občanov na območjih občine Domžale, Moravče, Lukovice in Trzina. Helios je v okviru družbene odgovornosti pomembno vpleten tudi v širše okolje. Znan je Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda, s pomočjo katerega je bilo očiščeno 17 kraških jam in brezen ter obnovljenih 82 vodnih virov po vsej državi. Pomembno pa je tudi podpiranje projekta zasnov vodnih učnih poti v slovenskih osnovnih šolah in sodelovanje z Olimpijskim komitejem Slovenije in združenjem športnih zvez pri obnovi športnih objektov. Podjetje Helios je izrednega pomena tako za lokalno skupnost, občanke in občane kot tudi za državo. Zato menimo, da morajo biti vposto-pek prodaje vključene varovalke, s katerimi bi zaščitili interese zaposlenih (delovna mesta, masa za plače, spoštovanje zakonodaje itd.) ter z njimi zagotovili ohranitev sedeža podjetja, proizvodnih lokacij, razvojnih aktivnosti, blagovnih znamk, obsega trgov in finančne trdnosti podjetja. S tem bi se izognili velikim tveganjem oziroma posledicami, ki jih tovrstni prevzemi lahko povzročijo. Upamo, da bo konzorcij lastnikov, v katerem so poleg Slovenske odškodninske družbe, Modre zavarovalnice tudi zastavne upnice propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena, Zavarovalnica Triglav in nekatere družbe za upravljanje, zahteve uprave pripravljen upoštevati in jih bo vključil v pogodbo. Obstoj podjetja je bistvenega pomena in v interesu občine Domžale kot tudi širšega območja Domžal in države. Toni Dragar, župan občine Domžale Tradicionalni sprejem pripadnikov civilne zaščite občine Domžale Ob dnevu civilne zaščite je priložnost, da poudarimo pomen pripravljenosti na izjemne situacije, ki lahko vsak hip kjerkoli na svetu ogrozijo življenja ljudi ter uničijo njihovo imetje. To je tudi priložnost, da izrečemo posebno zahvalo pripadnikom civilne zaščite, pripadnikom prostovoljnih reševalnih enot, služb in sestavov ter drugim posameznikom, skupinam ter gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah. f f t j * Matjaž Korošec, Marko Žagar, Tina Urankar, Matjaž Merkužič, Andreja Pogačnik Jarc, Stane Kovač, Matjaž Čevka, Matjaž HribFoEgViMU&UtfU (od leve proti desni) V ta namen je v sredo, 13. marca 2013, potekal že tradicionalni sprejem predstavnikov društev in organizacij, ki so vključeni v občinski sistem civilne zaščite. Podžupanja občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc je prisotnim najprej čestitala ob njihovem dnevu in se jim v imenu občine in vseh občanov zahvalila, da svoj čas namenjajo zaščiti in reševanju občanov ter njihovih materialnih dobrin. »V preteklih letih je bilo kar nekaj dogodkov, ki so pokazali, kako dobro ste pripravljeni. K temu pripomorejo tudi vaša dobra organiziranost, opremljenost, stalno usposabljanje in sodelovanje na občinskih zaščitno-reševalnih vajah.« Podžupanja je posebno zahvalo in čestitke izrekla dobitnikom priznanj civilne zaščite, ki jih je na predlog župana občine Domžale Tonija Dragarja najbolj zaslužnim pripadnikom Civilne zaščite občine Domžale podelili poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan. Dobitniki priznanj Stane Kovač, PGD Domžale -mesto, dobitnik srebrnega znaka civilne zaščite Gospod Kovač je že 43 let član gasilskega društva PGD Domžale - mesto, v katerem opravlja funkcijo predsednika že 20. leto, operativno pa preko gasilskega društva deluje na področju zaščite in reševanja že več kot 25 let. Sodeloval je že več kot 300-krat na večjih požarih, poplavah in drugih reševalnih intervencijah v občini kot tudi izven nje. V zadnjih letih, ko smo bili soočeni s številnimi naravnimi nesrečami, je bil vedno v prvih vrstah pri reševanju ter je tako z bogatimi nasveti rešil marsikatero neprijetno situacijo, ki je nastala v toku samega reševanja. Pred 15 leti je bil s strani civilne zaščite že odlikovan z bronastim znakom za takratne dosežke pri reševanju. Od takrat pa vse do danes je v društvu pripomogel k boljšemu in uspešnemu posredovanju znanja mladim operativnim gasilcem. Matjaž Čevka, Tosama d.o.o., dobitnik bronastega znaka civilne zaščite Gospod Čevka je že več kot 30 let član operativne gasilske enote PGD Domžale - mesto. Vselej se je vestno udeleževal izobraževanj na gasilskem področju in tako dosegel čin nižjega gasilskega častnika II. stopnje, udeleževal pa se je tudi usposabljanj za pridobitev gasilskih specialnosti. Danes gospod Čevka opravlja funkcijo podpoveljnika gasilske enote IV. kategorije in v okolju, v katerem deluje, velja za strokovnega in izkušenega gasilca, ki s svojim delom in odnosom do soljudi daje zgled dobrega gasilca. Znanje in izkušnje, ki jih je v letih delovanja v gasilski organizaciji pridobil na več kot 300 intervencijah nudenja zaščite, reševanja in pomoči ob požarih, poplavah in drugih naravnih nesrečah, danes z veseljem deli z gasilci operativci kakor tudi z mladimi v gasilstvu. Gospod Čevka je že več kot 10 let tudi aktiven pripadnik občinske enote za tehnično reševanje, ki je organizirana v okviru PGD Domžale - mesto in je sodeloval na vseh dosedanjih intervencijah in občinskih zašči-tno-reševalnih vajah. Matjaž Hribar, Center požarne varnosti, dobitnik bronastega znaka civilne zaščite Gospod Hribar aktivno sodeluje v prostovoljni gasilski organizaciji preko 40 let. V želji po pridobivanju znanja je skozi usposabljanja pridobil čin gasilski častnik II. stopnje, v letu 1993 pa je znanje, pridobljeno na usposabljanjih v okviru GZS, nadgradil z uspešno zaključenim šolanjem na poklicni gasilski šoli. Danes je zaposlen v Centru požarne varnosti Domžale, kjer opravlja funkcijo namestnika vodje centra, na področju delovanja GZ Domžale pa funkcijo poveljnika požarno-obrambnega sektorja Dob - Vir. Njegovo znanje in izkušnje, ki jih je pridobil skozi izobraževanja in s sodelovanjem ter vodenjem mnogih intervencij, predstavljajo nepogrešljiv člen na področju izobraževanja gasilskega kadra v GZ Domžale. V letu 2012 j e bil aktivno vključen v pripravo in izvedbo zaščitno-reševalne vaje "Domžale 2012". V mesecu maju 2012 je med drugim vodil tudi eno večjih intervencij ob požaru na stari usnjarni v Domžalah, v katero je bilo vključeno preko 180 operativnih članov. Matjaž Korošec, Center požarne varnosti, dobitnik bronastega znaka civlne zaščite V občini Domžale je v letu 2012 prišlo do nadpovprečnega števila požarov večje razsežnosti. Gospod Korošec je kot vodja izmene v Centru požarne varnosti sodeloval na vseh ter s svojimi vodstvenimi sposobnostmi in požrtvovalnostjo odločilno prispeval k uspešnosti intervencij ter tako preprečil ogrožanja ljudi in večjo materialno škodo. Kot vodja intervencije ali operativec je sodeloval pri vseh največjih požarih v občini Domžale v letu 2012, in sicer: požar cerkvenega zvonika v Domžalah, požar v stari usnjarni v Domžalah, požar gospodarskega poslopja v Krtini, požar industrijskega objekta v Heliosu, požar industrijskega objekta v Hrastovi ulici Domžale, požar stanovanjske hiše v Dragomlju. Matjaž Merkužič, štab Civilne zaščite občine Domžale, dobitnik bronastega znaka civilne zaščite Gospod Merkužič je bil kot član OŠCZ vodja občinske zaščitne-reševalne vaje "Domžale 2012". Vajo je organizirala Občina Domžale skupaj s Slovensko vojsko. Izvedba vaje je bila zelo zahtevna, saj je potekala ne vseh najbolj ogroženih območjih občine, v njej pa je sodelovalo 400 ljudi in 50 vozil. Gospod Merkužič je več mesecev vodil priprave na vajo, ki so bile zelo zahtevne, saj je bila prvič poleg vseh občinskih enot zaščite in reševanja vanjo vključena tudi Slovenska vojska z vojaki in potrebno mehanizacijo. Glede na kvalitetne priprave in učinkovito vodenje je vaja v celoti uspela in pokazala koristnost sodelovanja občinskih enot zaščite, reševanja in pomoči ter enot Slovenske vojske. Tina Urankar, štab Civilne zaščite občine Domžale, dobitnica bronastega znaka civilne zaščite Gospa Urankar je v okviru občinske za-ščitno-reševalne vaje "Domžale 2012" kot članica OŠCZ vodila izvajanje prve pomoči in usklajevala delo enot na terenu. Več mesecev je intenzivno sodelovala na pripravah na vajo. Gede na kvalitetne priprave in dobro koordinacijo je vaja v celoti uspela prikazati možnosti in koristnosti sodelovanja enot prve pomoči in sistema zaščite in reševanja ter službe za prvo medicinsko pomoč. Vojko Čuček, Generalštab SV, dobitnik bronastega znaka civilne zaščite Major Vojko Čuček je kot predstavnik Slovenske vojske v sodelovanju s poveljnikom Civilne zaščite občine Domžale vodil vojaške enote v občinski zaščitno-reševalni vaji "Domžale 2012". Vsem dobitnikom iskeno čestitamo. Občina Domžale, Urad župana Izid nove brošure - Zaščita in reševanje v občini Domžale 2000-2012 Občina Domžale je ob svetovnem dnevu civilne zaščite izdala zbornik ZAŠČITA IN REŠEVANJE V OBČINI DOMŽALE 2000-2012. Za ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah ima občina Domžale organiziran zaščitno-reševalni sistem, ki ga vodi poveljnik Civilne zaščite občine Domžale s člani občinskega štaba CZ. V sistem so poleg občinske gasilske zveze vključena še prostovoljna društva, podjetja in zavodi, ki v okviru svoje dejavnosti lahko ukrepajo v primeru naravnih in drugih nesreč. Kot je dejal Peter Gubanc, odgovorni urednik publikacije, je za uspešno delovanje sistema potrebno stalno izvajati usposabljanja in urjenja reševalcev ter vodstvenega kadra. Vsako leto je tako poleg vrste rednih usposabljanj posameznih reševalnih enot potrebno izvesti več manjših in obsežnejših vaj, v katerih se preizkuša njihova pripravljenost in usposobljenost. V obdobju od leta 2000 do leta 2012 je bilo na območju občine Domžale uspešno izvedenih več odmevnih občinskih zaščitno-reševalnih vaj, ki so vključevale celoten občinski sistem, občasno pa tudi enote sosednjih občin ter druge organizacije. Poleg številnih požarov, prometnih in drugih manjših nesreč sta v tem obdobju občino prizadeli tudi dve obsežnejši poplavi, ki sta povzročili večjo materialno škodo. V publikaciji so v prvem delu predstavljene občinske vaje ter večji naravni nesreči, v drugem delu pa vse organizacije, ki se v ta sistem vključujejo. »Namen publikacije je na enostaven in jasen način prikazati dejavnost zaščite, reševanja in pomoči v občini Domžale, poleg tega pa tudi pridobiti nove članice in člane reševalnih enot, katere bomo v prihodnosti še kako potrebovali,« je še dejal Peter Gubanc. Občina Domžale, Urad župana slamnik@kd-domzale.si OBČINSKI SVET 20. seja občinskega sveta Občine Domžale V četrtek, 21. marca 2013, je od 16. ure dalje v sejni dvorani Občine Domžale potekala 20. seja občinskega sveta, ki jo je vodil podžupan mag. Lovro Lončar. Po ugotovljeni navzočnosti so člani občinskega sveta sprejeli zapisnik 19. seje z dne 14. februarja 2013 ter naslednji dnevni red: 1. Vprašanja, pobude in predlogi; 2. Volitve in imenovanja; 3. Obravnava in sprejem Sklepa o podelitvi priznanj Občine Domžale v letu 2013; 4. Obravnava in sprejem informacije o večjih lastniških spremembah v skupini Helios; 5. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in Sre dnjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990 za ob močje občine Domžale, spremembe in dopolnitve 2009/II - druga obravnava; 6. Obravnava in sprejem Pravilnika za vrednotenje kulturnih projektov in programov, ki se sofinancirajo izprora-čuna Občine Domžale in Pravilnika za vrednotenje družbenih in socialnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale; 7. Obravnava in sprejem Poročila o izvajanju Odloka o štipendiranju dijakov in študentov v občini Domžale; 8. Obravnava in sprejem predloga Odloka o štipendiranju v občini Domžale - prva obravnava; 9. Seznanitev s Programsko zasnovo javnega glasila »Slamnik«. Vprašanja, pobude in predlogi Na 20. seji občinskega sveta so vprašanja, pobude in predloge podali: Anton Preskar /LDS/, Peregrin Stegnar /NSi/, mag. Tomaž Deželak /SDS/, Marija Pukl /DeSUS/, Cveta Zalokar - Oražem /samostojna svetnica/, Metod Marčun/Peter Verbič - Lista za Domžale/, Janez Svoljšak /DeSUS/, Vera Vojska /LDS/, Robert Hrovat /SDS/ in Uroš Breznik /SD/. Volitve in imenovanja Občinski svet Občine Domžale je pod točko volitve in imenovanja sprejel naslednja sklepa: • Za predstavnika Občine Domžale v Svetu Javnega zavoda Center za mlade Domžale se razreši Mitja Grošlja, Krtina 21, 1233 Dob; namesto njega se imenuje Antona Grilja, Vodnikova ulica 4, 1230 Domžale. • Občinski svet Občine Domžale soglaša k razrešitvi Lili Jazbec, direktorice Javnega zavoda Center za mlade Domžale. Obravnava in sprejem Sklepa o podelitvi priznanj Občine Domžale v letu 2013 Svetnice in svetniki so potrdili predlog letošnjih dobitnikov priznanj, ki ga je pripravil Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve. Dobitniki priznanj Občine Domžale v letu 2013 so: • ZLATA PLAKETA se podeli Matjažu Bro-janu za dolgoletno prizadevno delo pri varovanju kulturne dediščine, posebej slamnikarstva; • SREBRNA PLAKETA se podeli Janezu Kosmaču za uspešno delo na kulturnem področju, posebej še v Foto, kino in video klubu Mavrica; • SREBRNA PLAKETA se podeli Mar-jetki Zupanek za prizadevno delo na področju izobraževanja starejših ter prispevek k razvoju občine; • BRONASTA PLAKETA se podeli dr. Mariji Bizjak Schwarzbartl za požrtvovalno delo na področju nudenja pomoči ter dobrodelnosti; • BRONASTA PLAKETA se podeli Borisu Kopitarju za delo na področju narodnozabavne in zabavne glasbe ter prispevek k promociji občine Domžale; • BRONASTA PLAKETA se podeli Francu Pirnatu za dolgoletno požrtvovalno delo v gasilski organizaciji ter za prispevek k razvoju krajevne skupnosti in občine Domžale; • NAGRADO OBČINE DOMŽALE prejmejo: Društvo tabornikov Domžale za 60-letno uspešno delo; Janez Orehek za dolgoletno prizadevno delo v društvih in krajevni skupnosti Dob; Smučarsko društvo Domžale za 60-letno uspešno delo; Študijski krožek o Slamnikarstvu za postavitev temeljev slamnikarske zbirke ter Helena Weith za aktivno delo na področju varstva in pomoči invalidom. Obravnava in sprejem informacije o večjih lastniških spremembah v skupini Helios Občinski svet je sprejel naslednji sklep: 1. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z informacijo o večjih lastniških spremembah v Skupini Helios. 2. Občinski svet Občine Domžale poziva prodajalce podjetja Helios d.d., da se v kupoprodajno pogodbo med prodajalci podjetja Helios d.d. in bodočim kupcem vnesejo zavezujoče zahteve, da: se ohrani sedež podjetja v Občini Domžale, slovenščina (kot eden izmed uradnih jezikov EU) ostane temeljni jezik sporazumevanja, se v podjetju ohrani število zaposlenih, se ohrani enaka masa sredstev za plače zaposlenih, se ohrani blagovna znamka Helios, da se razvojni center podjetja ohrani na sedanji lokaciji, da poklicni center požarne varnosti ter njegova vloga ostaja nespremenjena. 3. Občinski svet Občine Domžale poziva vse deležnike, ki sodelujejo pri prodaji podjetja Helios d.d., da upoštevajo nacionalni interes omenjenega podjetja, mnenje ter zahteve lokalne skupnosti v izogib negativnim posledicam pri prodaji omenjenega podjetja. 4. Občinski svet zadolžuje župana, da s sprejetimi sklepi seznani : Vlado Republike Slovenije, lastnike - prodajalce podjetja Helios d.d., javnost, Helios d.d. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990 za območje občine Domžale, spremembe in dopolnitve 2009/II - druga obravnava Občinski svet Občine Domžale je sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990 za območje občine Domžale, spremembe in dopolnitve 2009/II. Obravnava in sprejem Pravilnika za vrednotenje kulturnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale in Pravilnika za vrednotenje družbenih in socialnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale. Točka je bila prekinjena. Obravnava in sprejem Poročila o izvajanju Odloka o štipendiranju dijakov in študentov v občini Domžale Občinski svet Občine Domžale je sprejel Poročilo o izvajanju Odloka o štipendiranju dijakov in študentov v občini Domžale. Obravnava in sprejem predloga Odloka o štipendiranju v občini Domžale - prva obravnava Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o štipendiranju v občini Domžale v prvi obravnavi. Seznanitev s programsko zasnovo javnega glasila »Slamnik« Občinski svet Občine Domžale se je seznanil s programsko zasnovo javnega glasila »Slamnik«. Občina Domžale, urad župana ■ J :'/ ' ■^ Jx. '- J.! I ^ . " r~A n - •- - f i : 1; . *'. ; Uroš Slavinec, predsednik uprave Heliosa □bCina Spoštovane ulH. cinkv, cenjttpl utiranj občinski prazniti je praznik posamezne občine, ft dan, ko se ubija ni in občanke spominjamo katerega od dogodkuv iz pretek kisi i, na katerega sriio ponosni ali pa daje ohčini posehno istovetil os t. Za nas je to i'J. april 1952, ko se je oblikovala Mestna občina Domžale. Ob tem dnevu f.c dlje časa praznujemo zavest ter ponos, da pripadamo nail ohčini in najini rod ovo nt Ob tem praznujemo lepoto naSe narave in kulturne dediščine; na5,n delavnost, ustvarjalnost, sodelovanje in uspehe, za kalere je Se kako pomembno medsebojno razumevanje, pomoč in prijateljstvo. [.etoSoji ohčinski praznik ho ponovno zaznamovan z bogato paleto prireditev in dogodkov. Vei^a mein, drage občanke in občani, da si hoste vzeli čas za obisk posameznega dogodka in si popestrili aprilske dni. Veselim se srečanja 111 pogovora z vami. , župan Občine Domžale PROGRAM PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU: II). npril ob 17. uri Otvoritev prizidka k Osnovni ioll Rodica II. in 12. april ob 17. uri Svetovni flau zdravja - Gibaj 111 o 30 minut na lian Ctim'ttw fjtrWt ßvirriaift* 11. april ob 10, uri Tekni uv j 11 jo y i Lm ar) en Ju ZOIS tuminki ilam. (inrjiiiu.prl Homžolah * 16. ftp nI ob i!V3t)nrl Otvoritev postajališča 113 žileinilkJ postaji Roditi * 17. april ob 10. uri Otvoritev poučne okoljsfce poti Blata - M Lake p h Radomljah 1 17. npril ob 19. url Slavnostna akademija s podelitvijo občinskih priznanj f&illumi ihm Fronta Bernika Ifumžalr * W.aprfl ob 16., VTAn IS. uri Odprti din Železne jame Gpr/jjffl jOotntnlalt 19. in 20. april 7. mednarodni festival gor nizkega Mlina Domžale Kulturni rfom Franca Rem ika Domžale * 19..iprif oh 20,30 uri Zaključek 7. mednarodnega festivala gomiSktiga filma Ljutrljdtiu. Cankarjev tlom, podSitiru TivJidotiuhit: glavne nagrade mesta Donüuh 20. april ob 7. uri 15. tradicionalni turnir v keKlunju"!'ukal Občine Domžale" v organizaciji Društva paraplegikuv ljubljanske pok raj i ne v 20. april ub 11 ri £i stil na akri ja " Oč ist i m u Du nižale 2 0 J 3" 20. april ob 10. url Cestno kolesarska dirka za pokal Ami roja Hauplmana, v sklopu kolesarjenja po krajih UE Domžale i/jimrf park thimiah 27. april ob 9. url Tradicionalni balinarski turnir UKTabur Ihan Sporni purls Umn VELIKI INTERVJU slamnik@kd-domzale.si »V SEBI NOSIMO CUDEZE -NE IŠClMO JIH IZVEN SEBE!« LILI JAZBEC Z besedami v naslovu je Lili Jazbec zaključila naš intervju. A besede so močne in na svoj način izražajo energijo, ki jo v sebi nosi naša tokratna sogovornica, po izobrazbi profesorica defektologije za motnje vedenja osebnosti in domske pedagogike, in jo je - iskreno -izredno težko opisati z nekaj besedami. Mateja A. Kegel Fotografije: Arhiv Lili Jazbec Njeno bogato življenje, ustvarjalen duh in vsestranskost izvirajo iz dolgoletnih izkušenj s področja mentorstva, pedagoškega dela, izobraževanja, družinske mediacije, terapevtskega dela, vodenja šole za starše, delovanja v varni hiši ter prostovoljnega dela na številnih področij. Dosedanja direktorica Centra za mlade Domžale pa s prvim aprilom nadgrajuje svojo kariero, življenje in odhaja na novo delovno mesto v inštitucijo Varuha človekovih pravic, kjer prevzema vodenje projekta Zagovornik - glas otroka. Lili Jazbec je zagovornica otrok, zdravih družinskih odnosov in oseba, ki zna prisluhniti, pomagati spregovoriti. Imate bogate izkušnje na področju družinskega svetovanja. Kaj vam predstavlja svetovanje drugim? Na prvem mestu je zadovoljstvo. Pa občutek, ko si ob koncu srečanja izmenjamo poglede, sežemo v roke ali se objamemo. Vzdih olajšanja mi pove veliko. Ko so mimo začetna zadržanost pa pogledi, uprti v tla, pokrčena drža in zaklenjeno telo, vem, da je napočil čas za uvid v problem, čas za pogum, odločnost, ljubezen, povezovanje in pripravljenost na nove korake. Postopno, s kratkoročnimi cilji. Do prihodnje terapije oziroma srečanja, kot rečemo vodenim pogovorom. Če je tako, potem vem, da so iskalci pomoči pripravljeni v krila ujeti nov veter. Ste terapevtka in družinska mediatorka. Z mediacijo se pri nas srečujemo predvsem v zadnjih letih. Kaj pravzaprav predstavlja delo mediatorja? Predvsem v družinskem okolju. Mediacija je ena izmed dobrodošlih tehnik, ki nam je v odlično pomoč pri reševanju zapletov. S pomočjo mediacije se lahko rešujejo spori v družinah, v šolah, gospodarstvu, v politiki, med žrtvijo in storilcem, med prijatelji, sosedi in drugje. Gre za postopek, v katerem osebe, ki so v sporu, ob pomoči mediatorja, torej neodvisne osebe, raziskujejo, kaj je bistvo njihovega konflikta. Izrazijo lahko svoja mnenja, želje, ideje, bojazni, potrebe, težave ter skupno poizkušajo najti rešitev, ki bo ustrezala obema stranema. Mediacija omogoča okrepitev ali vzpostavitev odnosa ter medsebojnega zaupanja in spoštovanja. Specializirala sem se v družinski me-diaciji, kar je logična posledica mojega dosedanjega dela. Družinski spori so eni najtežjih za reševanje. Najgloblja in najbolj boleča čustva se porajajo prav v družinskih konfliktih, zlasti tistih, ki ostajajo nerazrešeni. Družinski člani se znajdejo v položaju, ko jih ogrožajo ljudje, ki so jim blizu in od katerih si želijo, da bi jih razumeli, sprejeli in imeli radi. Družina nam po eni strani predstavlja varno gnezdo, po drugi strani pa je zaradi svoje heterogenosti že po definiciji konfliktna skupina. Družina je pravzaprav zelo zanimiva skupina, kjer sta po eni strani prisotni velika bližina in čustvena povezanost, po drugi strani pa so prisotne velikanske razlike med družinskimi člani. Poglavitno vprašanje je, kako se družinski člani soočajo s kon-fliktnimi položaji in kako jih razrešujejo. Če konfliktno situacijo doživljajo kot nekaj ogrožajočega, potem bodo tekmovali med seboj za prevlado svojih interesov in potreb. Če pa družinskim članom uspe sprejeti konfliktne situacije kot sestavni del življenja, priložnost za učenje in preseganje lastnih omejitev, potem se bodo skupaj pogovorili in poiskali rešitev, s katero bodo vsi zadovoljni. Pri tem jim je lahko v veliko pomoč družinski mediator. Mladi velikokrat nevede povzemajo vzorce po svojih starših, ki so njihovi prvi vzorniki. V kolikor odnos poteka tako, da so starši pozitiven vzorec in otroci sledijo temu, najbrž ni težav. Kaj pa, ko otroci zaidejo na drugačno pot od tiste, ki jo doživljajo njihovi starši? Odrasli se premalo zavedamo, da so družinski odnosi osnova vsem kasnejšim odnosom v otroštvu, v mladosti in v odrasli dobi. Družina je prvo ogledalo, v katerem otrok zaznava svojo podobo, svoje vrednosti, emocionalne povezave, čustvene izkušnje. V družini se prične razvijati odnos do drugih, uči se socializacije. Če se otrok v družini preko zgledov nauči sporazumevati, vključevati, spoštovati sebe in druge, če zna na ustrezen način izraziti svoje potrebe, če zaupa vase in v druge, če zna obvladovati svoja čustva, potem se bo zagotovo znal spoprijeti tudi s težavami in stresi različnih vrst, ki ga čakajo na življenjski poti. Otroci od svojih staršev sprejemajo tudi vrednostni sistem. Od njih se učijo, kaj je dobro, sprejemljivo, za kaj si je vredno v življenju prizadevati. Vso to opremljenost kasneje kot starši tudi sami uporabljajo. Zato pravimo, da kot odrasli živimo življenje družin, iz katerih izhajamo. Odrasli naj bi v navzočnosti otroka vedno spoštljivo govorili o njem. Pomislimo, kako se mi počutimo, kadar nekdo govori o nas, pa se sploh ne ozira na to, da smo mi v bližini! Kaj pomeni odgovorno starševstvo in kakšno vlogo igra v življenju otroka? Naj nam pri odgovoru pomaga ponazoritev. Gradnja hiše zahteva resen pristop. Izbrati moramo lokacijo, načrt, pridobiti dokumentacijo, izbrati izvajalca, poskrbeti za nadzor, sredstva itd. Rojstvo otroka je posebne vrste čudež. In ta čudež bi terjal vsaj podobno obravnavo kot hiša. Starševstvo zahteva čas, znanja in veščine, trud, pripravo vzgojnega načrta ter veliko potrpežljivosti in brezpogojne ljubezni. Oče in mama, pa tudi člani razširjene družine s sorodstvom in prijatelji, imata v življenju najpomembnejšo in najodgovornejšo vlogo. K odgovornemu starševstvu sodijo predvsem normalni medsebojni odnosi med starši. Številne študije dokazujejo, da je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za ogroženost in prikrajšanost otrok prav slab in nasilen odnos med starši. Ljubeč in podporen odnos med staršema je najboljši predpogoj dobrega starševstva in trdne hiše. Odgovorno starševstvo pomeni tudi uspešno balansiranje med avtonomnostjo in povezanostjo. Starši si veliko starševskih vlog delijo. Toda pri tem ne smejo dopustiti, da bi prišlo do zmede med moško in žensko identiteto, med materinsko in očetovsko odgovornostjo. Če otrok nobene zadolžitve v družini ne povezuje s spolom, potem tudi ne more vedeti, kaj delajo moški in kaj ženske. Odrasli naj bi v navzočnosti otroka vedno spoštljivo govorili o njem. Pomislimo, kako se mi počutimo, kadar nekdo govori o nas, pa se sploh ne ozira na to, da smo mi v bližini! Kaj je potrebno, da v družini vzpostavimo zdravo klimo, ki pripelje do splošnega zadovoljstva vseh članov? Zagotovo bo k zdravi klimi pripomogla pozitivna naravnanost očeta in mame, ki bosta z veseljem do življenja otrokom neprecenljiv vzor. Zadovoljstvo in delovno vzdušje bo prinesel zanimiv „dnevni red", uvedba ritualov (skupni obroki, praznovanja, objemi in stiski ob snidenjih, cartanje, branje ali še boljše pripovedovanje pravljic in zgodbic, pogovori z otrokom ob postelji pred spanjem) pa masaže drug drugega, igranje igric, prepevanje, peka slaščic itn. Nikakor ne pozabimo na skupno pospravljanje, kuhanje, delo na vrtu ipd. Vse poizkušajmo opravljati z navdušenjem, ki je, verjemite - nalezljivo. Na tem mestu bi rada navedla zanimivo misel Alenke Rebula: »Otrok, ki zrase ob čutečih in odgovornih starših, odraste v varuha življenja. Ne pozna malikov, ker ga niso malikovali, ne pozna prezira, ker ga ni okusil, pozna pa dostojanstvo, ki ga je prejel.« V svojem pedagoškem delu se soočate z odločitvami staršev in mladostnikov, ki vplivajo na njihova življenja. Kako predvsem mlade soočate z izzivi odločanja? V preventivi se pogosto poslužujemo različnih pristopov, s katerimi vplivamo na odločanje posameznikov. Odločanje danes ni enostaven proces! Na delavnicah mladim ponazorim možnosti izbire in odločitve s tremi cedili: prvo cedilo - z večjimi luknjicami - je za testenine, drugo za čaj in tisto z najgostejšo mrežico za sladkorno moko. Bodimo praktični in previdni! Vizualizirajmo in zbrane informacije precedimo skozi ustrezno cedilo, pa morda ne bo prišlo do tega, da bomo odločitev kasneje obžalovali. Prelaganje izbir in nezmožnost sprejemanja odločitev je bolj pogost fenomen, kot pa si priznamo. Pasti izbir se moramo zave- slamnik@kd-domzale. si K odgovornemu starševstvu sodijo predvsem normalni medsebojni odnosi med starši. Številne študije dokazujejo, da je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za ogroženost in prikrajšanost otrok prav slab in nasilen odnos med starši. Ljubeč in podporen odnos med staršema je najboljši predpogoj dobrega starševstva in trdne hiše. dati vsi, ki vplivamo na razvoj, zdravje ter blagostanje otrok in mladine. Naša prizadevanja naj bodo osredotočena na razvijanje in krepitev različnih življenjskih veščin ter na zagotavljanje varnega in podpornega okolja. Ni pomembno le znanje in sposobnost kritičnega mišljenja, pač pa tudi druge socialne in osebne veščine ter praktična znanja. Na naše odločitve ne vpliva le naš razum, pač pa tudi nezavedna hotenja in želje. Varna hiša predstavlja zatočišče za tiste, ki si ne morejo ustvariti varnega okolja, ki predstavlja eno od osnovnih človekovih pravic. Delujete tudi kot svetovalka v situacijah, kako prekiniti krog nasilja in pri vzpostavljanju osebnostnih življenjskih poti iz kroga življenja, ki nam ni osmišljen v naši osnovi. Kako delujejo varne hiše? Kot prostovoljka - svetovalka pomagam v Varni hiši Gorenjske že deseto leto. Var- na hiša deluje kot zatočišče, kamor se lahko zateče ženska z otroki ali brez njih, ki v svojem najožjem okolju doživlja nasilje in je ostala brez zaščite. Lokacija varne hiše je tajna v izogib nezaželenim obiskom oseb, ki nasilje izvajajo. Osebe lahko vzpostavijo kontakt in zaprosijo za vključitev preko telefonske številke, ki je javno objavljena. Druge možnosti za namestitev potekajo preko Centra za socialno delo, policije ali kriznega centra. Ženske, ki se zatečejo v varno hišo, so pogosto ostale brez vsega. Zato so zaposleni v varnih hišah pripravljeni tudi na nudenje tovrstne pomoči. Ženske lahko ostanejo v varni hiši do enega leta, čeprav statistika Varne hiše Gorenjske kaže, da ženske v povprečju ostajajo 3,5 meseca. Preko celega dne so v varni hiši prisotne strokovne delavke, ki skrbijo za ženske in otroke. Skupaj pripravijo individualni načrt, ki definira cilje, pomagajo jim pri urejanju življenja in jih pripravljajo na odhod. Kaj je najtežji korak, ko govorimo o prihodu in nato odhodu ženske v varno hišo? Zagotovo obstajajo tudi primeri, ki predstavljajo zgodbe o uspehu, ponovni vzpostavitvi življenjsko varnega okolja? Te ženske so polne sramu, jeze, zatiranja. Niso vajene, da lahko povedo, kaj želijo, kaj mislijo. Najprej morajo občutiti varnost in sprejetost. Varna hiša deluje kot prostor za okrevanje. Strokovne delavke zagotovijo, da imajo ženske oblačila in hrano, potem pa pomagajo pri postopkih (pridobitev socialne denarne pomoči ipd.). Ženske skupaj s strokovnimi delavkami oblikujejo svoj individualni načrt, v katerem definirajo, kako bodo zaživele po odhodu iz varne hiše. Tako jih tudi pripravljajo na življenje izven varnega okolja. Moja naloga je priprava delavnic, v katerih spoznavamo pristope za reševanje konfliktnih situacij, kjer izboljšujemo komunikacijo med otroki in partnerji, kjer ozaveščamo ravnanja in raziskujemo čustvovanje in odzive na agresijo. Vstopate v novo dobo svojega življenja, saj s 1. aprilom prevzemate odgovorno delo v inštituciji Varuha človekovih pravic. Kaj bodo vaše prioritete? Po dopolnjenih šestnajstih letih zapuščam Center za mlade. Glavna prioriteta bodo skrb za otrokove pravice v odnosu do inštitucij in v primerih, ko je otrok ogrožen. Čaka me pravzaprav nadgradnja vsebin na dosedanjem delovnem mestu. Pred petimi leti sem se vključila v pilotski projekt Zagovornik - glas otroka in opravila izpit za zagovornico. Varuh človekovih pravic RS je v sodelovanju z vladnimi in nevladnimi organizacijami ter predstavnikom otrok in mladih oblikoval delovno skupino - SIPP, ki je razvila obliko zagovorništva otrok z namenom okrepitve otroka z zagovornico ali zagovornikom takrat, ko je zaradi varovanja njegovih koristi to potrebno. To je še posebej nujno v primerih, ko ga starši ne morejo ali ne zmorejo ustrezno zastopati. Pri varuhu bom nadomestila mag. Martino Jenkole, vodjo projekta Zagovornik - glas otroka. Moja prizadevanja bodo skrb za čim bolj dosledno izvrševanje otrokovih pravic, za širitev in kvalitetno delo na področju zagovorni-štva, opozarjanje na sistemske napake in posredovanje predlogov za izboljšanje. O otrokovih pravicah velikokrat slišimo, koliko pa le-te v resnici poznamo in koliko so upoštevane? O otrokovih pravicah se res veliko govori. V Splošni deklaraciji o človekovih pravicah iz daljnega leta 1948 je zapisano: »Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice«. Človekove pravice so torej garant pravičnosti in humanosti v družbi. Dvajsetega novembra bo minilo štiriindvajset let od podpisa Konvencije o otrokovih pravicah. Pa je še veliko belih lis! S projektom Zagovorništvo - glas otroka smo postavili nove temelje in spodbudili, da se otroka postavi v vlogo subjekta v vseh postopkih, ki ga zadevajo, ter da se sliši njegov glas v pravem pomenu besede. Rešitve niso vedno le v spremembah predpisov, saj dostikrat zahtevajo le premik v našem razmišljanju in ravnanju. Obdobje, v katerem živimo, prinaša nove probleme, ki so še posebej pereči. Gre za posebne okoliščine, povzročene z revščino, ki odražajo nove oblike stisk in prizadenejo veliko število otrok. Nanje se doslej kot družba in kot država nismo dovolj pripravili. Toda kakšen je razkorak med zapisanim in dejanskim stanjem? V sedanjem času globalne gospodarske krize, krize splošnih družbenih vrednot, slabšanja kakovosti življenja varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin postaja eden od temeljnih kamnov pravne države in žarek upanja za posameznike. Zanje se je vredno še posebej truditi. Varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin mi osebno pomeni tudi vzvod za vzpostavljanje sistemskih pogojev za kvaliteto življenja vsakega posameznika v naši družbi. Zato človekove pravice vidim tesno povezane s temeljnimi socialnimi pravicami in družbeno solidarnostjo. Šele to ustvarja možnosti za ustvarjanje družine, odgovornega starševstva, pravice do delovnega mesta in pravične plače. To pa je tisto, kar si želi vsak posameznik in na čemer bi moralo temeljiti naše skupno življenje v družbi. Za konec se dotaknimo še vaše ljubezni do fotografije. Navdušuje vas od najstniških let, ste pa tudi članica Foto in video kluba Mavrica. Kaj želite skozi fotografije sporočiti? Fotografija je moja velika simpatija, s katero se že dolgo spogledujem. Uspešno VELIKI INTERVJU je za družinski album fotografirala tudi moja mami, ki mi je v otroštvu dovolila pritiskati na sprožilec. Prvi fotoaparat Beretto pa sem dobila tam pri sedemnajstih od moža, takrat seveda še mojega fanta. Spomnim se, da sem imela navodila o uporabi prilepljena kar na notranjem delu ohišja. Fotografijo obožujem, saj mi daje neskončne možnosti izražanja. Ne le na umetniškem področju. Ker ima fotografija svoj lasten jezik, ki je univerzalen in neodvisen, mi pomeni tudi neomejene možnosti sporočanja, komuniciranja in izmenjevanja informacij z vsemi, ki jih fotografija pritegne. Seveda so fotografije subjektivna oblika predstavitve sveta, čustev, zgodb. S skritim tekstom govorijo o kopiji realnega sveta, s katerim sem vzpostavila svoje osebne relacije, ko sem ga zaobjela v fotografski objektiv in ko sem se odločila, da ga pokažem tudi drugim. Foto navdihe najdem v polnosti življenja in v naravi. Dostikrat premišljujem tudi o tem, ali z družbeno angažiranimi fotografijami, ki prikazujejo stiske ljudi, lahko vplivam tudi na spreminjanje socialnega in kulturnega konteksta naše družbe in na percepcijo ljudi. In tu imam še veliko priložnosti. Na kaj v svojem življenju pa ste najbolj ponosni? Ponosna sem na mlade fotografe iz Centra za mlade, ki pod mentorstvom Mateje Absec in mojimi spodbudami zadnjih pet let posegajo po najvišjih mestih v državi, ponosna sem na uspehe, ki jih imamo pri spremljanju, spodbujanju in iskanju rešitev za odvisne od alkohola in drugih substanc, nadvse pa sem ponosna na svojo družino. Ponosna pa sem tudi nase. Ker mi je uspelo splesti trdno košaro, s katero bom šla lahko po gobe, kostanj in borovnice. Pa še misel za konec? V sebi nosimo čudeže - ne iščimo jih izven sebe! □ TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV NA TERENU OBVESTILO! Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem razporedu: KRAJ IN LOKACIJA TERMIN Moravče (pred AC Nissan Krulc) Ponedeljek, 15.4.2013 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:30 do 18:00 ure Torek, 16.4.2013 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:30 do 18:00 ure Blagovica (pred pisarno krajevne skupnosti pri igrišču) Sreda, 17.4.2013 od 8:00 do 12:00 ure in od 14:00 do 17:00 ure Trojane (pred gasilskim domom) Četrtek, 18.4.2013 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:30 do 17:00 ure Mengeš (na parkirišču podjetja Klemen transport) Sobota, 04.05.2013 od 8:00 do 12:00 ure Dob (pred dvorano ŠD Dob - Ljubljanska cesta) Ponedeljek, 6.5.2013 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:30 do 18:00 ure Domžale (pred športnim centrom Ten-Ten) Torek, 7.5.2013 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:30 do 18:00 ure Trzin (pred kmetijskim inštitutom Jable) Sreda, 8.5.2013 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:30 do 18:00 ure Radomlje (pred AC Šubelj) Sobota, 11.5.2013 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:30 do 18:00 ure Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo krmilni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik! Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega obdobja, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, izjavo o ustreznosti vozila (homologacijo) in pogodbo. S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument, o istovetnosti lastnika vozila! DOMŽALE MOTO CENTER d.o.o. AS Domžale Moto center d.o.o. Blatnica 3a, 1236 Trzin Tel.: 01 562 18 13 www.as-domzale-motoc.si TEMA MESECA Očistimo Domžale 2013 Pripravila: Mateja Kegel Zagotovo ste že slišali, kako zdravi so za človeško telo in uravnotežen imunski sistem domač vinski ali jabolčni kis, limonin sok ali kar cela limona brez lupine. Se pa vse premalo govori o tem, da bi lahko omenjena živila v resnici uporabili kot okolju prijazno čistilo, namesto da uporabljamo močna, kemično zelo bogata in okolju in našemu zdravju neprijazna čistila. Narava se počasi prebuja in z njo tudi ljudje, zato bi vas „Očistimo Domžale 2013". V veselje nam bo, če se nam čistejši in lepši občini Domžale. v mesecu aprilu radi povabili na čistilno akcijo boste pridružili in s svojo udeležbo prispevali k fidruži I Foto: Wikimedia Commons Odpadki so postali ključni okoljski problem, ki ga lahko kot posamezniki rešujemo že na vsakodnevni ravni, kot skupnost pa na občinski čistilni akciji „OČISTIMO DOMŽALE 2013", ki bo potekala v soboto, 20. aprila 2013, s pričetkom ob 9. uri. V primeru slabega vremena bo čistilna akcija preložena, o tem boste naknadno obveščeni. Kot že v preteklih letih se bodo tudi v letošnjem letu v čistilno akcijo vključile vse krajevne skupnosti, ki bodo v sodelovanju s šolami, vrtci, društvi, predstavniki lastnikov stanovanj, podjetij in krajani prispevali k čistejši in lepši občini Domžale. NAVODILA ZA PROSTOVOLJCE ČISTILNE AKCIJE „OČISTIMO DOMŽALE 2013" Začetek akcije Zbirno mesto v vašem okraju je navedeno v nadaljevanju, informacije pa lahko najdete tudi na spletni strani Občine Domžale www.domzale.si in na facebook strani Občine Domžale. Vodje zbirnih mest vam bodo na zbirnem mestu podali vsa navodila, zagotovili osnovne pripomočke ter vas razporedili po skupinah, ki bodo nato odšle na ustrezna mesta čiščenja. Vrečke, rokavice in ostala oprema Vrečke za čiščenje in rokavice bo zagotovila občina preko JKP Prodnik d.o.o. Predstavniki krajevnih skupnosti bodo opremo prevzeli na JKP Prodnik d.o.o., tako da boste prostovoljci opremo prejeli na zbirnih mestih. Glede na pretekle izkušnje je zaradi odstopanj pri oceni velikosti odlagališč zaželeno, da s seboj prinesete še kakšno dodatno črno in rumeno vrečko za smeti (priporočamo velikosti od 60 do 110 l). Obenem vas naprošamo, da s seboj prinesite tudi svoje rokavice, saj se lahko zgodi, da zaradi večjega števila udeležencev od pričakovanega ne bo na voljo dovolj rokavic. Priporočamo močnejše rokavice iz tekstila, ojačanega z gumo ali usnjene rokavice. Potrebe po vrečkah in rokavicah naj vodje krajevnih skupnosti sporočijo vsaj 5 dni pred izvedbo čistilne akcije na elektronski naslov simon.urankar@jkp-prodnik.si. Za sodelovanje v akciji potrebujete ustrezna oblačila in primerno obutev. Malica Občina Domžale bo preko krajevnih skupnosti zagotovila malico na podlagi sporočenega oziroma predvidenega števila sodelujočih. Podatke sporočite na elektronski naslov janez.bizjak@domzale.si. Vaša pomoč pri prevozu odpadkov Za prevoz odpadkov od divjih odlagališč do zbirnih točk oziroma centrov bomo potrebovali pomoč v obliki avtomobilskih prikolic, traktorjev in drugih prevoznih sredstev. V kolikor nam lahko pri tem pomagate, vas naprošamo, da pokličete lokalnega organizatorja oziroma pridete s prevoznim sredstvom na zbirno mesto. JKP Prodnik d.o.o. bo na dogovorjenih mestih poskrbel za postavitev kontejnerjev in odvoz zbranih odpadkov. Cilj akcije je, da čim več odpadkov zberemo ločeno, zato je že na samem divjem odlagališču v čim večji meri potrebno ločevati odpadke (ločevali bomo predvsem embalažo). Le tako bo preostali del odpadkov, odložen na deponiji, čim manjši. To pomeni tudi manjše stroške. Zaradi lažjega prevoza in zagotavljanja večje čistoče na zbirni točki se bo vse manjše odpadke zbiralo v barvne plastične vrečke. Odpadke se ločuje po sledečem sistemu: Rumena vrečka - Prazna in čista - ne blatna embalaža (plastenke, plastična embalaža, tetrapaki, pločevinke, plastične vrečke ...). V to vrečko ne spadajo trda plastika, vedra, polomljene igrače, vrtno pohištvo in drugi pokvarjeni izdelki. Črna vrečka - vsi ostali odpadki, ki jih ni mogoče zbrati ločeno oz. so preveč umazani (tkanine, stiropor, keramika, kasete, CD-ji, avtomobilsko steklo, plenice ...). Nevarnih odpadkov, kot so azbestne plošče (salonitke), igle, sodi z nedoločljivo vsebino, industrijski nevarni odpadki, kemikalije, bojna in eksplozivna sredstva ... ne pobirajte in ne premeščajte. S pobiranjem ali premeščanjem lahko škodujete sebi in okolju! Lokacijo in količino vseh nevarnih odpadkov bomo popisali in sporočili pristojnim inšpekcijskim službam. Odvoz in predelava odpadkov Vrečke z odpadki se bo po koncu čiščenja naložilo na prevozna sredstva. V primeru, da to zaradi količine logistično ne bo mogoče, se bo v izogib temu, da bi nepooblaščene osebe brskale po smeteh in jih odnašale, najprej odpeljalo ločene in večje odpadke, kot so kovine, bela tehnika ipd. Prosimo vas, da pomagate voznikom pri nakladanju in razkladanju odpadkov iz prevoznih sredstev in pri njihovem razvrščanju. Če je mogoče, ostanite še po koncu akcije in poskrbite, da se bo odpeljalo čim več zbranih odpadkov. Cilj je, da čim večjo količino odpadkov še isti dan odpeljemo na ustrezne zbirne točke oziroma v za to namenjene centre. Za odvoz odpadkov z zbirnih točk za odpadke na urejena odlagališča in reciklažne centre bo poskrbel JKP Prodnik d.o.o. Zaključek akcije Zaključek akcije bo predvidoma ob 14. uri, lahko tudi prej, če boste dogovorjeno območje očistili pred koncem akcije. Po zaključku akcije preglejte stanje na divjem odlagališču in preverite, če so prisotni vsi udeleženci. Naprošamo vas, da fotografirate odlagališče, kup nabranih odpadkov in udeležence pred čistilno akcijo in po njej. Varnost in splošni pogoji Udeležba na akciji je na lastno odgovornost. Organizatorji ne prevzemajo odgovornosti za morebitne poškodbe in nesreče pri akciji. Pred začetkom čiščenja pri vodji zbirnega mesta oziroma odlagališča pridobite ustrezna navodila glede morebitnih posebnosti divjega odlagališča, navodila za ločevanje odpadkov ter navodila, kaj storiti, če gre kaj narobe. Zbirna mesta KS DOB Odgovorna oseba: Jurij Milanovič Kontakt: ksdob.ksdob@gmail.com, 041 625 796 GASILSKI DOM DOB, odgovorna oseba na zbirnem mestu: Luka Pušnik Kontakt: lbfpusnik@gmail.com, 051 346 269 in Rogelj Jure 041 392 589. ČEŠENIK - PRI GRADU, 0dgovorna oseba na zbirnem mestu: Aleš Marinček Kontakt: marincek.ales@gmail.com, 040 160 666 GASILSKI DOM ŽEJE, odgovorna oseba na zbirnem mestu: Janko Cencelj, 041 603 046 TURNŠE - PIKNIK PROSTOR, odgovorna oseba na zbirnem mestu: Janez Orehek, 041 606 367 LAZE - AVTOBUSNA POSTAJA, odgovorna oseba na zbirnem mestu: Janko Cencelj, 041 603 046 SV. TROJICA, odgovorna oseba na zbirnem mestu: Rok Ravnikar, 040 308 227 KS DRAGOMELJ PŠATA Odgovorna oseba: Jože Rožman Kontakt: jozerozman22@gmail.com, 041 617 395 GASILSKI DOM PŠATA -DRAGOMELJ, odgovorna oseba na zbirnem mestu: Drago Hafner Kontakt: hafner.hafner@gmail.com, 041 644 744 BIŠČE - PARKIRIŠČE ZA KAMIONE STARIN, odgovorna oseba na zbirnem mestu: Marko Frece Kontakt: marko.frece@siol.net, 041 448 855 MALA LOKA, BLIZU SAMOSTANA, odgovorna oseba na zbirnem mestu: Janez Kokalj Kontakt: janez.kokalj@elsing.si, 041 686 451 ŠENTPAVEL PRI CERKVI, odgovorna oseba na zbirnem mestu: Marjan Trilar Kontakt: marjant@gmail.com OŠ DRAGOMELJ, odgovorna oseba na zbirnem mestu: Marjan Kopač Kontakt: marjan.kopac47@gmail.com, 041 785 150 KS ROVA GASILSKI DOM ROVA, odgovorna oseba na zbirnem mestu: Albin Vodlan Kontakt: albinvodlan@gmail.com, 041 649 764 KS IHAN DOM KRAJANOV IHAN, odgovorna oseba na zbirnem mestu: Janez Gregorič Kontakt: gregoric.janez@siol.net, 031 646 819 KS SIMONA JENKA Kontakt: ks.simona.jenka@gmail.com, 01 721 10 64 GASILSKI DOM ŠTUDA, odgovorne osebe na zbirnem mestu: Metod Loboda, Roman Kos, Janez Banko ŠPORTNI PARK DOMŽALE PRI TEN TEN, odgovorni osebi na zbirnem mestu: Janez Grmek, Janez Bizjak POKOPALIŠČE DOMŽALE, odgovorna oseba na zbirnem mestu: Veronika Banko KS SLAVKASLANDRA Kontakt: ks.slavko.slander@siol.net, 01 721 10 64 PARKIRIŠČE VELE, odgovorni osebi na zbirnem mestu: Pavel Pevec, Peter Žibert PLINSKA POSTAJA OB KAMNIŠKI BISTRICI, odgovorni osebi na zbirnem mestu: dr. France Habe, Majda Zevnik NOVA BRV ČEZ KAMNIŠKO BISTRICO, odgovorna oseba na zbirnem mestu: Ana Medved SEDEŽ KINOLOŠKEGA DRUŠTVA, odgovorna oseba na zbirnem mestu: Janez Hribar SKK IHAN - PRI SKAKALNICI, odgovorna oseba na zbirnem mestu: Dušan Štupar KS VENCLJA PERKA Kontakt: ks.venclja.perka@gmail.com, 01 721 10 64 GASILSKI DOM STOB-DEPALA VAS, odgovorni osebi na zbirnem mestu: Ivan Tavčar, Ludvik Flerin Kontakt: ks.slavko.slander@siol.net DEPALA VAS - JURČEK, odgovorni osebi na zbirnem mestu: Mitja Arnuš, Anton Dimc Kontakt: ks.slavko.slander@siol.net PRED KS (DOMŽALSKI DOM), odgovorni osebi na zbirnem mestu: Janez Ulčar, Alma Novljan Kontakt: ks.slavko.slander@siol.net KS KRTINA Podrobnejše informacije o zbirnih mestih bodo objavljene na spletni strani KS Krtina. Kontakt: ks.krtina@volja.net, Franci Rahne, 041 280 750 KS RADOMLJE GASILSKI DOM RADOMLJE, odgovorna oseba na zbirnem mestu: Igor Kuzmič Kontakt: kuzmic.igor@gmail.com, 031 774 860 PARKIRIŠČE PRI VRTCU KEKEC, odgovorna oseba na zbirnem mestu: Igor Kuzmič Kontakt: kuzmic.igor@gmail.com KS HOMEC NOŽICE GASILSKI DOM HOMEC, odgovorna oseba na zbirnem mestu: Marjeta Rode Kontakt: marjeta.rode@siol.net, 041 876 481 KS PRESERJE PRI TRGOVINI TUŠ (Pelechova cesta), odgovorna oseba na zbirnem mestu: Janez Hribar Kontakt: janez.hribar@siol.net KS TOMA BREJCA VIR PRI DOMU KRAJANOV VIR NA ŠPORTNEM IGRIŠČU VIR NA BALINIŠČU KOLIČEVO PRI VRTCU PALČEK, odgovorna oseba na zbirnem mestu: Aleš Tekavc Kontakt: tal@siol.net, 041 629 406 KS JARŠE RODICA GASILSKI DOM JARŠE RODICA, odgovorna oseba na zbirnem mestu: Marjan Ručigaj Kontakt: marjan.rucigaj@gmail.com, 031 362 532 Vsa zbirna mesta še niso dokončno določena. Posodobljene informacije bomo sproti objavljali na že omenjeni spletni strani Občine Domžale. S kisom nad vodni kamen in otroške igrače Ste kdaj razmišljali, da bi draga čistila zamenjali z naravnimi, okolju prijaznimi, predvsem pa ugodnejšimi - živili? Ste se kdaj vprašali, kako so včasih brez kemičnih čistil očistili kuhinjo, kopalnico, posodo in ostali inventar? Čas je, da se v sodobnem času, ko radi rečemo, da moramo stremeti nazaj k naravi, vrnemo v čase, ko so znali uporabiti plodove narave tudi za čiščenje in ohranjanje lastnega doma. Eno od najbolj dostopnih in predvsem okolju prijaznih čistil je zagotovo kis. S pomočjo kisa se lahko znebite marsikatere nadloge - od maščobe, vodnega kamna do ostankov mila. Kis prav tako lahko uporabite kot dezinfekcijsko sredstvo, saj ubije več vrst plesni, bakterij ter pomaga pri odpravljanju neprijetnih vonjev. Seveda ob pomisleku, da njegov vonj vendarle ni neprijeten ... In kako očistiti, recimo, vodni kamen v kopalnici? Enostavno. Krpo namočite v destiliran kis in jo za nekaj časa ovijte okoli predela, ki bi ga želeli očistiti, na koncu vse skupaj zdrgnete. Če so madeži vodnega kamna res trdovratni, se jih lahko znebite z mešanico soli in kisa ali pa dodate sodo bikarbono. Na podoben način še danes ponekod, kjer niso vajeni novodobnih kuhalnih plošč, namakajo dele štedilnika, ki po nekaj urah zaživijo v osveženi barvi. Imate doma majhnega otroka, čigar igrače je treba večkrat očistiti? Kemična čistila so vse prej kot otroku prijazna. Raje uporabite mešanico kisa, tople vode in navadnega mila. Limona ubije bakterije in povrne sijaj posodi Še eno naravno čistilo, ki ga najdemo kar v domačem hladilniku, pa je limona, ki zaradi vsebovanih kislin, ki predstavljajo tudi močno antibakterijsko sredstvo, zelo uspešno uničuje velik del bakterij. Ne le v nas, ko smo bolni, pač pa tudi v našem domu. Eno najbolj neprijetnih čiščenj je zagotovo čiščenje odtokov. Močna kemična sredstva, ki «ubijejo» maščobo lahko to pot nadomestite tako, da naribate limonino lupino, stisnete sok, vse skupaj stresete v odtok in prelijete z vrelo vodo. Limona bo poskrbela za razmastitev in za povrhu dodala še prijeten vonj. S pomočjo limone lahko poskrbite tudi za čiščenje kovin, kot so baker, krom ali železo. Z limono boste lahko dez-inficirali mikrovalovno pečico - vse, kar morate storiti, je, da nekaj tankih rezin limone postavite v posodo in jo za tri minute postavite na segrevanje v pečico. Antibak-terijska sredstva limone in izparevanje limonske kisline bodo uničili bakterije in omehčale stare ostanke hrane, ki jih boste po tem postopku enostavno očistili. Se vam kdaj zgodi, da vam zmanjka sredstva za čiščenje posode? Nikar se takoj ne odpravite v trgovino po novo «dozo» kemikalij. Rajši odprite hladilnik ter uporabite limono, s katero, v kombinaciji s sodo bi-karbono, boste prav tako dobro odstranili maščobo in svoji posodi povrnili sijaj. Podobno se lahko lotite tudi pomivanja oken ali pa namesto mehčalca dodate nekaj kapljic limone v pralni stroj. Kaj bo lepšega, ko bo po čiščenju vaš dom dišal po limoni namesto po močnih čisti-lih. Z velikim užitkom nekaj kapljic limone kanite tudi v kozarec vode - limonada bo prijetna ter zagotovo zaslužena osvežitev. Z njo boste pomagali svojemu zdravju, saj je limona odlična v boju proti številnim zdravstvenim neprijetnostim: deluje proti slabokrvnosti, sprošča mišične krče, se bori s stresom, pospešuje celjenje ran, pomaga proti mastni koži, znižuje krvni pritisk in še marsikaj. Plodovi narave nas vedno znova presenečajo. In četudi ste vse to že vedeli, velikokrat slišali, pa niste bili prepričani v uspehe, vam lahko predlagamo le eno - poizkusite še danes! □ GLAS MLADIH Kaj počnemo v klubu in kje vse se potepamo 1. Priložnost za dodelavo svojega pokeraškega izraza Večeri so kot nalašč za dejavnosti na toplem. Ena takih je tudi poker turnir s pravimi žetoni. Tokrat nas je bilo 5, zmagovalec Matic (čestitke!) pa je dobil tudi praktično nagrado. Če si se naveličal kli-kanja potez po spletnih verzijah igranja pokra, te vabimo, da se pridružiš vedno drugačni pokeraški ekipi v klubskih prostorih in se preizkusiš še v živo v tej umetnosti kvartopirstva. No, tudi dekleta ste toplo vabljena, da prevetrite kakšno moško postavo. J Naslednji poker turnir te čaka že konec marca. Točen datum in čas preveri na spletni strani www.studentski-klub.si! 2. Na aerobiki nas je že več kot 15 Aerobika na OŠ Rodica, kjer klubovke za 3 EUR na mesec vsako sredo pridno raz-migavajo ude in klešejo telesca za tople dni - ki letos prihajajo z zamudo -, se je že dodobra usedla v tedensko rutino tistih najbolj pridnih. Vaditeljica Katja v eni uri kar najbolje izkoristi prisotnost članic in jim ponudi res kakovostno vadbo, kar vsako uro znova poudarjajo udeleženke same. 3. Na čudovit zimski dan smo se odpeljali do Trsta. Dan po dnevu zaljubljencev smo se odpeljali do Trsta - na sprehod in "v šoping". Bilo je odlično. Sonce nas je božalo in kavica ob morju se je res prilegla, sploh zdaj, ko je Trst spet naš. J Seveda, saj smo v Evropski uniji. J No, šalo na stran, na tovrstnih izletih zvemo veliko zanimivega in se imamo vedno odlično. Naslednji je v Celovec, še naslednji pa na Plitvička jezera. Točne datume preveri na spletni strani www.studentski-klub.si! 4. Tesen turnir v odbojki na OŠ Rodica En sredin večer v februarju je bil rezerviran za turnir v odbojki. 4 ekipe po 4 člane so se borile za odlično, praktično nagrado. Dobili so jo Zala, Tamara, Blaž in Gašper. Čestitke! »Imeli smo se super! Naredili smo nekaj zase in pilili športni, tekmovalni duh, ki ga naprej poganja adrenalin. Po turnirju smo si privoščili še odlično pico,« je povedal ŠKD aktivist in organizator Vasilij. V naslednjem mesecu bo organiziran turnir v badmintonu. Lepo vabljeni! 5. Potovanja iz naslanjača Vsak mesec v klubskih prostorih pričaramo vzdušje daljnih dežel in se preselimo daleč v kraje, kjer nam bit srca utripa drugače. Potovanje, izkušnje, odprta srca in raziskovalni duh spremljajo naše super predavatelje, ki nas dejansko prestavijo na drugo zemeljsko širino. V aprilu gremo na sever. A ostajamo v Evropi. Kakšen je utrip na severu in študentski način potovanja, nam bosta povedala Katja Sreš in Martin Počkar. 6. Ne, tokrat ne bomo zombiji, le obrazno masko si bomo privoščili. In najbolje pri vsem je, da si jo bomo tudi sami naredili. Seveda eko, bio, iz domačih sestavin, kar pomeni čisto po naši meri. Delavnica izdelovanja obrazne maske je primerna za vsakogar. In poučna. Zanimiva ter tebi in okolju prijazna. Če ne maraš obraznih namazov, pa bo v aprilu organizirana tudi delavnica izdelovanja masažnih ploščic. Po istem kopitu. Naravno. Pridruži se nam tudi ti! Študentsko Vseslovensko Priprave na 16. Škisovo tržnico že v polnem teku Kot največji projekt Zveze študentskih klubov Slovenije (Zveza Škis) in največja študentska prireditev na prostem vsako leto v prestolnico privabi več kot 20.000 mladih po srcu in zabave željnih obiskovalk in obiskovalcev. Maj se hitro bliža, z njim pa tudi že šestnajsta Škisova tržnica. Namen tržnice je skozi zabavo predstaviti kar 57 slovenskih študentskih klubov, zato bo 8. maja, kot že leta poprej, oživelo letno telovadišče Ilirija v Ljubljani. Čez dan bodo klubi znotraj šestih regijskih otočkov na stojnicah prikazali svoje delovanje, predstavili bodo kraj, iz katerega prihajajo, sevada ne bo manjkala niti degustacija lokalne kulinarike in občudovanje običajev teh krajev. Živahno dogajanje na celotnem prizorišču bo zaokrožil pester spremljevalni program, ki zajema več kot 30 najrazličnejših plesnih, pevskih, govornih, športnih ... v eni besedi ekstremnih točk. In ko se bo sonce spustilo, ga bomo skupaj že tradicionalno pozdravili s pozdravom soncu, kar bo tudi pomenilo začetek večernega, glasbenega dela prireditve, kjer se nam bodo predstavile tako neuveljavljene slovenske glasbene skupine kot glasbene skupine znane širom Evrope. Škisova tržnica je že več let zapored tudi ekološko ozaveščena priredi- . KOLEDAR DOGODKOV , " KOLEDAR DOGODKOV 1 2 AEROBIKA FILMSKI VEČER 3 4 8 . ENOD. SMUČANJE Molltaler 9 TEČAJ NORDIJSKE HOJE AEROBIKA FILMSKI VEČERQ 11 NAREDI SI OBRAZNO MASKO PODALJŠAN VIKEND NA MOLLTALERJU 5 IZLET V BENEŠKO SLOVENIJO " FOTOGRAFIRANJE ZA OSEBNI DOKUME IQ POTOPISNO PREDAVANJE Severna Evropa AEROBIKA FILMSKI VEČER KOLESARSKI IZLET 18 NAREDI SI MASAŽNE PLOŠČICE KOLESARSKI IZLET 22 ENOD. SMUČANJE Molltaler TEČAJ 3D RISANJA AEROBIKA FILMSKI VEČER 24 COOPERJEV TEKAŠKI PREIZKUS 25 DUNAJ + BRATISLAVA PRVOMAJSKO VANDRANJE PRVOMAJSKO " VANDRANJE 29 30 Dogodki Študentskega kluba Domžale Več info na www.studentski-klub.si Aktualno Reforma trga dela je majhen korak, a v pravo smer Po velikih bojih, ki so jih država in socialni partnerji bili maja leta 2010, se je zdaj stanje na področju trga dela premaknilo naprej. V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) verjamejo, da na bolje. tev, saj se nenehno skrbi za čisto prizorišče, odpadki pa se sproti ločujejo in odvažajo. V tem konceptu bo potekala tudi 16. Škisova tržnica. Tudi mladi se namreč vedno bolj zavedamo pomena čistega okolja, zato iz leta v leto z veseljem in ponosom nadgrajujemo svojo okoljsko ozaveščenost in svoje odpadke tudi sproti pospravljamo. Še več o samem dogodku, študentskih klubih in glasbenikih bomo pisali v prihodnji številki Slamnika, vseeno pa si že zabeležite pomemben datum, 8. maj, za Škisovo tržnico na Iliriji. Ana Strnad \ "3? Majhen korak naj obrodi obilne sadove. Vendar poudarjajo, da je to šele prvi v nizu nujnih ukrepov za fleksibilnejši, predvsem pa bolj varen in prijazen trg dela za mlade iskalce zaposlitve. Vsi smo vedeli, da je reforma trga dela nujna, saj je bil status prejšnje tog in za časom. Še posebej za mlade, ki na trg dela šele vstopajo. Segmen-tacija le-tega z različnimi oblikami dela pa je pogosto omogočala zlorabo mladih kot poceni delovne sile. Mladi so opozarjali tudi na diskriminatorno urejanje razmerij med zaposlitvami za določen in nedoločen čas. V začetku marca 2013 sprejeta t. i. mala ustava trga dela prinaša pomembne novosti. Po dolgih in napornih pogovorih z vlado, v ŠOS-u pozdravljajo predvsem novo urejanje pogodb za določen in nedoločen čas, poskusnega dela, volunterskega pripravništva in večje medgeneracijske solidarnosti, ki jo omogoča dodatni varnostni mehanizem. Med najpomembnejše zagotovo sodijo izboljšave na trgu dela preko pokojninske reforme, ki za spodbujanje zaposlitve mladih občutno zmanjšujejo prispevke iskalcem prve zaposlitve v prvem in drugem letu. Naslednji poudarki novega Zakona o delovnih razmerjih in novela Zakona o urejanju trga dela so povzeti po obvestilu za javnost ŠOS-a in so dostopni na spletni strani www.studentska-org.si. Pogodba za določen čas: • Za delodajalca postaja manj zanimiva, ker bo prek višjega prispevka za zaposlovanje bolj davčno obremenjena. • Če bo delodajalec osebo takoj zaposlil za nedoločen čas, mu dve leti ne bo treba plačevati prispevka za zaposlovanje. • Tudi mladim se bo po izteku pogodbe za določen čas izplačevala odpravnina. Pogodba za nedoločen čas: • Čeprav ŠOS ne zagovarja zmanjševanja varnosti na račun konkurenčnosti ali politike fleksibilne varnosti, prinaša reforma manjše popravke, ki bodo delodajalcem prinesli določena zagotovila in jih spodbudili k zaposlovanju. Poenostavitev postopkov v zvezi s sklenitvijo in odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in zmanjševanje administrativnih ovir za delodajalce so primeri takih popravkov. Poskusno delo: • Mladi bodo tudi v času poskusnega dela, ki je sedaj omejeno na največ 6 mesecev, upravičeni do odpravnine. Pripravništvo: • Delni korak naprej je narejen tudi pri volonterskem pripravništvu, saj so mladi po novem upravičeni do povračila stroškov v zvezi z delom. Izboljšave na trgu dela preko pokojninske reforme: • Zmanjšanje prispevkov za pokojninsko zavarovanje v sklopu pokojninske reforme za spodbujanje zaposlitve mladih, saj se iskalcu prve zaposlitve v prvem letu zmanjša višina prispevkov za 50 %, v drugem pa za 30 %. • Tudi delno povečanje obremenitev pri nekaterih drugih oblikah dela zmanjšuje nesorazmerje med različnimi oblikami dela, s čimer se spodbuja zaposlitev preko rednih oblik dela. V pokojninsko blagajno se sedaj vplačuje tudi prispevke za opravljena dela prek avtorskih in podjemnih pogodb, kar upamo, da bo imelo pozitivne učinke na zaposlovanje mladih. Medgeneracijska solidarnost: • Čeprav je ŠOS nasprotoval kakršni koli uvedbi nove prekerne oblike dela, kot ga predstavlja trenutna oblika občasnega in začasnega dela za upokojence v Zakonu o urejanju trga dela, ŠOS delno sprejema trenutno ureditev zaradi dodatnega varnostnega mehanizma. Določba, o kateri so se strinjali socialni partnerji, da se po enem letu preveri učinek uvedbe občasnega dela upokojencev na trgu dela, predstavlja zadovoljivo zakonodajno obvezo državi, da se delo odpravi, če se bo poslabšal delovni položaj upokojencev ali posredno drugih skupin na trgu dela. • ŠOS pozdravlja tudi ureditev, da se bodo sredstva, zbrana iz koncesijskih dajatev, namenjala tudi za področje štipendiranja in za aktivno politiko zaposlovanja mladih. Zakon o delovnih razmerjih in novela Zakona o urejanju trga dela bosta začela veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu RS. Ana Strnad Avtor stripa in zmagovalec marčevskega stripovskega natečaja je Vasilij Prašnikar. DRUŠTVA slamnik@kd-domzale. si Pri nas je cel svet ... Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet izvaja organizirano prostovoljsko delo in ima status humanitarne organizacije. so plesne delavnice, radi sodelujejo pri čistilnih akcijah, posebej so se razveselili sodelovanja z društvom Z roko v roki ... Kot je ob zaključku poročila povedala Lidija K. Fugger, organizatorka lokalne mreže, so skupaj opravili skoraj 6000 prostovoljskih ur. V razpravi so gostje, med katerimi je bila tudi podžupanja občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc, pohvalili delo društva, še posebej njihov spoštljiv odnos do starejših, ter ugotovili, da Jesenski cvet združuje zadovoljne, vesele ljudi s pozitivnimi mislimi, ki se kljub temu, da čas ni naklonjen tovrstnim dejavnostim, radi srečujejo ter so hvaležni vsem za ljubezen, zaupanje, varnost in prostovoljno delo. Program dela za leto 2013 je pester in obsega ohranitev števila skupin, nadaljevanje promocije dela, vključevanje novih članov in prostovoljcev ter njihovo usposabljanje, čim več srečanj, ustvarjalnih delavnic, sodelovanj z šolami, vrtci, Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Sodelovanje je predstavila Metka Zupa-nek, ravnateljica Društva Lipa. Posebej so izpostavili organizacijo pevske delavnice, delavnic za paliativno oskrbo, medgeneracijske centre, aktivno staranje ter preprečevanje nasilja nad starejšimi. Izvolili so novo vodstvo ter dosedanji predsednici Majdi Knehtl soglasno poverili še en mandat. Voditeljicama Ani Bojanc in Inge Skok so se zahvalili za desetletno predano delo, Silva Grošelj in Simona Pi-var sta se poslovili od društva, vse skupaj pa so povabili na razstavo, ki bo v juniju v Menačenkovi domačiji. Voditeljica skupine Massim Marija Radkovič, delovna predsednica, pa je ob koncu zaželela, da vsi, ki nosimo v srcu po svetu dobroto in pripravljenost na pomoč, to delamo še naprej, se imamo radi in pomagamo drug drugemu. Vera Voiska Z rož'ce na rož'co leta čebela Čebelarsko društvo Domžale uspešno v letu 2012 Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet Domžale Njegov namen je preprečevanje prevelike osamljenosti, povezovanje vseh treh generacij, medge neracijska solidarnost in prenos izkušenj prijetno in sproščeno druženje ter pripra va na aktivno staranje in sprejemanje lastne starosti. Predsednica društva Maj da Knehtl je ugotovila, da se vse bolj spoštujeta prizadevnost in potrpljenje, ki ju prostovoljci vlagajo v svoje delo »To je prepoznavno, kreativno ter izraža trud, dobroto in človečnost,« je poudarila ter se zahvalila vsem sodelavcem in so-financerjem, ob pomoči katerih društvo uspešno deluje na območju občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče, Kamnik in Trzin. Redne skupščine v začetku marca so se udeležili predstavniki 18 skupin v domačem okolju in 6 skupin v domovih upokojencev. Društvo skupaj šteje 231 članov, med njimi je 178 starejših od 65 let, vodi pa jih 41 prostovoljcev. V letu 2012 je bila ustanovljena nova skupina starih ljudi za samopomoč v Radomljah. Temeljna dejavnost skupin je pogovor, ob njem pa voditelji posameznih skupin organizirajo dodatne dejavnosti (piknike, različne delavnice, izlete, oglede razstav, srečanja, obiski prireditev ipd.). Zelo pomembna je organizacija vsakoletnega, letos že 11. medgeneracijskega tabora, katerega rdeča nit je misel, da vsako sodelovanje pomeni zmago. V poletnih ustvarjalnih delavnicah v Tustanju so našteli več kot sto udeležencev, uspešni sta bili tudi delavnici Nikoli ni prepozno ter Knjiga za vse. Posebno skrb gre usposabljanju in izobraževanju prostovoljcev, uspešno delujejo tri intervizijske skupine, pripravili pa so tudi izkustveno delavnico na temo Pravila v skupini. Sodelovali so na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu, o svojem delu pisali v medije, se predstavljali na razstavah, kjer je posebej aktivna skupina Massim z aktivnostmi za promocijo društva. Množičen je bil tudi obisk dneva odprtih vrat. Veliko dela imajo s prijavami na razpise in so hvaležni vsem, ki pomagajo ter z njimi sodelujejo, tudi Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije. Izpostavili so tudi sodelovanju v pilotskem projektu Komunikacijska platforma za mreženje, nove 8. marec, Ela, Anica, Saša in vse druge Z več kot stoletno tradicijo se lahko pohvali Športno društvo TVD Partizan Domžale, ki po besedah Mira Ukmarja, predsednika Športne unije Slovenije, spada med najboljša tovrstna društva. TVD Partizan Domžale Pa jih ne gre pohvaliti le zaradi pestre športno-rekrea-tivne dejavnosti, čestitke si zaslužijo tudi za obe prireditvi, ki ju v marcu namenijo dekletom, ženam, materam in babicam, ki pridno, same ali z otroki, obiskujejo rekreacijo in prisegajo na gibanje, gibanje, gibanje ... Tradicionalna prireditev ob 8. marcu je bila namenjena vsem, ki v OŠ Domžale ob ponedeljkih zvečer obiskujejo rekreacijo pod vodstvom vaditeljice Anice Črne Ivkovič. Po rekreaciji je letos posebno žlah-tnost prireditvi dal Franc Košak, dolgoletni soorganizator te in drugih prireditev, ki je med telovadke pripeljal slovensko vrhunsko telovadko Sašo Golob, udeleženko olimpijskih iger v Londonu, z željo, da postane ena izmed pridnih rekreativk. Prijetno vključitev v skupino, ki šteje 5060 deklet, je Saša odlično opravila, hkrati pa vse prisotne navdušila z vajo na gredi. Svoje zlate izkušnje je pridala še gospa Ela Košir, častna članica TVD Partizan, manjkalo pa ni niti vzpodbudnih besed vaditeljice Anice. Gospodu Francu Koša-ku je bila namenjena prisrčna zahvala za njegov prispevek, obenem pa tudi izraženo prepričanje, da se bomo še naprej srečevali na številnih aktivnostih, saj po večdesetletnem aktivnem delu svojega TVD Partizana zagotovo ne bo mogel zapustiti. Pod vodstvom neumornega Primoža Košaka je potekal tretji del prireditve, v katerem sta čestitke ob 8. marcu izrekla predsednik TVD Partizan Janez Bizjak in Miro Ukmar, ki nam je tudi povedal nekaj več o športni uniji. Nato smo prisluhnili triu s Konservatorija za glasbo in balet: violinistki Petri Herič, kitaristu Mateju Lackoviču in Manci Dornik, ki je igrala na kromatično harmoniko. Izvedba ljudskih pesmi mladih glasbenikov, ki jih je pripeljal Pavel Pevec, je bila čudovita. Prav vsaka izmed deklet je potem dobila n Hvala za vse, spoštovani Franc, Ela in Anica ČD Domžale Uvod prispevka o letošnjem občnem zboru Čebelarskega društva Domžale, ki šteje blizu 90 članov, je iz uradne himne. Le-ta je pomenila začetek pregleda leta 2012, ki ga je zaznamovalo preoblikovanje Čebelarske družine Krtina v Čebelarsko društvo Krtina Dob. Predsednik Čebelarskega društva Domžale Bine Kladnik je po pozdravu poudaril, da so si na različnih področjih prizadevali, da bi kar najboljše sodelovali s prijateljicami - čebelami, v daljšem poročilu pa predstavil opravljeno delo. Še prej pa so v društvo sprejeli osem novih članov ter jim zaželeli prijetno počutje in dobro sodelovanje. Predsednik je prisotnim na zboru, ki ga je vodil Maksimiljan Karba, zelo podrobno predstavil aktivnosti, opravljene v letu 2012. Posebej je izpostavil dobro delo vodstva, sodelovanje v javni razpravi o nacionalnem programu zaščite kranjske čebele, sodelovanje s Čebelarsko zvezo Slovenije in s sosednjimi društvi ter aktivno sodelovanje na 35. dnevih čebelarstva v Celju. Nastopali so na različnih sejmih, razstavah, tržnicah, eko dnevih ipd.; se izobraževali in usposabljali na predavanjih; skrbeli za društveni čebelnjak ob ČCS (novi gospodar je Janko Jerman), ki je letos praznoval 10-letnico; se udeležili občinske čistilne akcije in čiščenja ob ČCS oz. čebelnjaku; organizirali dan odprtih vrat ter delitev Timola in oksalne kisline za zimsko tretiranje proti varozi; pomagali pri nabavi sladkorja; se v okviru ekskurzije sprehodili po čebelarski učni poti v Slovenski Bistrici ter si ogledali čebelarstvo Žvikart. Obnovili so pašni red, sodelovali pri pripravi tradicionalnega slovenskega zajtrka v vrtcih in šolah, nagradili pa tudi Sreča Pustotnika, ki se je udeležil prav vseh aktivnosti. Pomagali so čebelarju, ki je izgubil čebele zaradi močne burje, prejeli kar nekaj priznanj in bili zadovoljni s sodelovanjem, posebej ob- čine Domžale, pri pridobivanju prepotrebnih finančnih sredstev, opozorili pa tudi, da čebelarska letina v preteklem letu ni bila prav obilna, ravno nasprotno - bila je ena najslabših v zadnjih letih. V razpravi so prisotni pohvalili opravljene aktivnosti, največ besed pa je bilo izrečenih o problemu delovanja čebelarskih družin Domžale, Homec in Vir, ki delujejo sekcijsko v okviru društva in za večino predstavljajo zelo pomembno obliko delovanja, primerno za izmenjavo izkušenj; skratka, gre za delovanje, ki ima že tudi zgodovinsko tradicijo in vrednost . Njihovo delo je pohvalil tudi Janez Tehov-nik, član upravnega odbora ČZS, in vodstva sosednjih društev. Sprejeli so tudi program dela za leto 2013, v okviru katerega bo skrb, enako kot doslej, namenjena izobraževanju in usposabljanju čebelarjev. Udeležili se bodo prostovoljne čistilne akcije, počistili okolice društvenih čebelnjakov in okolico ČCS; organizirali dan odprtih vrat čebelarjev, ekskurzijo, tradicionalni slovenski zajtrk ter novoletni čebelarski ples; sodelovali na 36. dnevih čebelarstva in 11. slovenskem čebelarskem prazniku, na sejmih in razstavah; razdelili sadike medovitih rastlin in za vsakega od čebelarjev nabavili po eno matico; zagotovili zdravstveno zaščito čebel, še posebej za zatiranje varoze. Tudi letos bodo skrbeli za pridelavo varnih čebeljih pridelkov in za ohranjanje kranjske sivke ter sodelovali na ekološki tržnici, v programu pa je še vrsta drugih aktivnosti. Ob koncu zbora so v upravni odbor izvolili Jano Grošelj, Andreja Jusa, Magdo Nakrst in Viktorja Svetlina, Petra Svetičiča v nadzorni odbor ter Mira Draščka v častno razsodišče ter se razšli s pozdravom: Naj me-di! Vera Voiska Rdeč nagelj ti podarjam ... Redni letni občni zbor Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob, Krtina nageljček skupaj z iskrenimi čestitkami, manjkale pa niso niti torta, tradicionalno darilo Bojana Beštra, niti druge dobrote; in tudi letošnji nagrajenec Zavoda za šport in rekreacijo Ivan Šraj, ki je za dolgoletno požrtvovalno delo prejel zlato plaketo, ni ostal brez glasnega aplavza in čestitke. Vera Voiska NOB Dob, Krtina Redni letni občni zbor ni bil le priložnost za pregled uspešno opravljenega dela v letu 2012 in za sprejem vseh poročil ter programa za leto 2013. Zbrani člani in članice so ga izkoristili tudi za spremljanje recitala, namenjenega 8. in 25. marcu ter tradicionalni podelitvi nageljčkov vsem članicam krajevne organizacije, ki so jim ob vodstvu ob praznikih čestitali tudi župan občine Domžale Toni Dragar in predsednik sveta KS Dob Jurij Milanovič ter predstavnik PGD Dob Tomaž Zavrl. Številni zbrani so ob poročilu o delu Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob, Krtina predsednika Vlada Cerarja veselili resnično uspešno opravljenega dela vseh sto članov in članic v letu 2012. Le-ti so obiskovali spominske in druge prireditve ter kraje, pomembne zaradi dogodkov iz II. svet. vojne. Pripravili so del praznovanj ob prazniku KS, organizirali spominsko slovesnost ob dnevu spomina na mrtve, obiskovali jubilante, najstarejše člane ter skrbeli za spomenike in spominska obeležja, predvsem pa živeli po vrednotah NOB. Zaradi finančnih zadreg je bilo nekaj težav z obnavljanjem spomenikov na Hrastovcu in v Brezjah, kar bo ena prioritetnih nalog v letu 2013. Vsa poročila, tako predsednika, tajnice Olge Klopčič ter blagajničarke Marte Gregorčič, so bila soglasno sprejeta, člani pa so bili zadovoljni tudi s predlaganim programom. Za uresničitev le-tega sta svojo prispevek obljubila tudi g. Milanovič in g. Dragar, ki sta pohvalila delo organizacije in njeno sodelovanje v KS in občini, vse ostalo pa bo opravljeno s prostovoljnim delom in lastnimi sredstvi. Ob zvokih citer je po čestitkah predsednika KO vsem članicam ob njihovih marčevskih praznikih zazvenela poezija slovenskega pesnika Antona Pavčka v izvedbi Vere Vojska, Jože Lončar pa je tematiko, povezano z dnevom žena in materinskim dnevom, predstavil s svojimi pesmimi. Vse prisotne so iz rok vodstva dobile nageljček, vsi prisotni pa zadovoljstvo, da je za Krajevno organizacijo borcev za vrednote NOB Dob, Krtina še eno uspešno leto. Vera Voiska Dobrodelni koncert za nadgradnjo gasilskega vozila S koncertom so zbrali kar 2500 evrov, vozilo pa bodo predvidoma lahko prevzeli že do konca meseca junija. PGD Vir Prostovoljno gasilsko društvo Vir, ki praznuje 90-letnico svojega delovanja, je konec meseca februarja organiziralo dobrodelni koncert z nastopom ansambla Viharnik, Letečih muzikantov, ansambla Zajc, harmonikarskega orkestra Pustotnik in ansambla Saše Avsenika. Prireditev, ki jo je povezoval Robert Pečnik - Pečo, je imela poseben namen. Izkupiček, ki so ga zaslužili s prodajo vstopnic - honorarju pa so se odpovedali tudi vsi nastopajoči -, so v celoti namenili za financiranje nadgradnje gasilskega vozila cisterna za domače gasilsko društvo Vir. Kot je ob tem povedala predsednica PGD Vir Alenka Paternost Pirc, bi bil izkupiček veliko manjši brez podpore partnerjev v projektu, ki so nesebično priskočili na pomoč. Ob tem so tudi poudarili, da si gasilsko vozilo GVC 16/25 želijo in ga potrebujejo zaradi vse večjih obveznosti in dolžnosti. Mateia A. Kegel Foto: Vido Repanšek Od leve: predsednik Sveta KS Dob Jurij Milanovič, predsednik KO za vrednote NOB Dob, Krtina Vlado Cerar, župan Toni Dragar in podpredsednik KO za vrednote Dob, Krtina Franc Gotar slamnik@kd-domzale. si DRUŠTVA Za skupno delo in ohranitev zagotovljenih pravic invalidov Za predsednico društva je bila ponovno izvoljena Vida Perne. Velika priljubljenost čebelarskega dela Redni letni zbor članstva Čebelarskega društva Krtina Dob Medobčinsko društvo invalidov Domžale Medobčinsko društvo invalidov Domžale je eno redkih, ki s svojo uspešno dejavnostjo pokriva območje nekdanje občine Domžale. Volilni zbor članov in članic društva je minil v pozitivni oceni opravljenega dela v letu 2012, v sprejemu še bolj pestrega programa za leto 2013 ter v volitvah, na katerih je bila za predsednico društva ponovno izvoljena Vida Perne. Da smo le toliko zdravi, da si lahko pomagamo, je bilo večkrat poudarjeno v razpravi po sprejemu poročila o delu v preteklem letu. V njem je predsednica Vida Perne govorila predvsem o delu več kot 2000 članov in podpornih članov, o medsebojni pomoči ter boljšemu organiziranju, ki prinašajo uspehe na vseh področjih: informiranje (vsakoletni koledar), ohranjanje zdravja, posebna skrb za težke in nepokretne invalide ter socialno ogrožene, promocija dela (različne razstave, osrednje srečanje ob dnevu invalidov), izvajanje preventivnih kulturno-družbe-nih, športno-rekreativnih dejavnosti. Posebej pa je govorila o prostovoljnem delu in poverjenikih ter se jim najlepše zahvalila za požrtvovalno in prizadevno delo, ki ga opravljajo kljub svoji invalidnosti. O specifičnih pomočeh je govorila Helena Weit, ki skrbi za področje sociale, kjer so največ pozornosti namenili: skrbi za neodvisno življenje težkih invalidov; obiskom le-teh in starejših ob novem letu (blizu 400), 443 invalidom pa so pomagali s finančno pomočjo. Posebno skrb so namenjali pomoči za ohranjanje zdravja - kar 280 invalidom so sofinancirali zdravljenje, enako pa tudi rekreacijo, v katero je bilo vključenih več kot 700 invalidov. V skladu s programom za leto 2013 bodo kljub zaostreni situaciji, ki na nekaterih področjih invalide še posebej prizadene, namenili posebno skrb zlasti: preprečevanju in blaženju težav invalidov, organizaciji zagovorništva njihovih pravic, informativni dejavnosti, usposabljanju za aktivno življenje in ohranjanje zdravja, organizaciji rekreacije in športa, dnevnih centrov in delavnic, kulturno-družbenim dejavnostim, sodelovanju z drugimi društvi, zvezo in krepitvi že vzpostavljenih stikov z Medgeneracijskim centrom Bistrica ter uresničevanju posebnih socialnih programov, ki jih terja zaostrena socialna situacija. V veliko pomoč bo novo kombi vozilo, predvsem pa trdna odločenost, da tudi v prihodnje skupaj delajo za dobrobit invalidov. V nadaljevanju je bila za novo predsednico izvoljena dosedanja predsednica Vida Perne. Poudarila je, da bo v prihodnje v Medobčinskem društvu invalidov Domžale še več sodelovanja in spoštovanja. »Trdi časi minejo, trdi ljudje pa ostanejo,« je dejala in se zahvalila vsem svojim sodelavcem. Dobro delo so pohvalili vsi prisotni gostje, tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije, ki je zbranim govoril o prizadevanjih, da bi se položaj invalidov izboljšal, predvsem pa da bi se ohranile zagotovljene pravice. O skupnem sodelovanju pa je govorila tudi Marija Pukl, predsednica domžalskega DeSUS-a. Tudi letošnji občni zbor je pokazal na odlično delo Društva invalidov Domžale, ki se zaveda, da krizni časi zahtevajo še več sodelovanja in prostovoljnega dela. Pripravljenosti jim vsekakor ne manjka, zato bo društvo tudi v prihodnje stopalo po poti pomoči, sodelovanja, spoštovanja, razumevanja in dobrote. Tako je tudi prav. Vera Vojska 16. občni zbor Društva rejnic in rejnikov Domžale V društvu, ki aktivno deluje že vse od leta 1980 in združuje 116 aktivnih in bivših rejniških družin iz območja občin Domžale, Lukovica, Moravče, Trzin in Mengeš smo letošnji 16. občni zbor v torek, 12.3.2013, v Čebelarskem domu na Brdu preživeli veselo in z obilico dobre volje. društvo rejnic in rejnikov dom- žaleK temu sta izdatno prispevali naši članici Dani Zaberložnik in Ladi Klemen, po osnovnem poklicu inženirki tekstilne tehnologije, rejnici, sestri dvojčici, materi, ženi, amaterski igralki, ki sta s svojim skoraj enournim humornim vložkom z zgodami in nezgodami iz podeželja in mesta, razlikami med preprostimi kmečkimi in bolj finimi mestnimi ljudmi ... izzvali obilico smeha in nas veselo presenetili. Poznamo ju namreč bolj kot resni, delovni dekleti. Članice izvršnega odbora društva so pripravile s svojimi sladkimi izdelki pravo pašo za oči, zadovoljstvo pa nam je vlivalo tudi poročilo o opravljenem delu in poročilo blagajničarke. Kljub splošnemu varčevanju nam je uspelo opraviti vse naloge, ki smo si jih zastavili, in zbrati toliko denarja, da smo lahko pokrili osnovne materialne stroške posameznih programov in še nam je nekaj ostalo za hude čase. Več kot tretjino sredstev zberemo s članarino in dodatnim prispevkom članov in članic. Tako si v večini plačamo sami ekskurzijo ali letovanje rejniških družin, sredstva pa namenimo za poplačilo tistega dela stroškov programa, v katerem so v večini vključeni otroci in mladostniki, tj. za poplačilo materiala za ustvarjalne delavnice, za srečanja mladih, avtobusne prevoze ... V društvu vseskozi delujemo vsi povsem prostovoljsko, brez kakršnegakoli honorarja. Vsebinsko bomo z obstoječim vodstvom tudi v prihodnje delovali v sedanjem okviru in se prilagajali finančnim možnostim, kar pomeni, da bomo mo- V jeseni na Rab Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale se pridno pripravlja na uresničitev letošnjega programa. Njegov prvi del je v juniju obisk naše ožje domovine ter muzeja Bistra, kjer bomo posebno skrb namenili tudi žagi, ki je bila nekoč na Podrečju. Ob tej priložnosti si bomo ogledali tudi rojstno hišo Ivana Cankarja, pot pa nas bo vodila tudi v Močilnik, kjer bo naša pozornost namenjena izviru Ljubljanice. CD Krtina Dob Vsako leto se čebelarji zberemo na rednem letnem zboru članstva. Čebelarji čutimo potrebo po druženju podobno kot naše ljubljenke, ki živijo skupaj v panju, in še posebej takrat, ko izrojijo in tako nastane nova čebelja družina. To se je ponovno pokazalo ob letošnjem letnem zboru članstva Čebelarske družine Krtina Dob, ki je bil v dvorani KS Dob. Ta zbor članstva je bil posebno zaznamovan z velikim številom članov in visokih gostov ter predstavnikov prijateljskih čebelarskih društev kot tudi drugih društev iz naše okolice. To kaže na veliko priljubljenost čebelarskega dela in njihovega prizadevanja za ohranitev naravnega ravnovesja. Čebelarji smo ponosni na svojo zgodovino, saj se prav Čebelarsko društvo Krtina Dob lahko pohvali s skoraj stoletno tradicijo. Naše čebelarsko društvo izhaja iz »Čebelarske podružnice za Brdski sodni okraj v Krtini, ustanovljeni 9. marca 1919« in hranimo njen ustanovni zapisnik ter zgodovinsko knjigo članstva in zapisnikov. Predsednik g. Marjan Koderman je odprl letni zbor članstva, pozdravil goste in predal nadaljevanje zbora delovnemu predsedniku Boštjanu Vindšnurerju. Za overovatelja sta bila potrjena g. Janko Kokalj in g. Drago Mardjenovič, za zapisnikarja pa Peregrin Stegnar. Na začetku smo pregledali zapisnik ustanovnega občnega zbora in nadaljevali s poslušanjem poročil predsednika in ostalih funkcionarjev društva. Iz poročil se vidi delavnost društva in njenega predsednika g. Marjana Kodermana, saj smo v preteklem letu uspeli Čebelarsko družino Krtina preorganizirati v Čebelarsko društvo Krtina Dob in pridobiti svoje prostore v prostorih KS Dob. Delavnost društva se kaže v tesnem sodelovanju z OŠ Dob, v kateri člani vzgajajo mlade čebelarje. Društvo je skupaj z OŠ Dob in KS Dob kandidiral in dobil organizacijo državnega prvenstva mladih čebelarjev, ki se bo dogajal letošnje leto v naših krajih. Povedal je, da so ravno v tem času velike priprave na gradnjo lastnega šolskega čebelnjaka, v katerem se bodo vršile praktične vaje mladih čebelarjev. V veliko pomoč pri tej vzgoji mladih čebelarjev je ravnateljica v OŠ Dob ga. Barbka Drobnič, ki se trudi, da čebelarski krožek tako uspešno deluje. Predsednik je še povedal o stanju zdravja čebel, ki je zelo ogroženo z zajedalcem Varoa. Tudi čebelarji so zelo aktivni, saj se dosti udeležujejo predavanj in strokovnih izletov, še posebej se radi spominjajo svojega patrona sv. Ambroža - na njegov praznik so številno sodelovali pri zahvalni sv. maši v dobski cerkvi. Poročila so bila deležna razprav in pohval ter so bila soglasno potrjena in sprejeta. Nekdo izmed gostov je omenil, da še ni bil prisoten na takšni slovesnosti, kjer bi bilo zbranih toliko visokih predstavnikov Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) in res so se tega zbora udeležili podpredsednik ČZS, tajnik ČZS, čez deset predstavnikov čebelarskih družin in še toliko drugih društev ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. Na koncu je sledil najprijetnejši del srečanja, ob katerem smo se čebelarji s svojimi gosti poveselili in se sproščeno pogovorili med seboj. K še boljšemu razpoloženju je prispevalo tudi okusno pečenje, sladice in dobra pijača. Peregrin Stegnar Nasmejani obrazi otrok povedo vse Ko boste želeli najmlajšim pričarati pravljično nedeljo, jih odpeljite na katero izmed otroških predstav v Kulturni dom na Močilniku. rebitne donacije namenili za otroke in mladostnike, ki so zaupani v vzgojo in varstvo našim družinam. Z nami so bili podžupanja občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc, župan občine Lukovica Matej Kotnik, Martina Oražem iz Rotary cluba Domžale in patronažna sestra Irma Markovšek, ki so nam s svojo navzočnostjo pokazali zanimanje za naše delo, izkazali zaupanje in podporo v naše poslanstvo. Pridružile so se nam strokovne delavke Centra za socialno delo Domžale: Marta Tomec, Desanka Glumac, Renata Baras, Ana Zakšek in Marta Hočevar, ki nam pomagajo v pripravi in izvedbi posameznih programov in nas upoštevajo kot sodelavke. Mateja Pestotnik, predsednica društva gledališka skupina kd jožef virk dob Na tamkajšnjem odru se že leta v okviru otroškega ŽIV-ŽAVa odvijajo zgodbe živali in junakov, v katerih zavzeto sodelujejo tudi mladi gledalci. Ena takih je bila predstava Zajčka in zvitorepka v izvedbi domače gledališke skupine. Konec februarja, v dneh najhujšega sneženja, je snežilo tudi v Kulturnem domu na Močilniku. Pa ne čisto zares, le igralci so tako živo predstavili dogajanje na zasneženi gozdni jasi. Prisrčno gledališko predstavo za otroke je po lutkovni igrici J. Roš za gledališče priredil Miloš Starbek, postavil je sceno, predstavo režiral, skupaj z Ireno Osolnik poskrbel za kostume in v igrici zaigral volka. Otroci so se vživeli v igralce v odlični preobleki, pohvaliti velja živahno animacijo, saj so otroci pridno peli, sodelovali in iskali načine, kako premrlima zajčkoma pomagati nazaj v to- pel domek. Kot se spodobi za igrice, je bila vsega kriva lisica, v kožo katere se je imenitno vživela Petra Starbek, ki ni želela iz hišice zajčkov, z ušesi katerih sta blestela Vid Potočan in Nika Grčar. Na pomoč je priskočila ježeva družina v zasedbi: Tjaša Intihar, Sara Štih in Janja Grošelj; svetovala je tudi sova, pod krili katere je zaigral Luka Intihar, zagato pa je rešil medved (Peter Starbek), ki se je spomnil zapreti dimnik in z dimom pregnati prebrisanko iz hišice. Za glasbeno spremljavo je poskrbel Andrej Starbek, za razsvetljavo Pavle Orehek, Luka Lisjak za ton, Matija Osolin in Stojan Ivanšek pa za tehniko. Gledališka skupina Jožef Virk iz Doba se je še enkrat izkazala kot uigrana ekipa, ki je otrokom pričarala še eno prijetno nedeljsko popoldne. Iskrene čestitke in čim več nastopov. Bojana Vojska društvo izgnancev domžale Že sedaj pa vas vabimo, da se nam pridružite pri obisku otoka Raba, kjer bo v začetku septembra osrednja mednarodna slovesnost ob 70-letnici osvoboditve koncentracij- skega taborišča Rab. Ob tej priložnosti si bomo ogledali zanimivosti in znamenitosti Raba, z ladjo pa se bomo odpeljali tudi na Goli otok in Grgar. Še vedno vas pričakujemo vsak po- nedeljek med 9. in 10. uro v prostorih Občinskega združenja borcev za vrednote NOB Domžale na Ljubljanski cesti 36 ... pa prijetno pomlad vam želimo! Vera Vojska DRUŠTVA slamnik@kd-domzale.si Častniki in veterani na pohodu Spomina in prijateljstva Zbor članov Društva Sožitje Mengeš V petek, 15.3.2013, je potekal zbor članov medobčinskega Društva Sožitje Mengeš, ki združuje občine Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, smo se častniki in podčastniki OZSČ ter veterani OZVVS Domžale tudi letos udeležili 11. tradicionalnega pohoda Spomina in prijateljstva od Radovljice do Vrbe. V prvem delu smo uživali v enkratnih OZVVS Domžale Po uvodni državni himni ter krajšem kulturnem programu in pozdravnem nagovoru nas je delovni predsednik zbora dr. Janez Kušar seznanil z dnevnim redom. O delovanju v preteklem letu Iz poročila predsednika združenja Janeza Gregoriča se je dalo razbrati vso pestrost dogodkov v preteklem letu. Od sodelovanja na veteranskih tekmovanjih na snegu do praznovanja 8. februarja - kulturnega praznika v Vrbi na Gorenjskem. Od sodelovanja s stanovskimi organizacijami na proslavah v Dražgošah in Oklu nad Ihanom do udeležbe na Maistrovem pohodu v Lenartu, športnih veteranskih igrah in pripravah nanje. Bilo je organiziranih na desetine pohodov, ne nazadnje tudi Pohod po poteh vojne za Slovenijo z veliko udeležbo, katerega izvajalec je naše združenje. Veterani kontinuirano že vrsto let seznanjajo učence osnovnih šol s potekom naše osamosvojitve. OZVVS Domžale je aktivno udeleženo pri obeh državotvornih praznikih. Vse skupaj je bilo 50 nalog, ki so bile v celoti izpolnjene. V finančnem poročilu sekretarja združenja je bilo zaznati rahlo krčenje RK Dob ... smo v prisrčno povabilo napisale odbornice Rdečega križa Dob in sovaščanke iz KS Dob povabile na druženje, namenjeno dnevu žena. Na pomoč so nam priskočili učenci in učenke OŠ Dob, njihovi učitelji in mentorji pogledih na Triglav z različnih zornih kotov. V pravi zimski idili nas je pot vodila preko Lancovega, Bodešč in Ribnega do najstarejšega spomenika dr. Francetu Prešernu na Bledu, kjer je bil krajši kulturni program, v katerem so sodelovali: proračunskih sredstev, polovica zbranih denarnih sredstev se zbere s plačano članarino. Upravljanje z zaupanimi sredstvi je bilo v mejah normativov in računovodskih standardov, kakor je menil g. Maksimilijan Karba v podanem poročilu NO. O pogledu v prihodnost in organizacijskih spremembah Delovni načrt za leto 2013 je še nekoliko zajetnejši od preteklega. Letos je jubilejna dvajseta obletnica organiziranja veteranskih združenj. Veterani ohranjajo tudi strelsko dejavnost, saj se nikoli ne ve ... Novi člani združenja v preteklem letu so postali: Janez Modrijan, Iztok Rihtar, Stanislav Rihtar, Marjan Sovec, Darko Jenko, Bojan Dorič, Vasja Hafner, Marjan Žagar, Janez Kolar, Dejan Arnuš, Željko Lemut, Franc Anžin ter častni občan občine Domžale Velimir Vulikic. Zahvaljujejo se cvetličarni Slovnik iz Ihana za dekoracijo ter KS Ihan, ki je, tako kot že nekaj let poprej, nudila gostoljubje v dvorani Doma krajanov. S svojo prisotnostjo je občni zbor ozalj-šal tudi župan domžalske občine Tone Dragar, ki jim je zaželel še naprej tako uspešno delovanje kot doslej. Udeležba je bila solidna, kar potrjuje dejstvo, da se veterani vojne za Slovenijo ter ravnateljica Barbka Drobnič. Pripravili so nam pravi muzikal po pravljici Deklica z vžigalicami. Pevski zbor, glasbeniki - solisti, plesalci in igralci so nas povabili v življenje deklice z vžigalicami ter nas seznanili z njeno kruto usodo, kate- pesnik Franc Ankerst, učenci OŠ iz Bleda in Veteranski pevski zbor. Pohodnike so nagovorili predsednik ZVVS Ladislav Lipič, župani občin Radovljica, Bled in Žirovnica ter predstavnik organizatorja. Pot nas je potem vodila proti Zasipu, preko Save Dolinke, v Piškovcah pa smo pot nadaljevali v Vrbo. V drugem delu smo imeli čudovit pogled na Karavanke in Stol, najvišji del tega pogorja. Pohoda so se udeležili veterani vojne za Slovenijo, častniki in podčastniki ZSČ, člani društva upokojencev MORS-a, planinci in člani drugih domoljubnih organizacij. Pri spomeniku dr. Francetu Prešernu v Vrbi smo prisostvovali osrednji državni proslavi. Izkoristili smo priliko, na široko so bila odprta vrata rojstne hiše našega največjega pesnika in smo z zanimanjem obnovili znanja o velikem poetu. Takoj po proslavi je nastala priložena fotografija, kjer sta se nam pridružila tudi simpatična voditelja proslave, oblečena v oblačila iz tistih časov. Zaključili smo z enolončnico in prijetnim druženjem v Srednji gostinski in turistični šoli v Radovljici. Bine Kladnik navzlic kratenju nekaterih pravic še naprej obnašamo dostojanstveno in smo zares zaskrbljeni za usodo naše domovine. Veterani so razočarani nad odnosom političnih struktur do ljudi, ki so stopili v bran naši domovini, ko nas je najbolj potrebovala. »Smo kot spomladanski regrat, bolj ko hodijo po nas, bolj silimo na plan.« To je letošnje sporočilo našim oblastem. Gregorič Ena izmed letnih aktivnosti, saj nikoli ne veš, kdaj ... re konec sta v muzikalu polepšala še dva junaka pravljic. S pesmijo, glasbo, igro in plesom se nas je zgodba dotaknila ter nas spomnila na pomanjkanje dobrote, skrbi in ljubezni - tudi v današnjih časih. O teh vrednotah je zbranim spregovorila predsednica RK Dob Betka Tome ter jim ob dnevu žena zaželela veliko prijetnih trenutkov, čestitki pa se je pridružila tudi ravnateljica. Čudovitemu kulturnemu programu je sledilo prijetno druženje, v katerem so se prisotne - pridružil se jim je tudi predsednik sveta KS Jurij Milanovič - klepetale o vsakdanjem življenju pa tudi o tegobah, ki jih prinaša, ter delu krajevnega odbora Rdečega križa Dob, ki se trudi, da bi blažil posledice krize, ki probleme prinaša tudi v nekatere domove na našem območju. Od-bornice tako skrbno spremljajo socialno stanje na našem območju ter ga ob pomoči območnega združenja RK Domžale tudi poskušajo reševati s paketi, manjšimi finančnimi pomočmi pa tudi z obiski in iskreno besedo, ki včasih pomeni največ. MOjCA HAFNER Društvo Sožitje Mengeš Zbrali smo se v gostišču Kovač na Količevem. Predsednica društva dr. Tatjana Novak je prisrčno pozdravila prisotne, posebno še vabljene goste: gospo Matejo de Reya, direktorico Zveze Sožitje, in gospoda Tonija Dragar-ja, župana občine Domžale, ter opravičila podžupana občine Mengeš gospoda Boga Ropotarja. Gospa direktorica nas je seznanila s praznovanjem 50-letnice Zveze Sožitje, ki ga bomo praznovali v letošnjem letu, gospod župan pa nam je zaželel uspešno delo in nas seznanil z novimi načini pridobivanaja sredstev preko razpisov. Obeležili smo svetovni dan Downove-ga sindroma, dan žena in materinski dan. Mamice, skrbnice in prostovoljke smo se razveselile pisanih cvetov prvih znanilk pomladi. V zanimivem kulturnem programu so nastopili člani glasbene skupine Strune, ki so iz svojih instrumentov izvabljali prijetne melodije. Plesna skupina Face se je zavrtela ob zvokih valčka in salse. Recitatorji so povedali pesmi o pomladi in mamah. Nekatere je napisala ga. Janka Jerman, mentorica pohodništva. Z zanimanjem smo prelistali Kapljice, glasilo društva. Pregledali smo opravljeno delo v preteklem letu 2012 in začrtali program v letu 2013. Program dela društva tudi v letu 2013 sestavljajo štirje sklopi. V prvem sklopu skrbimo za izobraževanje, usposabljanje ter ohranjanje psihofizičnega zdravja in znanj (glasbena skupina Strune igra na Ullvilla instrumente pod mentorstvom Stanke Kač; plesno skupino FACE vodi mentor Klemen Pirman; mentorica ustvarjalnih delavnic je Eva Plaznik; skupini za samopomoč OPTIMISTKE in ISKRICE TD Jarše - Rodica V letu 2012 smo dali velik poudarek na osveščanje krajanov s področja ekologije. Samo pri čistilni akciji je sodelovalo 150 ljudi, še posebno je razveseljivo, da je bilo veliko mladine, kar je odraz dobrega dela z mladimi in dobrega sodelovanja s šolo Rodica. Večji poudarek je bil tudi na področju prepoznavnosti kraja. V kraju imamo več cvetličnih gredic in kozolcev, ki obeležujejo našo okolico; za to poskrbijo krajani in člani društva. Veliko je postorjenega za olepšavo naših domov in vrtov okoli hiš, prav tako smo dobri tudi pri ločevanju odpadkov. Veliko krajanov se je odločilo za lastne kompostnike, saj s tem manj onesnažujemo okolje in hkrati bogatimo naše vrtove z dobro zemljo. Sekcija za narodne noše nas razveseljuje na raznih prireditvah doma in v tujini. Bili smo tudi v evropski prestolnici Bruselj, kamor so nas povabili evropski poslanci, da smo jim polepšali prireditev in istočasno predstavili našo državo Slovenijo. Vsako leto organiziramo spuščanje lučk po Pšati - s takšnim obeleževanjem začetka pomladi so nas razveseljevali že naši očetje, dedi in pradedi; se dobivata po dogovoru; predavanja za starše bo letošnje leto vodil prof. dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka; izobraževalni vikend seminar za družine bomo izvedli v oktobru ali novembru; v poletnem času pa se bodo družine in naši člani udeleževali izobraževalnih programov Zveze Sožitje). Drugi sklop sestavljajo rehabilitacijski programi, ki obsegajo športno vadbo pod vodstvom mentorja Leona Šimenca, bralne urice pod mentorstvom Vilme Novak, plavanje Halliwick pod mentorstvom Ahmada Mazena, pohodništvo pod mentorstvom Janke Jerman, skupino Mladi planinec pod mentorstvom Jurčka Nowakka, novinarski krožek KAPLJICE pod vodstvom mentorice Silve Drešar, hi-poterapijo po dogovoru s Konjeniškim klubom Valentin Domžale, športni festival na Pedagoški fakulteti Ljubljana ter sprostitveni vikend seminar za osebe z motnjo pod vodstvim Vilme Novak in Jurčka Nowakka. Tretji sklop tvorijo družabne dejavnosti, kot so pustovanje, praznovanja, spomladanski in jesenski družinski izlet, pohodniški družinski izlet, piknik, izlet za starše in novoletno praznovanje. Četrti sklop sestavljajo tekmovanja, in sicer zimske in letne igre specialne olimpijade ter atletski miting in plavalni miting. Vsi člani smo potrdili poročilo o delovanju društva v preteklem letu in se strinjali z obsežnim programom v letu 2013. Ob prijetnem druženju se je popoldne hitro prevesilo v večer. Polni novega ela-na in prijetnih vtisov smo se zadovoljni vrnili domov. Metka Mestek in dr. Tatiana Novak, Društvo Sožitie Mengeš vse to sedaj prenašamo na mlajše, da se ta običaj ohrani za zanamce. Organiziramo tudi prireditev Otroci za otroke - s to humano akcijo želimo spodbuditi solidarnost v kraju in tudi širše. Zbrana sredstva poklonimo šoli za revne otroke. Lahko rečemo, da se je ta prireditev prijela. Prav tako smo zadovoljni z zbiranjem denarja za po-plavljence. Zbrana sredstva, pralni stroj, posodo in hrano smo odpeljali poplavljenih družinam v DRAVOGRAD in s tem pomagali vsaj malo izboljšati standard. Obujamo še druge stare običaje, kot so ličkanje koruze, izdelava butar, peka domačega kruha v kmečki peči, prikaz starega načina pranja na potoku in še bi lahko naštevali te stare običaje, ki pa ne smejo v pozabo. Še veliko drugih dejavnosti je: naj omenim še velikonočni bazar, kolesarski relly s starimi kolesi, Jegličev pohod na Rašico itd. Naše društvo je bilo v lanskem letu zelo uspešno. Novo vodstvo, ki je bilo izvoljeno, pa bo z novimi močmi prispevalo k še večjemu napredku društva ter k še lepši ureditvi in večji prepoznavnosti kraja. M R NOVIČKA Jajca izpod Kamniških planin Na robnem območju Kamniško-Savinskih Alp, kjer se mešajo različni vplivi, so rejci združeni v GIZ, Združenje proizvajalcev jajc izpod Kamniških planin, ki je že leta 2008 od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prejela odločbo o zaščiti kokošjih jedilnih jajc izpod Kamniških planin z zaščiteno geografsko označbo. Zaščitena geografska označba zagotavlja, da je živilo pridelano na tradicionalen način, na natančno določenem geografskem območju in tako dosega pogojeno posebno kakovost. Jedilnim jajcem izpod kamniških planin zagotavlja njihov izvor in tradicionalno visoko kakovost - prirejena so na območju, katerega geografske in podnebne značilnosti so zelo primerne za rejo kokoši nesnic, ki ima tod izredno bogato tradicijo. To območje se razprostira okrog Kamniško-Savinjskih Alp in obsega prostor znotraj črte, ki povezuje naslednje kraje: Šenčur, Gornje Jezersko, Solčava, Mozirje, Braslovče, Vransko, Trojane, Preserje, Vodice in Šenčur. Gre za jajca z več kalcija (20% višja kot pri navadnih jajcih), ugodnim razmerjem ma-ščobnih kislin (tako maščobne kisline omega 3 in omega 6), z zdravo in trdo lupino. V pestrem načrtu dela za leto 2013 za vsakogar nekaj Občni zbor Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale je bil 1. marca v Ihanu. Na vaš dan si ob svojem prazniku ... ... vzemite vsaj nekaj čudovitih trenutkov in se spomnite vseh vaših navihanih iskric, ki ste jih želele uresničiti, vaših uspehov in čudovitih darov, ki jih prinašate svetu in vašim najbližjim... Zadovoljni z delom v letu 2012 V mesecu februarju smo na občnem zboru Turističnega društva Jarše - Rodica pregledali delo preteklega leta. DRUŠTVA, STAREJSI slamnik@kd-domzale.si na kratko NOVIČKA Delavnica o aktivnem staranju v MGC Bistrica V sredo, 6. marca 2013, je Razvojni center Srca Slovenije v Medgeneracijskem centru Bistrica v Domžalah organiziral dogodek na temo aktivnega staranja in medgeneracij-skega sodelovanja. Na njem so udeleženci izmenjali ideje za razvoj tega pomembnega področja v prihodnjem razvojnem obdobju našega območja. Zanimivo je dejstvo, da bo po projekcijah prebivalstva leta 2060 že vsak tretji prebivalec Slovenije starejši od 65 let, skoraj vsak osmi pa nad 80 let. S tem izzivom se sooča ves razviti svet, posebno pozornost pa temu področju namenja Evropska unija. Zanimiva razprava se je odvijala tudi med predstavniki lokalnih skupnosti, ki so se udeležili srečanja v Domžalah. Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale, je povedala, da »se je srečanja na temo medgeneracij-skega sodelovanja v Domžalah udeležila z velikim pričakovanjem, saj je tema nadvse aktualna in izkazalo se je, da so udeleženci na delavnici aktivno sodelovali, znanje in izkušnje pa strnili v zaključke, ki bodo pripomogli k uresničitvi idej za prijaznejše sobivanje v Srcu Slovenije«. Dogodka so se udeležili tudi strokovnjaki z nacionalnega nivoja, med njimi dr. Vesna Dolničar iz Fakultete za družbene vede, dr. Drago Rudl iz podjetja MKS d. o. o. in dr. Imre Cikajlo iz Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta SOČA, Žiga Vavpotič, ki je pobudnik zelo uspešnega projekta Simbioza, Roman Čretnik iz Zavoda zlata leta in Roman Rener iz Zavoda Oreli. Dogodek je bil izveden v sklopu mednarodnega projekta INNOVAge, ki je podprt s strani evropskega programa INTERREG IVC in je namenjen predvsem izmenjavi znanj in izkušenj med različno razvitimi regijami v Evropski uniji. Ugotovitve srečanja bo Razvojni center Srca Slovenije vključil v nov območni razvojni program, ki ga pripravlja za naslednje programsko obdobje 2014-2020. Delovno srečanje na temo aktivnega staranja in medgeneracijskega sožitja v Domžalah je bilo zelo dobro obiskano, prisotni so bili tudi predstavniki iz Domžal NOVIČKA Nova pridobitev podjetja SAM Podjetje Sam d.o.o. Domžale se je kljub težkim časom odločilo, da razširi svojo dejavnost na drugi konec Slovenije. V začetku meseca februarja so v Ormožu kupili trgovino Invest, ki je imela v svojem okolju dvajsetletno tradicijo in je oskrbovala maloprodajne in veleprodajne kupce. Trgovina obsega 235 m2, zunanje skladišče s parkiriščem se razprostira na 3.200 m2. Sam je zaposlil tudi pet delavcev, ki so že bili zaposleni pod okriljem prejšnjega podjetja. Prodajni program se ne bo razlikoval od ustaljenih smernic podjetja. V podjetju so že pred časom presegli okvire gradbenega materiala in svojo dejavnost razširili na orodje, železnino, keramiko, elektro in vodovodni material. Vse to bo na voljo tudi v trgovini v Ormožu. So podjetje, ki optimistično zre v prihodnost, kar so že dokazali s svojo več kot dvajset letno tradicijo in vpetostjo v okolje, v katerem delujejo. Najstarejši Domžalčan praznoval 103. rojstni dan Stanovanje gospoda Stanka Starina in njegove žene Marije v Domžalah je bilo sredi februarja polno obiskovalcev, saj so vsi želeli čestitati gospodu Stanku Starinu, že kar vrsto let najstarejšemu občanu naše občine. Mednarodno srečanje o nesnovni dediščini Zgodbo o slamnikih so gostje iz Avstrije, Nemčije, Italije, Madžarske in Slovenije spoznali v domžalskem Slamnikarskem muzeju Še vedno pokončen, čil in zdrav se je jubilant tudi letos razveselil obiska župana občine Domžale Tonija Dragarja, ki mu je čestital ter mu zaželel veliko zdravja in prijetnih trenutkov. Ob tem sta se s sla-vljencem spomnila obljube, da se bo ta z županom srečal tudi ob koncu njegovega sedanjega mandata in se prisrčno nasmejala ob spominu na sklenjen dogovor še iz prejšnjega županovega mandata. O življenju in delu najstarejšega občana smo že veliko napisali in najbrž ga marsikdo pozna po njegovi zanimivi življenjski poti, ki se je začela 16. februarja 1910 v Dobu v številni Hrastarjevi družini, kjer je imel tri brate - žal je zadnji, Milan, umrl v letu 2012. Po dokončani OŠ Dob si je že pri dobrih štirinajstih letih našel prvo zaposlitev na posestvu Črnelo, sledila je zaposlitev v Papirnici Količevo, služenje vojske, zaposlen pa je bil tudi v Induplati Jarše. Vseskozi je bil znan kot napreden borec za delavske pravice in kot sam pravi, so se z bratoma Pavlom in Ladom šteli za komuniste. Druga svetovna vojna je pomembno zaznamovala njegovo življenjsko pot, posebej pa se vedno zaustavimo ob plakatu, kjer je bilo med obsojenimi na smrt tudi njegovo ime. Vojno je preživel v partizanih, beg in skrivanje pred gestapom sta mu prinesla bolezen, zaradi katere so ga odpeljali v Žumberk, v partizansko bolnišnico. Po okrevanju je na Dolenjskem opravljal pomembne funkcije, a žal bolezen ni mirovala. Odpeljali so ga v vojaško bolnišnico v Italijo, od tod pa po koncu vojne v Ljubljano, kjer se je pozdravil. Začel je pestro delovno pot, na kateri je opravljal številne zadolžitve ter s svojimi izkušnjami pomagal zdaj tu, zdaj tam. Njegovo zadnjo delovno mesto je bilo v Papirnici Količevo. Rad se spominja svojega dela v nekdanjih družbenopolitičnih organizacijah, Zvezi borcev in udeležencev NOV, vrsto let je bil tudi porotnik, rad pa je pomagal tudi na kmetijah. Kmečka opravila so bila njegovo veselje, saj jih je opravljal izključno iz veselja, brez plačila. Je pa včasih kakšen pridelek olajšal življenje, se spominja svojega prijateljevanja in dela na kmetijah. Z ženo Marijo sta poročena že 54 let in rada živita v samem centru našega me- sta, čeprav ju včasih moti pregost tovorni promet, župana pa sta opozorila tudi na neurejeno lastništvo stanovanja in zemljišča stanovalcev v bloku. Gospod Stanko je z življenjem zelo zadovoljen, zadnje leto mu zdravje ni delalo težav, v glavnem mu tudi do zdravnika ni posebej treba, težko pa že čaka na pomlad, ko bo ob pomoči sina Staneta šel na sprehod in na sonce v bližnjo okolico. Vesel je tudi obiskov vnukov in pravnukov. Kot je povedala žena, rad poje vse, posebej mu je ljuba kakšna "fouž župa pa tenstan krompir" in kakšna kokoška zraven, zvečer krof in čaj, tudi kakšna čokolada mu polepša življenje. Izbirčen ni bil nikoli. Veliko spominov je skritih v številnih dneh 103 let našega jubilanta in mnogi, zlasti prijetni, še vedno najdejo pot med poslušalce, pa naj gre za krhke spomine na prvo svetovno vojno ali pa tiste fantovske, ko je na porokah in prireditvah igral harmoniko. Lepo je bilo, kot je lepo življenje z ženo Marijo, ki počasi hiti proti 90. rojstnemu dnevu. Kljub visoki starosti vse postorita sama in se veselita prijetne starosti ... Iskrene čestitke, spoštovani Stanko Starin ... želimo vam veliko zdravja in prijetnih trenutkov! Vera Vojska Župan Toni Dragar in Stanko Starin z družino V Domžalah je 11. in 12. marca 2013 potekalo srečanje partnerjev mednarodnega projekta Cultural Capital Counts (slov. Vrednotenje nesnovne kulturne dediščine), pri katerem kot partner sodeluje Razvojni center Srca Slovenije(bivši Center za razvoj Litija). Projekt je namenjen nesnovni kulturni dediščini in njenemu vključevanju v različne razvojne priložnosti, še posebej v podjetništvo. Poleg delovnega časa, ki so ga partnerji namenili nadaljnjemu načrtovanju projekta, so lahko spoznali posamezne oblike nesnovne kulturne dediščine Srca Slovenije. Pokazali smo jim Slamnikar-ski muzej, za katerega so izkazali veliko zanimanje. Nekaj besed o slamnikarski tradiciji Domžal so namreč slišali že od domžalske podžupanje Andreje Pogačnik Jarc, ki jih je uvodoma pozdravila. Navdušeni so bili tudi nad spuščanjem ladjic z lučkami na predvečer Gregorjevega v Loki pri Mengšu. Tukaj pa tudi na domačiji Pr' Krač v Dolskem, kjer so imeli večerjo, so lahko okusili tradicionalne slovenske jedi. Gostje iz tujine so bili nad pestrostjo podeželja v Srcu Slovenije navdušeni. KS Dob Pokal KS Dob V soboto, 16. februarja 2013, smo se krajani KS Dob v organizaciji Smučarske sekcije TRD Turnše - Češenik odpravili na že tradicionalno smučarsko tekmovanje v veleslalomu na smučišče Stari vrh nad Škofjo Loko. Po okrepčilu s povsod znanimi trojanskim krofi so si nekateri ogledali progo. Sledili sta dve vožnji, nato pa zbor pri bližnji koči in razglasitev rezultatov. Poglejmo rezultate: med cicibani je bil zmagovalec Žiga Grošelj pred Nejcem Kotnikom in Aljažem Jeranom; med deklicami je zmagala Ravnikar Tina pred Emo Smolnikar ter Niko Smolnikar. Med dečki je bil prvi Luka Kotnik pred Janom Jerajem ter Lukom Zoretom. Karmen Ravnikar je bila prva med članicami, drugo mesto je zasedla Mateja Koderman. Marija Milanovič je bila najboljša med starejšimi članicami, druga je bila Marija Ravnikar, tretja pa Marija Koderman. Pri članih je zmagal Peter Grošelj pred Tomažem Jeranom in Jani-jem Gratom. Pri starejših članih je bil prvi Marko Sušnik pred Marjanom Ko-smatinom in Stanetom Kodermanom. Med deskarji je zmagal Evgen Sušnik, drugi je bil Žiga Kosmatin, tretji pa Rok Andročec. Po kosilu smo smučali prosto do zaprtja smučišča. Žal se je to zaprlo prehitro, zato smo se morali odpraviti proti domu. Ker smo imeli energije še dovolj, smo se zvečer še malo povese-lili. Komaj čakam naslednje leto, ko se bom spet pridružila že 12. tekmovanju za Pokal KS Dob po vrsti. Ema Smolnikar ŠRD Konfin - Sv. Trojica Krokarjev slalom Zima, bela starka, je letos res snega nasula ... Lepa idila, ki pa se lahko sprevrže v manj prijetne obveznosti, ko je treba v službo in nas že navsezgodaj zjutraj čaka jutranja telovadba s kidanjem snega. Vendar, v vsaki stvari moramo poiskati kaj pozitivnega. Tako smo jih tudi člani društva ŠRD Konfin - Sv. Trojica. Konec januarja in cel februar smo vsak dan sproti postavili vlečnico in smučali na pripravljenem smučišču. V nedeljo popoldne, 17. 2. 2013, pa smo za vse ljubitelje rekreacije pripravili tekmo "Krokarjev slalom", ki se ga je udeležilo 29 tekmovalcev. Na pomoč pri urejanju proge pa nam je priskočil tudi g. Kosmatin, ki je z "ra-trakom" še dodatno utrdil smučišče. Tudi v času počitnic so se lahko otroci smučali cele dneve. Zahvala vsem, ki ste s svojimi močmi prispevali k uspešni izvedbi tekmovanja in urejenosti smučišča. Najboljši veleslalomisti z medaljami KULTURA slamnik@kd-domzale.si KREATIVNO OBDOBJE, ZAZNAMOVANO S TREMI DOGODKI VERA TERSTENJAK, AKADEMSKA SLiKARKA iN LIKOVNA PEDAGOGiNJA Po nekajletnem umiku v svoj svet intime, kjer je po moževi smrti iskala novih moči in inspiracije, je ponovno opaziti pravo ustvarjalno eksplozijo. Cveta Zalokar - Oražem Foto: Marko Senica Domžalska akademska slikarka Vera Terstenjak je že več desetletij aktivno prisotna v našem likovnem prostoru. V slikarstvu je vedno znova iskala svoj lasten izraz in prostor, ki ga dodobra zaznamuje tudi dejstvo, da poleg svoje slovenske domovine v njej odzvanja tudi druga domovina - Amerika, kjer je dalj časa bivala in se šolala. Večna iskalka in raziskovalka, ki je svoj svet našla v energijah kozmosa, kjer je odkrila odgovore in moč za prebujeno in ozaveščeno bivanje. Njeno življenjsko pot je človeško najbolj zaznamoval soprog, priznani jugoslovanski filmski umetnik Nenad Jovičič, s katerim sta v Domžalah preživela zadnji del njegovega življenja. Snemalec je ob izteku življenja svojo bogato arhivsko in filmsko dediščino leta 2004 zapustil občini Domžale. Ne moremo pa tudi mimo njenega pedagoškega dela, saj že vrsto let osnove slikarske govorice prenaša na skupine mladih, ki obiskujejo njeno slikarsko šolo in spoznavajo celovitost umetniškega in ustvarjalnega delovanja, ob tem pa jim je podarila svoje bogato znanje in izkušnje. Povod za obisk in pogovor v njenem ateljeju, ki ga je preuredila v pritličju svoje hiše na Prešernovi cesti v Domžalah, so trije dogodki, od katerih sta se dva že zgodila, na enega pa se je prav v tistih dneh intenzivno pripravljala. Po nekajletnem umiku v svoj svet intime, kjer je po moževi smrti iskala novih moči in inspiracije, je ponovno opaziti pravo ustvarjalno eksplozijo. Stene njenega ateljeja so polne platen, na njih so v različnih barvnih tonih bolj ali manj intenzivnih barv prisotne čarobne in skrivnostne kozmične pokrajine. Tudi sicer veliko bere in išče vedenje s področja duhovnosti, življenja v paralelnih svetovih in moči energij. To jo izjemno zaposluje in odkritja s tega področja skuša preliti in prenesti v likovni izraz. V zadnjem obdobju se je na njena platna vrnil tudi človeški lik. Ker je s svojim sodelovanjem in so-kreiranjem nekaterih dogodkov ponovno opozorila na svojo vpetost v širšo okolico, je bila to priložnost za pogovor. Vrnitev v svet krajine in portreta Aprila bo v ljubljanskem razstavnem prostoru Loterije Slovenije po daljšem pre-dahu tako na ogled obsežna razstava, na kateri se bo predstavila s svojimi najnovejšimi deli. Večina razstavljenih platen je nastajala od leta 2009 dalje, slike s portreti pa od leta 2011 dalje. Z njimi pa se ponovno vrača k svojima najljubšima temama, krajini in portretu. O vzgibu za njihov nastanek Terstenjakova pravi: » Dogajalo se je med obiskom pri sestri v Ameriki, v prečudoviti pokrajini Indiane sem ob pogledu na okolico gozdov, travnikov in jezer dobila navdih za vključitev človeškega lika v pokrajino. Kot bi mi pokrajina klicala, da naj ji pomagam, da se ohrani. Vsakemu portretiranemu posamezniku, med njimi so moji sorodniki, prijatelji, znanci in sosedi, sem želela dati in predati odgovornost - do sebe in svoje notranje pokrajine, obenem pa tudi do zunanjega sveta, ki ga obdaja in v katerem živi. Če želimo ohraniti in izboljšati planet, na katerem živimo, bo moral vsak dati svoj delež, da ga ohranimo in spremenimo. Samo tako nas čaka "lepa zelena prihodnost". Mi moramo z duhom in delovanjem poskrbeti, da se bo to uresničilo. Tako sem se povezala z na- Vsakemu portretiranemu posamezniku, med njimi so moji sorodniki, prijatelji, znanci in sosedi, sem želela dati in predati odgovornost -do sebe in svoje notranje pokrajine - obenem pa tudi do zunanjega sveta, ki ga obdaja in v katerem živi. ravo, da bi ji pomagala, obenem pa svojim likom predala enako poslanstvo, ki ga morajo v sebi spoznati in odkriti.« Najnovejši opus je poimenovala Zavedanje, likovna kritičarka Jadranka Šumi pa je ob tem v spremljevalnem katalogu za razstavo zapisala: »Zaskrbljeni obrazi portretirancev sporočajo, da se zavedajo, da vsak izmed nas s svojimi spremembami v načinu življenja, pogledu na svet, ki nas obdaja, in razmišljanji o sebi in okolju, v katerem živi, lahko doprinese k boljšemu življenju ljudi na svetu.« O človekovem poslanstvu pa: » Človek je del sveta, sobiva v svetu, ki ga obdaja, in je tako tudi odgovoren za ta svet. Spoznanje, da sami gradimo ta svet, a ga lahko tudi sami uničujemo, je v času, ki ga živimo, priplavalo na površje.« Vera je tako svojim portretiranim sodobnikom predala svojevrstno sporočilo in poslanstvo, opremila pa jih je tudi s svojo energijo in vedenjem, ki prehaja preko mistične svetlobe, ki iz ozadja portretirancev prihaja iz središča vesolja in jih navdaja z močjo, navdihom in upanjem, da bomo skupaj in vsak zase zmogli ohraniti naš planet in živeti boljše življenje. Večer spominjanja na filmskega umetnika Nenada Jovičica. Verin življenjski sopotnik Nenad Jovičic se nam je globoko zapisal v srca, tako s svojim izjemno bogatim opusom, umetniško predanostjo filmu, prodornostjo misli in občutenj, kot tudi s človečno- stjo in vsestransko prisotnostjo v našem okolju, kamor ga je zaneslo po zaslugi njegove soproge. Umetnik - filmski snemalec svetovnega slovesa je zapustil z donator-sko pogodbo leta 2004 občini Domžale nepozabno filmsko-kulturno dediščino. Celoten filmski in fotografski opus hrani in zanj skrbi Knjižnica Domžale, ki se je v letošnjem februarju s spominskim večerom poklonila njegovemu delu. Ob tej priložnosti so se srečali njegovi sodobniki, prijatelji in sodelavci ter ob tem obujali spomine na njegovo ustvarjalnost in misel s pripovedovanjem številnih anekdot, povezanih z Nenadom. Še enkrat znova se je potrdilo, da nas je s svojim življenjem med nami bogatil in nam odkrival svoj svet filma, ki je bil njegovo življenje. Spadal je med tiste, ki so začeli po drugi svetovni vojni z zgodbo takratnega jugoslovanskega filma. Začelo se je leta 1950 s filmom Jezero, sledilo je več kot 30 filmov, med njimi najbolj znana Derviš in smrt ter Kapetan Mikula Mali, nagrajena z zlatima arenama na puljskem festivalu, ter številni priljubljeni filmi naše mladosti : Volk samotar, Pop Čira in pop Spira, Vrhovi Ze-lengore, Dorotej, Ljubezen in moda ... ter Železni križec, ki ga je delal z znanim režiserjem Samom Packinpachom. Delal je z mnogimi igralci, kot so Miodrag Petrovič Čkalja, Ljuba Tadič, Bert Sotlar, Milorad Belovič, Rade Markovič, odkril je Slavka Štimca, pred njegovo kamero so stali Bata Živojinovič, Špela Rozin, Mija Aleksič, Miha Baloh, Pavle Vuisič, Milena Dravič, Voja Mirič, Boris Dvornik, od tujcev pa James Mason, George Hamilton, Josephine Chaplin, James Coburn, Maximillian Shell. Snemal je tudi dokumentarce, najbolj odmevni so tisti, ko je na potovanjih spremljal predsednika Tita in film o utripu olimpijskega Sarajeva. Ob tej priložnosti je bil pripravljen tudi zanimiv in čustveno nabit fotografski izbor s pregledom njegovega življenja in dela, ki ga je po scenariju Cvete Zalokar - Oražem izjemno oblikovala Marta Starbek. »To je bil lep večer, srečna in ponosna sem, da je po sedmih letih od njegove smrti spomin nanj še tako živ, da je prišlo toliko njegovih prijateljev in da so povedali veliko lepega in zanimivega o njem, o našem skupnem življenju in druženju. Vse je bilo zame zelo čustveno, še posebej so v nas odmevale besede, ki jih je Nenadu namenila njegova "srčna" zdravnica, kardiologinja dr. Metka Zorc, pa tudi mnoge misli, ki so bile tokrat prvič povedane in izrečene. Bilo je tako prijetno, prisrčno in toplo vzdušje, to nas je povezalo z Nenadom,« pravi Vera. Nato nadaljuje: » Še posebej nostalgično sem spremljala projekcijo, se ponovno vrnila v naše in najine skupne čase. Vse skupaj je bilo še bolj čustveno, ker smo ob tem poslušali glasbo, ki je bila Nenadu najbližja - filmsko glasbo iz nepozabne Casablance. Imam zaupanje, da je in bo tudi v prihodnje vse, kar je Nenad zapustil, počasi dobilo smisel in bodo ljudje imeli dostop do celotnega obdelanega gradiva. Vem, da se knjižnica trudi in bo tudi nadaljevala s svojim poslanstvom po svojih močeh.« Predstava o miru Učenci likovne šole Vere Terstenjak vsako leto sodelujejo tudi na mednarodnem Lions likovnem natečaju za plakat miru. Svoja dela ustvarjajo pod njenim mentorstvom in jih poleg tega, da jih pošljejo na natečaj, tudi pokažejo na razstavi v Knjižnici Domžale. Letošnja otvoritev je bila v začetku marca, na razstavi pa so se predstavili avtorji, stari od 11 do 13 let : Izabela Hofferle Močnik, Eva Rode, Katja Pariš, Ajda Majhenič, Lara Vrtarič, Svetlana Juvan, Veronika Senica, Hana Kopač Mrak, Petja Maselj, Rebeka Juvan, Lea Dujmovič, Ana Jenko in Jerca Šuštar. Kot najboljši je bil poslan na mednarodno tekmovanje plakat Tine Tominšek, sicer učenke Osnovne šole Dragomelj. Ob tem njihova mentorica Vera Terstenjak ugotavlja: »Na natečaju sodelujemo že 15 let in imamo vedno tudi lepe uspehe. Učenci delajo z velikim veseljem in komaj čakajo, da začnemo. Ob tem se pogovarjamo in razmišljamo o miru in to v otrocih vzbuja občutek za njihovo odgovornost do sveta, čeprav marsičesa ne morejo razumeti. Tako je ena od deklic letos potožila, da mi vse to delamo in se trudimo, miru pa kar ni. Pojasnim jim, da nas to istočasno dela veliko, da sodelujejo otroci iz vsega sveta in da se njihova energija in želja, da se svet spremeni, širi in pomaga na poti v lepšo prihodnost. Otroci veliko razmišljajo o tem, kar se dogaja, o hudem in grdem, o vojnah in ne nazadnje skupaj ugotovimo, da mir ni nekaj samoumevnega in za vedno danega.« Lea Dujmovič, 11-letna avtorica plakata, je ob tem zapisala: »Mir si predstavljam kot mavrico, po kateri se spuščajo vsi ljudje raznih narodnosti in rasti, ki so srečni, veseli, zdravi, spoštujejo mir in so med seboj združeni.« □ slamnik@kd-domzale.si KULTURA 23. in 24. april 20h Nebojša Pop Tasič: MARLENE DIETRICH Prešernovo gledališče Kranj/ŠKUC gledališče/režija: Primož Ekart / igrajo: Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Miha Rodman / klavir: Joži Šalej, Davor Herceg/ Kabarejska predstava o burnem življenju enigmatične hollywoodske ikone. APRIL KOLEDAR PRIREDITEV Kulturni dom Franca BemiJta Domžale Legendarna hollywoodska igralka Marlene Dietrich velja za eno največjih in najbolj skrivnostnih filmskih in pevskih ikon 20. stoletja. Svojo kariero igralke in pevke je izoblikovala v najtršem obdobju gospodarske krize med obema vojnama, z Lili Marleen usodno zaznamovala čas 2. svetovne vojne ter se v zgodovino zapisala z nepozabnimi filmskimi vlogami, glamurozno pevsko kariero in protinacističnim prepričanjem. GLEDALIŠČE 29. in 30. april 20h David Mamet: NOVEMBER I SNG Drama Ljubljana / režija: Matjaž Zupančič / igrajo: Matjaž Tribušon, Uroš Fürst, Jurij Zrnec, Alida Bevk, Andrej Nahti-gal/Strupena farsa o najvišji politiki, aktualna za vse čase in vsa okolja. V uprizoritvi November se Mamet loti samega političnega vrha v Beli hiši. Dogajanje strupene politične farse je postavljeno v ovalno pisarno, kjer se iztekajo zadnji dnevi vladavine ameriškega predsednika Charlesa Smitha. Na volitvah mu slabo kaže, v materialnih zadevah se je uštel, zato zdaj s pomočjo svojih svetovalcev panično rešuje, kar bi se še dalo rešiti. twSk 1 fiX mL petek, 26. april 20h TONI SO VIŠJE BESEDE program: Schumann, Bach / izvajalci: Katia Skanavi (klavir), Gareth Lübbe (viola), Mate Bekavac (klarinet) / Izbor del iz celotnega Schumannovega opusa v izvedbi solistov najuglednejših evropskih orkestrov. Tokrat je naše popotovanje usmerjeno na Bacha in Schumanna. Predstavili bomo izbrana dela iz različnih obdobij obeh skladateljev, nekako v namišljenem večernem sprehodu podoživeli življenje, vse njune pomladi, jeseni, vse svetlejše in temnejše odtenke, minljivost... sobota, 6. april 10h Tomaž Lapajne: GREMO NA VLAK igrana predstava/Gledališče Unikat/30 min, 3+ Živahne melodije nas popeljejo v čas charles-tona - naš junak potuje k svoji teti, a zamudi vlak. Medtem, ko čaka naslednjega, mu ukradejo denarnico. Prijazni klošar in nežna prodajalka vijolic ga skušata potolažiti, a šele nerodni policaj, ki mu pomagajo tudi otroci v dvorani, ujame tatu, ki mu vrne denarnico. Veselo se povzpne na vlak in odpotuje. sobota, 23. marec 10h METULJČEK IN METUUČICA lutkovna predstava / Gledališče Labirint/ 30 min, 3+ Glavna junaka spomladanske zgodbe sta Metuljček, ki najraje svobodno raziskuje lepote narave in življenja in ne mara »običajnih« poti, ter Metuljčica, krhka in nežna, vestna in vedno najbolj prizadevna učenka. Metuljčkova zagnanost za lepotami življenja ga pripelje v velike težave in Metuljčica mu nesebično pomaga. četrtek, 11. april 19h VESNA BUKOVEC "Risbe" odprtje razstave / kustos razstave: Vasja Nagy / razstava bo odprta do 27. aprila/vstop prost Vesna Bukovec bo predstavila najnovejšo produkcijo na področju risbe, v kateri na kritično-humoren način obravnava potrošništvo, pozitivno psihologijo, kulturo samopomoči, grajenje lastne podobe ter vlogo ženske v družbi. Serije njenih risb so tako kolaž citiranih podob in izjav, prek katerih podaja svoj komentar na sodobno družbo. ponedeljek, 22. april 18h Srečanja pod slamniki TOVARNA UNIVERZALE -SPOMINI NASLAMNIKARSTVO kulturni program: ljudske pevke pod vodstvom Mare Vilar / pogovor bo vodila Cveta Zalokar-Oražem / vstop prost Tovarna Univerzale ima dolgo tradicijo na Domžalskem. Njeni začetki segajo v leto 1931, ko je tovarna klobukov in slamnikov prešla v slovenske roke. Na večeru spominov bomo skupaj z dolgoletnim direktorjem Matijo Svoljškom ter številnimi delavkami in delavci strnili spomine na pretekle čase. SLAMNIKARSKI MUZB KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale, informacije in rezervacije: t. 722 50 50 www.kd-domzale.si © Kulturni dom Franca Bernika Domžale _ v v IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE uredil in izbral: Janez Dolinšek knjige za odrasle Borut Golob Raclette Modrijan, 2012 Borut Golob nas v svoji drugi knjigi (prvenec je bil med desetimi nomini-ranci za nagrado Kresnik) "oklofuta" z zajedljivim humorjem o nadvse resnih stvareh. Nenadkriljivo secira dogodke dneva, za katerega nam že na začetku pove, da je na koncu pripeljal do dokončnega slovesa med njim in njegovo drago. Ob tem je neizprosno kritičen, ciničen in nihilističen, bralcu ponuja mestoma neprijetne refleksije, spretno se izogiba kakšrnemkoli črno-belemu predalčkanju - ravno obratno, trdo brede po krutem sivem realizmu vsakdana. Že tako ali tako vsebinsko izvrstna knjiga preseneti še z izvirnim in bogatim jezikom ter kot taka ponudi tisti najbolj polnovredni bralni užitek. Brutalno iskrena zgodba o odnosih generacije X, o slepi ulici, v kateri se je znašla naša družba na začetku novega tisočletja. Ne pričakujte odgovorov in ne ustrašite se vprašanj. Definitivno bralni presežek. Richard Stengel Pot Nelsona Mandele Učila, 2010 »Naučil sem se, da pogum ni odsotnost strahu, ampak triumf nad njim. Pogumen človek ni tisti, ki ne čuti strahu, temveč tisti, ki premaga strah.« (Nelson Mandela) Podnaslov knjige se glasi Petnajst lekcij o življenju, ljubezni in pogumu. Avtor se upravičeno sprašuje, če je Nelson Mandela mogoče zadnji pristni junak na tem planetu. Z njim je namreč sodeloval pri pisanju njegove avtobiografije (Dolga pot do svobode; založba Sanje, 2010) in kar tri leta večino dni preživel z njim. Knjiga nas popelje skozi življenje tega velikega moža, skozi njegovo osebno rast in njegove nauke. Sam pravi, da je imel veliko učiteljev, vendar je bil največji in najboljši med njimi zapor, ki ga je izoblikoval v človeka, kot ga poznamo danes. Njegova miselnost o vodenju izhaja iz zulujskega pregovora. Misel, da nič ne počnemo popolnoma sami, se močno razlikuje od pojma individualizma, ki že od renesanse zaznamuje zahodni svet. Ljudje niso posamezniki, temveč del neskončno zapletene mreže drugih človeških bitij. Vsi smo medsebojno povezani, jaz je vedno podrejen nam in nihče ni kot samotni otok. Mogoče bi lahko naši vrli voditelji povzeli in prevzeli nekaj njegovih naukov in modrosti? Alma Karlin Isolanthis: Roman o potopu celine SANJE, 2012 Roman je najznamenitejša Celjan-ka napisala davnega leta 1936 in ga uvrščajo v njeno najpomembnejše delo z ezoterično vsebino. Dogajanje njenega fantazijskega romana je postavljeno tik pred naravno katastrofo, ki je potopila visoko razvito civilizacijo Atlantide. Glavna nosilka zgodbe je prelepa mlada svečeni-ca Isolanthis. Ne nasede spletkam, želji po moči in oblasti, ostane duhovno trdna in do konca verjame v moč usode, ki ji nazadnje žrtvuje svojo ljubezen in telo. Julian Barnes Limonova miza Arsem, 2012 Angleški pisatelj in Bookerjev nagrajenec Julian Barnes je v knjigi Limonova miza zbral enajst zgodb. Rdeča nit sta staranje in minljivost. Kaj starost prinese, kako pride, kako je mogoče z njo živeti? V eni izmed zgodb sledimo poročenemu paru - osebama, ki se ljubita, a tega nikoli ne izgovorita. Pretresljiva zgodba o zapravljenem življenju, ki je posledica neizrekljive razlike med čutenjem in izražanjem. V večini Barnesovih zgodb bomo občutili mojstrsko ustvarjeno naelektreno atmosfero. V knjigi spoznamo zanimive like, ki se morajo soočiti s staranjem oz. se morajo z njihovim staranjem in spremembami, ki jih to prinese, soočati njihovi bližnji, kar ni lahko, se pa pri Bar-nesu dobro bere. knjige za otroke in mladino Asja Hrvatin Lepe punce lepo bruhajo Mladinska knjiga, 2012 Asja Hrvatin je komaj dvaindvajsetletna slovenska avtorica, ki je postala znana s svojim prvencem Od RTM do WTF. Tudi tokrat se loteva sodobne problematike, in sicer bulimije. Soočimo se z najstnico, katere življenje se zoži okoli njene bolezni. Bolezen prevzame nadzor nad njo in začne razkrajati tudi njene odnose z mamo in sestrico. Ob branju se večkrat vprašamo zakaj in skušamo razumeti stisko mladega dekleta, odstiramo tančice, a pravega odgovora ni: »Ona ni prijetna. Ni prijazna. Ni obzirna. Bruhala bo. Ona je iskrena. Je čuteča. Je lepa. Je pristna. Je posebna. Bruhala bo.« Ji bo uspelo priti iz začaranega kroga? Knjigi je dodana spremna beseda mag. Katarine Sernec, dr. med., specialistke psihiatrije, ki se ukvarja s tovrstnimi motnjami. Shaun Tan Izgubljena stvar EBESEDE, 2012 »Nekatere stvari so pač takšne... preprosto izgubljene,« reče Pero v čudoviti zgodbi o izgubljeni stvari mojstrskega avtorja in ilustratorja Shauna Tana, ki je navdušil že s slikanico Rdeče drevo. Izgubljene stvari lahko opazi samo pozoren in empatičen opazovalec v današnjem prezaposlenem svetu. In točno takšnih ljudi čedalje bolj manjka. Ljudi, ki jim je mar. Junak zgodbe Izgubljena stvar je človek, ki mu je mar, čeprav tudi njega na koncu zaskrbi, da je vedno bolj zaposlen in vedno težje zazna tovrstne stvari ... Subtilna in globoka zgodba, ki budi empatijo. Andrej Ruzman Roza Bober Bor Mladinska knjiga, 2013 Bober Bor živi v živalskem vrtu, kjer se strašno dolgočasi in hrepeni po svobodi. Starejši bobri ga svarijo pred njo, saj so pred leti živeli na prostosti, a so jih ljudje skoraj iztrebili. Nekega dne Boru uspe pobegniti. Kmalu pride do soočenja s stvarnostjo, zunanji svet je res poln nevarnosti, ki prežijo nanj. Nekega dne ga skoraj povozi avto, a voznik pravočasno zavre in bobra ponese s seboj domov. Tako Bor pristane pri dveh glasbenikih, pri Juliju in Avgusti. Ob potoku si zgradi jez in si postavi bivališče, podnevi pa hodi poslušat njuno glasbo. Lepo mu je, a vendar pogreša bobre, zato sklene, da bo nadaljeval pot, dokler ne najde bobrov, ki živijo na prostem. A naslednji dan, odkrije, da nekdo plava v njegovem jezercu. Bober, ljubka Bronja. Knjigo bogatijo ilustracije Zvonka Čoha. mediateka Muharjenje v Jemnu (Salmon fishing in the Yemen) DVD, Blitz, 2011 Šejk (Amr Waked), ljubitelj ribolova in vizionar, sklene, da bo muharjenje pripeljal v puščavo. V Jemnu namreč želi loviti losose in s tem obogatiti tudi svoj narod. Tako Harriet (Emily Blunt), njegova svetovalka, pokliče znanstvenika dr. Alfreda Jonesa (Ewan McGregor), strokovnjaka za ribolov, ki dela na Oddelku za ribištvo in kmetijstvo. Alfred, ki je navajen bolj otopelega enoličnega vsakdanjega življenja, je najprej šokiran nad predlogom, ker se mu zdi zelo utopičen, neuresničljiv. Ampak tudi on je ljubitelj ribolova, zato se poda v pustolovščino in začne sodelovati pri projektu. Projekt pa zaživi šele takrat, ko svetovalka za stike z javnostjo britanskega premierja (Kristin Scott Thomas) zazna, da bo to bila velika promocija za Veliko Britanijo. Alfred ponovno zaživi, s Harriet vzpostavi romantično vez, s šejkom pa tesno prijateljstvo. Ne gre vse po načrtih, ampak premagajo ovire in v Jemnu naselijo losose. Tudi ko naj bi bil konec srečen, pa gre še vedno lahko nekaj po zlu ... Film je romantična drama, ki nam pokaže, kako lahko zaradi želje in strasti po nečem, kar želimo storiti in se nam je včasih zdelo nemogoče, to postane mogoče. KULTURA slamnik@kd-domzale.si Godba Domžale osvaja tujino Letos nas čaka prav posebno gostovanje v tujini, na katerega se godbenice in godbeniki že pridno pripravljamo z vajami iz korakanja. Govorimo o gostovanju v Toulousu v Franciji in v Ohridu v Makedoniji, ki nas pričakujeta v mesecu aprilu in juniju. V Francijo se bo Godba Domžale na povabilo organizatorjev podala kot spremljevalna godba skupaj z mažoretno skupino iz Vukovarja, ki bo tam sodelovala na festivalu oziroma tekmovanju. Naša godba zato že pridno vsak vikend izvaja vaje korakanja pod vodstvom samega Ivana Medveda, ki zna, tako kot le malokdo, godbi vdahniti „dušo" in jo narediti še bolj kvalitetno in nepozabno. Kot že rečeno, nas čaka gostovanje tudi v Makedoniji v Ohridu, kamor se bo Godba Domžale odpravila konec meseca junija. Naj ne pozabim omeniti koncerta v mesecu maju, in sicer z Vladom Kreslinom, poleg tega se Godba Domžale že prav pridno pripravlja na poseben dogodek, ki jo čaka v letu 2014. Gre za prav posebno obletnico, 130-letnico delovanja, katere podrobnosti pa naj zaenkrat, dragi naši poslušalci in gledalci, ostanejo še nerazkrite. TJAŠA KULTURNO DRUŠTVO GROBLJE DRAMSKA SKUPINA vabi na ponovitev komedije PESEM S CESTE v sredo 10.4.2013 ob 18. uri v Kulturnem domu Groblje Informacije 040 704 497 Lepo vabljeni 20 uspešnih let Kulturnega društva Groblje Od predstave Naše mesto do Pesmi s ceste je dolga pot KD Groblje praznuje prvih 20 let uspešnega dela, ki je bilo leta 1993 začeto s predstavo Naše mesto v režiji Evstahija Modra. Nato se je leto za letom nadaljevalo z vedno novimi predstavami, ki so prinesle veselje vsem ljubiteljem gledališča, ponos pa igralcem in režiserjem, ki so se sprva menjali, zadnja leta pa igre uspešno prireja in režira Drago Plevel. Ob 20-letnici, na katero nas je opozoril in predstavil dosedanje delo Anton Košenina, predsednik KD Groblje, so gledališčniki zaigrali Pesem s ceste Pavla Schureka - v priredbi in režiji Draga Plevela. Predstava je pravzaprav brezčasna in kaže na človeške lastnosti in vrednote, ki so pri nekaterih stalne, pri drugih pa se menjajo glede na situacijo. Trio: Miško (Franci Kovač), Krištof (Drago Plevel) ter Karel (Viljem Kaker) s svojim igranjem služijo kruh in živijo skupaj z Ano (Nežo Gorše), ki jim pridno gospodinji. Ana se je še posebej sprijateljila z Miškom, ki pa rad pogleda tudi za Kati (Pika Polona Pen-ca), katere želja je, da se z Miškom poroči. Vse skupaj se malce spremeni, ko eden od treh najde pravi zaklad, ki ob pomoči Konrada (Borut Marter) igro zaplete in prikaže igralce v zgodbi tudi malo drugačne, kot si jih sicer predstavljamo. Zaplet prinese veliko iskrenega smeha, tudi dobre situacijske komike, vse skupaj pa izveni v srečen konec: Miško bo ostal z Ano, ki pričakuje njegovega otroka, trio pa bo zanj še posebej skrbel in mu namenil tudi najdeni zaklad. Prijetno tekoča igra, ki jo je oba večera polni dvorani Kulturnega doma Groblje najavila in zaključila Špela Gergar, ki je skupaj z Borisom Presekarjem (opravljal je tudi vlogo dramaturga) poskrbela za »šepetanje«. Za organizacijo je bil zadolžen Anton Košenina, tudi scenograf (skupaj z Martinom Lebarjem), Marjeta Plevel je poskrbela za kostume, Gašper Plevel za glasbeno opremo, Jure Gergar za tehnično opremo , pomagali pa so še: Občina Domžale, JSKD Domžale, KS Jarše - Rodica in Lek d.d. Vera Vojska Poglej, kakšen zaklad imaš Kulturni večer v Dobu - tokrat malo drugače Pevska skupina Rožmarin iz Doba, ki združuje starejše pevke pod vodstvom pevo-vodkinje Mojce Kerč, je sredi februarja pripravila malce drugačen kulturni večer. Pod naslovom Poglej, kakšen zaklad imaš so nam pevke ob pomoči harmonikarja Mirana Pezdirca ter recitatorjev Blaženke Mali in Marjana Kureta predstavile najboljše pesmi, ki so jih ustvarjalci posredovali na natečaj župnije Dob. Prijeten večer se je začel z znano pesmijo Glejte, že sonce zahaja ter oglasom o prodaji čudovite kmetije, ki jo je »kupil« kar prodajalec sam, saj do objave oglasa ni vedel, kakšno čudovito posestvo ima. S tem so nam pevke povedale, da ne znamo ceniti, kar imamo. Sledil je nagovor dobskega župnika Jureta Ferleža, ki je povedal nekaj o natečaju, s katerim v župniji Dob skušamo dobiti himno, ki jo bo uglasbil Janez Osredkar. Na natečaj je prišlo kar precej bodočih himen; 12 po mnenju komisije sta jih predstavila oba recitatorja. Večina predlaganih pesmi govori o župniji, njeni lepoti, odnosu do Boga, vse pa so po mnenju župnika vzpodbudile premislek in pokazale na talente, s katerimi razpolagamo, pa jih morda včasih ne znamo izkoristiti. To predstavlja prijeten uvod v leto 2013, ki bo za vse v župniji Dob zelo pestro in pomembno, saj bo v njem vrsta dogodkov, ki bodo obogatili življenja vseh. Vera Vojska Krajina, portret, tihožitja ... V Menačenkovi domačiji je v marcu razstavljala Angela Dovžan. MENAčENKOvA domačija V Menačenkovi domačiji, ki je prostore v marcu namenila bolj ženskim temam, si je bilo v marcu mogoče ogledati razstavo ljubiteljske slikarke Angele Dovžan. Avtorica je nagrajena izbranka lanskega likovnega natečaja Kulturnega doma Franca Berni-ka Domžale Zeleno, ki te ljubim zeleno. Od slike do slike nas je na odprtju razstave z Bachom popeljal kitarist Nejc Pirnat. Na razstavi so prevladovale izbrane slike krajin, portretov in tihožitij manjšega formata, ustvarjene v tehniki olja na platnu. Sicer pa se ljubiteljska slikarka Angela Do-vžan s slikarstvom ukvarja zadnjih deset let pod mentorstvom dipl. slikarke Marije Mojce Vilar v Društvu Lipa Domžale in ji, kot je zapisala Katarina Rus Krušelj, »najbolj ustreza pokrajinsko portretiranje, saj pri slednjem suvereno stopa k dovršenosti likovnega izraza in indivi-dualizaciji osebnega sloga. Z živahnimi barvami in drobnimi potezami ji v krajinsko sliko uspe pripeljati vtis svežine in prijetnosti. Njeno izrazno sredstvo je barva, ki prevladuje nad vsebino slike, saj je bolj pomembna ilustracija hipnega vtisa, občutja in svetlobe«. Vera Vojska Pomladni koncerti Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik Za nami je delovno in zelo uspešno leto 2012, v katerem je naš orkester nastopil na 19 različnih prireditvah, kar je prav spoštljiva številka za amaterski sestav. Temu primeren je bil tudi nekoliko daljši premor, ki smo si ga člani orkestra, vsaj kar se tiče koncertov, privoščili v prvih mesecih novega leta, v katerem pa že pridno vadimo za prihajajoče nastope. Od teh sta najprej na vrsti naša tradicionalna letna koncerta, kjer se bomo ponovno vrnili k našemu prvotnemu poslanstvu - klasični glasbi. Na sporedu bo namreč glasba Josepha Haydna, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Cammila Saint-Saensa, koncerta pa bosta 9. aprila ob 20. uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale in 12. aprila ob isti uri v Domu kulture Kamnik. Solisti bodo, tako kot na novoletnem koncertu, tudi tokrat večinoma kar člani orkestra (flavtistka Andreja Humar, harfistka Erika Frantar, violon-čelistka Katarina Kozjek), kot solist pa bo z nami tokrat nastopil tudi nadarjeni, komaj devetletni pianist Mak Mihevc, sicer sin skladatelja Marka Mihevca. Ob tem dogodku velja opozoriti še na dve prireditvi. Najprej bo 15. maja zvečer manjša zasedba našega orkestra skupaj z Domžalskim komornim zborom nastopila v župnijski cerkvi sv. Trojice (v Uršulinski cerkvi) v Ljubljani, v sklopu tamkajšnjega sakralnega abonmaja. Tam bodo izvedli znamenito kantato Gloria italijanskega baročnega mojstra Antonia Vivaldija. Predvidoma dober teden pozneje, 24. maja zvečer, pa bo v Arboretumu Volčji potok na koncertu na prostem Simfonični orkester Domžale - Kamnik z lahkotnej-šim programom razveselil vse ljubitelje filmske glasbe. Na sporedu bo namreč glasba iz domače in tuje filmske zakladnice. Lepo vabljeni! Mihael Kozjek Ljubiteljska slikarka Angela Dolžan je iz rok Milana Mariniča, direktorja Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, prejela spominsko darilo. Nostalgija za ljudsko tehniko Prikaz starih dokumentarnih filmov v domžalski knjižnici Knjižnica Domžale Foto, kino in video klub Mavrica iz Radomelj je 15. februarja pripravil projekcijo kratkih filmov, ki so opisovali dogodke pred trideset in več leti. Pokazali so filme Reli starodobni-kov in motociklistična nagrada Kamnika iz leta 1967, Karting 1968 v Domžalah, Nagrada Loke in nesreče na njej, Radioamaterji na Menini planini, Mladi tekmovalci na Tomosovih specialkah, Fotografi na Trojanah, Tekmovanje v spretnostni vožnji leta 1974 v Mengšu, Razstavo društev Ljudske tehnike 1977 v Domžalah, Peter Verbič na treningu, Območno tekmovanje mladih tehnikov leto 1983 v Radomljah, Slovo od prof. Antona Bukovca, 20. jubilejni republiški festival amaterskega filma v Radomljah, Miting letalskih modelarjev z mednarodno udeležbo v Radomljah. Filmi so prikazali bogato dejavnost in odlično organiziranost društev, ki so združevala zanesenjake jamarske, radioamaterske, modelarske, avtomobilistične, motoristične, fotografske in filmske dejavnosti. Kot ogledalo tistemu času so prikazali lanska filma Starodobniki v Arboretumu in Razstava stare kmetijske tehnike v Jablah. Spored so zaključili z igranim filmom iz leta 1970 Dobro jutro, Gustl. Med starimi in novimi filmi je mladi tolkalec Klemen Kogovšek na ksilofon zaigral tudi skladbo Cik-cak, ki jo je napisal Bojan Adamič, tudi sam ljubitelj hitrih avtomobilov. Vsi filmi, ki so bili prikazani, so na zgoščenki dostopni tudi javnosti. Igor Lipovšek slamnik@kd-domzale. si KULTURA Butalci prihajajo na ta veseli dan ali Cefizelj se ženi Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan v letih 2012 in 2013 KD MIRAN Jarc ŠKOCJAN »Kapo dol!« je bila osnovna ocena lanskoletne sezone, ki so jo na zboru članstva v začetku marca izrekli zbrani člani in članice ter gostje. Tega mnenja je bil tudi Lojze Stražar, predsednik društva, ki je v pisno poročilo med drugim zapisal: »Upravičeno lahko zapišem, da je za nami leto, kakršnega bi si še želel.« Svoj ponos nad lansko sezono je delil z vsemi prisotnimi, pa najbrž tudi z blizu dvajset tisoč obiskovalci, ki so lani obiskali katero od prireditev. Pogovor je tekel tudi o letošnjem poletnem kulturnem festivalu in verjemite, da so se večini zaiskrile oči, ko so slišali naslov letošnje domače gledališke predstave: Butalci ali ta veseli dan -Cefizelj se ženi. Ampak o tem malo kasneje. Najprej kratek sprehod po lanskoletnem 12. festivalu: koncerta Komornega zbora Ave ter Okteta Suha z Nuško Drašček v krtinski cerkvi, opereta Ljubezenski napoj, jubilejni koncert ansambla Igor in zlati zvoki, glasbeni spektakel skupine Eroika z orkestrom in klapo Mali grad, domača gledališka predstava Dogodivščine dobrega vojaka Švejka z odprto generalko, premiero in 15 ponovitvami ter nepozabnim Kon-dijem Pižornom v glavni vlogi; za zaključek pa še razstava ob 70-letnici Miha Kača, omenimo pa še izvedbo miklavževanja, slovenskih jaslic in dedka Mraza. Naslovi, za katerimi je na tisoče ur prostovoljnega dela pa tudi veselja in radosti zaradi zadovoljstva obiskovalcev. Ob tem naj zapišem še, da je bila v letu 2012 zgrajena asfaltna pot za invalide, urejene so bile tri garderobe ter zagotovljena vzdrževalna dela in obnova nekaterih drugih projektov. 13. festival zanesljivo zaradi številke ne bo nesrečen, saj kdor pozna Butalce Frana Milčinskega, ve, da smeha ne bo manjkalo. Domača gledališča predstava bo namreč na oder na Studencu pripeljala te nadvse simpatične like, ki jih je Lojze Stražar ob pomoči Milčinskega in Humarja za Studenec napisal pod naslovom Butalci ali ta veseli dan - Cefizelj se ženi. Na zboru članstva je bilo veliko govora o planu investicij, obnove in vzdrževanja poletnega gledališča za leti 2013 in 2014. Nujno potrebno bo namreč dokončno izgraditi oder in pododrje, saj nista več primerna za projekte z velikimi in težkimi scenskimi elementi, opozorili pa so tudi na predvideno obnovo elektromostu ter Grdavovega znamenja, kar bodo opravili skupaj z vaščani, razrešiti pa bo potrebno tudi problem čistilne naprave. Vera Vojska Nino Rota in Federico Fellini: Glasba in film Izrednemu koncertu domžalskega glasbenega ciklusa (4. marec 2013) bi lahko dodali zunajglasbeni izraz: koncert z dodano vrednostjo. KDFB Kajti koncert je bil v seriji letošnje (jubilejne) glasbene abonmajske sezone zunaj rednega števila (taki priložnosti smo lahko prisluhnili že v božično-novoletnem času) pa še intermedialno ali kar multimedialno je bil programsko in izvedbeno obarvan. Po uvodni glasbi Italijana Nina Rote (1911-1979) smo namreč videli in slišali še enega zadnjih filmov, ki je slednjega družil z italijanskim (filmskim) režiserjem in scenaristom Federicom Fellinijem (1920-1993); seveda vse skupaj z našim in zdaj tudi že domžalsko neutrudnim klarinetistom in umetniškim vodjem Matejem Bekavcem. Na začetku in kot ponavadi: najprej glasba - in to seveda izključno Italijana Nina Rote, ki je še kako pomemben ne le za Fel-linijeve filme, ampak za italijansko glasbo in za glasbo nasploh. Saj ima poleg filmske glasbe kar precejšen opus simfonij, inštrumentalnih koncertov, komornih in klavirskih del, dve operi in balet. V vsem tem bogatem in razvejanem delu izza ustvarjalčevih zgodnjih let (1920) pa vse do njegove smrti vejejo čistost sloga, lirika in pretanjen humor. Marsikaj od tega je vplivalo na njegovo filmsko glasbo in obratno. Del tega smo slišali tudi na domžalskem glasbenem odru, ko nam je zgolj peterica inštrumentalistov: Jerca Novak/ flavta, M. Bekavac/klarinet in umetniško vodstvo, Božena Angelova/violina, Mar- tin Sikur/violončelo in Daniele Rinaldo/ klavir v različnih kombinacijah zasedb odigrala petero Rotovih del: Sonata za klarinet in klavir (1945), Trio za klarinet, violončelo in klavir (1973), Sedem skladb za otroke za klavir (solo; 1971), Improviso za violino in klavir (1969) in Trio za flavto, violino in klavir (1958). Kot je moč razbrati po priloženih letnicah, ni šlo za neke vrste (obvezno) kronologijo nastanka omenjenih del, pač pa za njihovo dramaturgijo ali neke vrste napetostni lok. Ta se je pel od uvodnega (dua) pa do zaključnega tria. Prebrana in izbrana peterica izvajalcev se je dodobra ujela z glasbo N. Rote. Njihovo podčrtavanje mnogo več kot zgolj prebranih notnih tekstov pa je imelo tehtne izvedbene poudarke. V njih smo lahko spoznavali še vedno odlične tonske dosežke posameznikov, dovolj zanimive in spet po drugi strani podrejene soigre največ (različne) trojice med njimi, spet drugič pa seveda neke vrste predtakt ali kar uverturo k Fellinijevemu filmu, ki je sledil kot zaključek tega večera v KDFB. Ne morem tudi mimo posebne in poudarjene vloge (gostujočega italijanskega?) pianista D. Rinalda, saj je le-ta igral ves večer: spremljevalno, komorno in solistično! Bravo tudi zanj! Seveda naši umetniki nimajo prav čisto nič skupnega z vsebino Felli-nijevega - Rotinega filma Vaja orkestra (1978), vsaj kar se tiče zasedbe in njihovih tako različnih (glasbenih) ideologij. Ta komična drama, ki je nastala komaj leto dni pred smrtjo N. Rote in zato pomeni njun vrhunec tovrstnega glasbeno-filmskega sodelovanja, pa je z izvrstnimi igralci in povsem svojevrstno vsebino kot neke vrsta parodija na glasbeniško življenje in delo (v orkestru) pokazala, kaj vse največkrat tudi dandanes ni več res. Resnica je bila morda samo glasba kot taka, kot predmet, s katerim so se (v prvem delu tega koncerta) predstavili naši glasbeniki in ne več odnos (italijanskega) orkestra samega in njegovih članov (v filmu). Če smo v prvem delu (na koncertu) lahko prisluhnili vsej lepoti tovrstne umetniške (po) ustvarjalnosti, smo seveda sedaj lahko na njegovi filmski realizaciji doživeli, kaj pa tudi ta in taka lepota, kot je glasba, tudi je. Zato tukaj štejejo tudi omenjene inovacije, ki se v tem in drugačnem povezovanju pojavljajo s prihodom M. Bekavca v novodobnem glasbenem prikazovanju res samo še v Domžalah. Sicer pa se Bekavčev koncertni abonma v KDFB nadaljuje v prihodnosti s sporedom Ta večni, sladko-grenki nebeški zdaj s poznoromantičnimi mojstrovinami z okusom neizmernega hrepenenja, trpljenja in ekstaze intimnih komornih oblik. Dr. Franc Križnar f mednarodni .festival gorniškega filma Domžale 7th International Mountain Film Festival Domžale gri4m,Ca*a)Bvdoni/15.do19.april2013 f Ca^s, Mestnikho Metropol/15.do 19.april2013 /i^n^^H. Domüo, KD Fnnca Bamka/19. do 20. april 2013 ' Originalna glasba: DRAGO IVONUŠO Oblikovalec zvoka: JULIJ ZORNE Trenutno so na lestvici prve slovenskega nogometne lige na tretjem mestu, kjer za sedem točk zaostajajo za drugo uvrščeno Olimpijo, pred katero je še ekipa Maribora z naskokom dvanajstih točk. Domžalčani so se v spomladanskem delu sezone okrepili z novimi igralci. Moštvu se je v športnem parku kot prvi v drugem delu sezone tako pridružil 22-letni grški zvezni nogometaš Charis Kastakis, sledil je prihod 31-letnega napadalca Dragana Čadikovskega, ekipa pa se je okrepila še z 19-letnim mladim slovenskim reprezen-tantom Erikom Janžo. Okrepljene Domžalčane tako že ta konec tedna čaka srečanje proti Rudarju iz Velenja, ki prihaja v Domžale, sledi gostovanje v Novi Gorici (30. marca) in zaostala tekma proti ekipi Triglava iz Kranja, ki je bila zaradi obilice vode na igrišču v Kranju prestavljena iz 10. marca na 3. april. Mateja A. Kegel slamnik | 25 šport na kratko NTS Mengeš 2. Odprti turnir Gorenjske v namiznem tenisu Osnovnošolci iz osnovnih šol gorenjske regije so se pomerili na tekmovanju, ki je potekalo v organizaciji NTS Mengeš. Tekmovanje sta vodila David Orešnik in Janez Stibrič, sodili so sodniki NTS Mengeš. Prijavljenih je bilo 68 tekmovalk in tekmovalcev iz osnovnih šol gorenjske regije, tekmovanja so se udeležili tudi učenci in učenke osnovnih šol iz naše občine, ki trenirajo v NTS Mengeš. Dosegli so imenitne uspehe, kar kaže na dejstvo, da namizni tenis v naši občini dobiva tako na širini kot tudi na kvaliteti. Še najboljši dosežki naših predstavnikov in predstavnic na tem tekmovanju: v kategoriji učencev 1. razreda je Gabrijel Sojer osvojil drugo mesto; pri učenkah 2.-3. razred je zmagala Gaja Kobetič; drugo mesto je osvojila Daša Krajnc; pri učencih 2.-3. razred je zmagal Matej Kržičnik; Matjaž Goltnik je bil 3.-4. ; pri učenkah 4.-5. razred je zmagala Kobetič Tara pred Kobetič Vito; 3.-4. sta bili Štefanič Taja in Šobar Eva. V isti kategoriji je pri učencih Janez Popelar dosegel 3.-4. mesto. Pri učenkah 6.-7. razred je drugo mesto osvojila Kobetič Nika, tretja je bila Nina Agapi-to, četrta pa Sara Stražar. Pri učencih 6.-7. razred je bil Tim Pavli drugi, 3.4. mesto sta si razdelila Peter Topič in Matej Prezelj. Pri učenkah 8.-9. razred je zmagala Ana Tofant, pri učencih v isti kategoriji je zmagal Nejc Erjavec pred Rokom Hribarjem, 3.-4. mesto je dosegel Tine Zajc. Najboljši v posameznih kategorijah se bodo na zadnjem tretjem turnirju borili za pokale in titulo najboljšega igralca oz. igralke v gorenjski regiji. Janez Stibrič Tim Pavli v finalnem dvoboju - kategorija učenci 6.-7. razred Naučite se rolati svoj prosti čas poskusimo izkoriščati aktivno in tudi z veseljem. Zakaj se ne bi naučili rolati vsi, celotna družina? V Mavrici ponujamo učenje rolanja za otroke in odrasle. Sprejemamo otroke, stare nekje od 3,5 let oz. od 4 let dalje, odvisno od posameznika. Nekateri otroci so v svoji mladosti zelo spretni, drugi imajo lahko tipične koordinacijske težave, ki pa se s starostjo vse bolj odpravljajo. Zadnji čas, da naučite otroka rolati že v mladosti, je nekje od 6. do 7. leta starosti , potem je to težji podvig. Tečaji rolanja morajo potekati v vzdušju igre, zabave s strokovnim vodstvom in varno -stjo udeležencev. Zato čelada, ščitniki in primerna velikost rolarjev pri nas šteje. Tečaji rolanja bodo potekali po osnovnih šolah v občini Domžale in tudi posameznih razpisih, ki bodo vidni na spletni strani www.sadmavrica.si. V šolah bomo pripravili tudi animacijske dni, ker bomo otrokom predstavili tečaj rolanja. Več informacij lahko dobite na www. sadmavrica.si, tel. št. 031 314 870. PRIVOŠČITE SI DAN BREZ TELEVIZIJE IN RAČUNALNIKA! Mojca Grojzdek, predsednica društva Na črno-belih poljih Na OŠ Rodica je v torek, 5. 3. 2013, potekalo regijsko ekipno šahovsko tekmovanje osnovnih šol področnega centra Domžale za dekleta in fante do 12 in 15 let. Tekmovanja so se udeležile štiri dekliške in devet fantovskih ekip. V konkurenci do 12 let je pri dekletih zmagala ekipa OŠ Rodica, pri fantih pa OŠ Vodice. V konkurenci do15 let je pri dekletih zmagala ekipa OŠ Domžale, pri fantih pa OŠ Trzin, s čimer sta se uvrstili na državno prvenstvo. Brezplačni teden zumbe in joge ŠKD Viktorius se v aprilu seli v nove prostore MGC Bistrica. Nogometaši Domžal visoko slavili v Mariboru Spomladanski del sezone so domžalski nogometaši začeli zelo dobro. ŠPORT slamnik@kd-domzale.si Državno prvenstvo v latinskoameriških plesih Vodičar in Bičkova sta postala nova državna prvaka. Tekma je bila za gledalce zelo zanimiva, rezultati pa zelo tesni. Letošnje državno prvenstvo v latinskoameriških plesih se je tokrat odvijalo v Domžalah. V nedeljo, 3. marca 2013, se je v Hali komunalnega centra plesalo. Plesni klub Miki je v sodelovanju s Plesno zvezo Slovenije odlično organiziral državno prvenstvo in športno dvorano Komunalnega centra Domžale za nekaj ur spremenil v prizorišče najbolj atraktivnega državnega prvenstva v športnih plesih, na katerem se je pomerilo 64 plesnih parov iz kar 15 plesnih klubov. Dogodek je z navdušenjem spremljalo preko 600 gledalcev. V večernem delu sta prvenstvo z nagovorom plesalcem tudi uradno otvorila župan občine Domžale gospod Toni Dragar in predsednik sekcije SLP pri PZS gospod Herman Tomažič, ki sta tudi podelila priznanja in nagrade vsem finalistom. Delegat tokratnega državnega prvenstva je bil predsednik PZS gospod Drago Šulek, ki je na koncu podelil priznanja vsem finalnim parom v kategoriji članov. Tudi naši plesni pari so se tokrat uspešno odrezali. Dobili smo sedem novih državnih prvakov v sedmih starostnih kategorijah. Najbolj zanimiva sta bila razpleta v kategoriji starej- ših mladincev in članov. Marcel Vodenik in Naja Dolenc sta prepričljivo zmagala med starejšimi mladinci. Miha Vodičar in Nadija Bičkova pa s tremi plesi premagala drugou-vrščena in lanska državna prvaka Damirja Halužana in Anno Mashchyts. Tudi plesni pari Plesnega kluba Miki so se tokrat uspešno odrezali. Ponovno sta naslov državnih prvakov ubranila seniorja Marko in Natja Orehek. V finale sta se med mlajšimi mladinci uvrstila Filip Savic in Kaja Podgoršek, ki sta na koncu zasedla 6. mesto, njuna klubska konkurenta, Jan Hafner in Žana Jereb, pa sta na koncu pristala na 9. mestu. V kategoriji mladincev sta Jaka Podgoršek in Katarina Matuš osvojila 8. mesto, na 20. mestu sta končala starejša mladinca Žan Grm in Ana Pestotnik. Članski par, Andraž Koritnik in Neža Škofljanc, pa sta se iz četrtfinalnega kola uvrstila v polfinale in na koncu osvojila 9. mesto. Prav vsem tekmovalcem čestitamo in jim želimo veliko uspehov tudi na prihodnjih tekmovanjih. Plesni klub Miki se ponosno lahko pohvali z odlično organizacijo, kjer so veliko pripomogli tudi pokrovitelji: Občina Domžale, Profundis d.o.o., Print.si, Cvetličarna Gašperlin, Restavracija Origano, Sadje-zele- njava Ahmetaj s.p., Pekarna Meti pek d.o.o., Ozvočenje in luč Peter Žunič. Finalisti so prejeli diplome in prvi trije medalje PZS. Plesni klub Miki je za prve tri poskrbel tudi Filip Savic in Kaja Podgoršek za pokale in prav za vse finaliste praktične nagrade naših pokroviteljev: Čevljarstvo Peta, Fleur de Sante, Bodytalk, Mercator z linijo Lumpi in spletna trgovina Aleia. Za- Andraž Koritnik in Neža Škofljanc hvalna darila za sodnike, računsko službo in delegata Državnega prvenstva pa je poskrbelo podjetje Ilirija d.d. foto: Tone Podgoršek Žan Grm in Ana Pestotnik Podelitev priznanj Marko in Natja Orehek z učiteljema Nino in Jaka Podgoršek in Katarina Matuš Jan Hafner in Žana Jereb Matevžem SIMPLY CLEVER ŠKODA Rapid za 9 Rapid Active 1,2 MPI 55 kW Popust ob nakupu staro za novo: 1.000 € Cena: 9.999 klimatska naprava 6 zračnih blazin ESC, ABS, MSR, ASR, EDS, HBA (sistemi za nadzor stabilnosti vozila radio (CD, MP3) daljinsko centralno zaklepanje električni pomik stekel spredaj www.škoda.si slamnik@kd-domzale.si OKOLJE NAPREDEK V RAZVOJU IN VAROVANJU OKOLJA PRINAŠA TUDI VEČJE STROŠKE V letu 2012 je bilo skupno odloženih le 36 odstotkov odpadkov, 64 odstotkov pa so predstavljali odpadki, ki so bili ustrezno ločeni in nekateri tudi ponovno uporabljeni. MARKO FATUR, DIREKTOR JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA PRODNIK Lea Bernot Javno komunalno podjetje Prodnik je eno od najuspešnejših podjetij v Sloveniji na področju ravnanja z odpadki, oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadne vode. Še posebej dobre rezultate podjetje dosega na področju zmanjševanja odlaganja nepredelanih mešanih odpadkov. V primerjavi s slovenskim povprečjem odloženih odpadkov, ki je 58-odstotno, je Prodnik skupaj z občankami in občani občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče na tem področju izjemno uspešen. Strokovnjaki podjetja so vključeni v različne projekte s področja komunalne dejavnosti na državni ravni. Direktorja smo povprašali o poslovanju podjetja, o prihajajočih spremembah načina zaračunavanja komunalnih storitev in kaj nam bodo te spremembe prinesle. V podjetju ste se bili v letu 2008 prisiljeni spopasti z novim pristopom k ravnanju z odpadki, kar je pomenilo ogromno sprememb tako za podjetje kot tudi za prebivalce občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče. Kakšne so bile te spremembe in kako so se izkazale v praksi? Leta 2008 je poteklo okoljevarstveno dovoljenje odlagališču odpadkov v Dobu, zato smo ga morali zapreti. Za prevzem mešanih komunalnih odpadkov so se občine dogovorile z mestno občino Celje, bivše odlagališče pa smo spremenili v zbirni center za odpadke. V Celju, kjer odpadke predelajo in odložijo, je zagotovljeno ravnanje z odpadki v skladu z evropskimi standardi in slovenskimi predpisi. Sočasno smo uvedli novo, sodobnejšo strategijo ravnanja z odpadki, katere glavna ideja je bila ločeno zbiranje določenih vrst odpadkov pri vsakem uporabniku, kot je že dolga leta uveljavljeno v razvitih evropskih državah. Kljub nekaterim manjšim nasprotovanjem, predvsem na področju bioloških odpadkov, se je strategija izkazala za uspešno in pametno naložbo, kar dokazujejo tudi letni podatki o ločeno zbranih odpadkih. Predvsem pa je pomembno, da so naši uporabniki zadovoljni, da jim je omogočeno, da tudi sami nekaj storijo za okoljsko ustrezno ravnanje z odpadki. Po enaki poti nam je sledila večina komunalnih podjetij v Sloveniji. Zaradi te strategije so cene za ravnanje z odpadki od leta 2008 do danes lahko ostale nespremenjene. Ljudje se premalokrat zavedamo, da napredki v razvoju in varovanju okolja prinašajo večje stroške. Poleg tega pa je zmotno tudi prepričanje, da za oddane odpadke, kot je embalaža, podjetje prejema plačilo od prevzemnika. Realnost je ta, da smo kot izvajalec javne službe skladno z zakonodajo zbrano embalažo dolžni brezplačno prepuščati družbam za ravnanje z odpadno embalažo. Pri zbiranju bioloških odpadkov smo velik korak naredili tudi z nakupom vozila za zbiranje odpadkov z vgrajenim sistemom za pranje posod, kar je zopet povečalo zadovoljstvo naših uporabnikov. Vsako področje, s katerim se v podjetju ukvarjate, ima na vodilnem mestu strokovnjaka, ki se na tematiko dobro spozna, kar je razvidno iz učinkovitosti vodenja posameznih področij in posledično uspešnosti celotnega podjetja. S čim se pretežno ukvarjajo vodje področij v podjetju? Vsekakor je na prvem mestu zagotavljanje kakovosti storitev in strokovno delo na posameznem področju. Potrebno se je Osebno smatram, da interes uporabnikov pitne vode iz javnega vodovoda ni čim nižja cena, ampak takšna cena, ki omogoča normalno oskrbo s pitno vodo ne le danes, ampak tudi jutri. zavedati, da so inženirji, zaposleni v podjetju, vsakodnevno odgovorni za to, da lahko uporabniki nemoteno uporabljajo zdravo pitno vodo ter da sta odvod odpadne vode in ravnanje z odpadki ustrezno urejena. Dejstvo je, da je zakonodaja na področju okolja zelo kompleksna in zahtevna ter da je le-ta obsežna. Zaposleni skrbijo za to, da je izvajanje storitev na najvišjem možnem nivoju, predvsem pa, da je stalno v skladu z zakonodajo in ostalimi predpisi. Več let že sodelujete z nekaterimi vrtci, kjer otrokom na poučen in zanimiv način prikažete, kako pomembna sta ločevanje odpadkov in skrb za pitno vodo. V preteklem letu ste tudi prvič pripravili obsežno akcijo za učence od 1. do 4. razreda osnovnih šol v vseh petih občinah, v katerih ste jih navdušili za okoljsko problematiko, letos pa boste akcijo tudi ponovili in jo še nadgradili. Kakšen je bil vaš pristop in kakšne rezultate ste dosegli ter kako ocenjujete vpetost naših najmlajših v obravnavano tematiko? Da je skrb za okolje pomembna in včasih tudi zabavna, se strinjajo tudi naši najmlajši. Za osnovnošolce od 1. do 4. razreda smo pripravili posebno spletno stran, kjer na zabaven način ločujejo odpadke in se preko kviza preizkusijo v znanju o pitni vodi in odpadnih vodah. Podobno kot lansko leto tudi letos pripravljamo posebno akcijo za osnovnošolce do 4. razreda, ki se preko naše maskote Grini učijo in nadgrajujejo svoje znanje o skrbi za okolje. Navdušeni smo nad odzivi tako osnovnošolcev, kot tudi otrok iz vrtcev, saj se zavedajo, da je ločevanje odpadkov pomembno, še bolj pomembna pa je skrb za čisto pitno vodo. Grini je pravi junak med našimi najmlajšimi, saj upoštevajo njegove nasvete in kaj uporabnega naučijo tudi starše. Cilj naših akcij, ki jih pripravljamo za otro- ke, je, da jim približamo tematiko skrbi za okolje in da jim pokažemo, da je učenje o odpadkih in pitni vodi lahko tudi zabavno. Srečo imamo, da na tem bojnem polju nismo sami, saj jih že starši, učiteljice in vzgojiteljice učijo o teh temah. Vsekakor pa tudi občine podpirajo to področje, kar pokažejo tudi z dogodki, ki jih same organizirajo in na katerih z veseljem sodelujemo. Veseli smo, da se veliko mladih zaveda pomembnosti skrbi za naravo in okolje in upamo, da jih bo osvojeno znanje spremljalo tudi v času odraščanja. Kot dolgoletni član Zbornice komunalnega gospodarstva in predsednik Komisije za pitno vodo ste dobro seznanjeni s problemom komunalne infrastrukture tudi drugje po Sloveniji. Kakšne so vaše ocene trenutnega stanja in kakšno rešitev vidite? Žal je stanje na tem področju izredno slabo. V Sloveniji je na splošno ogromno težav z dotrajanimi cevovodi, katerih posledica je relativno veliko število okvar in velike izgube pitne vode med distribucijo. Tudi občine, kjer podjetje Prodnik izvaja javne službe, glede tega niso nobena izjema. Uporabniki to občutijo kot občasne prekinitve oskrbe z vodo, kar je seveda za njih velik problem. Ker so se ustrezne državne institucije zavedale tega problema, so naročile študijo, ki je pokazala, da je stanje obstoječega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja slabo, glavni razlog pa tiči v dejstvu, da se je v zamenjave dotrajanih delov teh sistemov zaradi prenizkih cen komunalnih storitev vlagalo premalo. Vlada je na te ugotovitve reagirala na način, da je z letošnjim letom omogočila občinam, da postavijo cene komunalnih storitev na nivo, ki bo omogočal tudi zamenjavo dotrajanih delov vodovodnih in kanalizacijskih omrežij. Slika stanja danes kaže, da so nizke cene oskrbe s pitno vodo ter odvoda odpadnih voda povzročile, da je kljub ugodnim kratkoročnim učinkom nižjih položnic za uporabnike prišlo do tako slabega stanja vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, da je mogoča sanacija le-teh le ob stalnem vlaganju sredstev v obnovo šele v naslednjih dvajsetih letih. Osebno smatram, da interes uporabnikov pitne vode iz javnega vodovoda ni čim nižja cena, ampak takšna cena, ki omogoča normalno oskrbo s pitno vodo ne le danes, ampak tudi jutri. Tudi naši otroci imajo namreč pravico, da v prihodnosti pijejo vodo iz pipe. Kakšna je situacija na področju cen v podjetju danes? Mnogo ljudi se vznemirja glede bodoče višine cen komunalnih storitev, nihče pa ne pomisli, da so bile zadnje spremembe cen na področju oskrbe s pitno vodo v letu 2001, na področju kanalizacije pa še pred tem. Zaradi zamrznitve usklajevanja cen s strani države je bilo v preteklosti nemogoče prilagajati cene rasti stroškov pri izvajanju javnih služb, zato je prišlo do situacije, ko občine zaradi prenizkih cen niso mogle vlagati v posodobitve infrastrukture, ki so nujno potrebne. Tako je na primer na področju oskrbe s pitno vodo še vedno kar nekaj vodovodnega omrežja iz slabih salonitnih cevovodov, ki jih je nujno potrebno v čim krajšem času zamenjati. Prav tako brez ustreznih zamenjav cevovodov ni mogoče zmanjšati vodnih izgub in povečati varnosti sistemov za oskrbo s pitno vodo. Če vzamemo za primer ceno goriva, ki predstavlja sorazmerno velik strošek za komunalna podjetja, se je cena dizelskega goriva samo v zadnjih petih letih dvignila za več kot 50 odstotkov. Cene komunalnih storitev pa so ostale na enaki ravni. Zato smo bili primorani v procese racionalizacije in reorganizacije poslovanja. A tega ne moremo početi v nedogled, ne da bi se začele kazati posledice v kakovosti storitev. O spremembah in poenotenju oblikovanja cen komunalnih storitev za celotno območje Slovenije se je v javnosti začelo govoriti novembra 2012, s 1.1.2013 pa je stopila v veljavo tudi Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Kakšne spremembe na tem področju lahko pričakujejo občanke in občani občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče? Spremembe cen bodo temeljile na določilih Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki so jih občine in komunalna podjetja dolžni uveljaviti najkasneje do aprila leta 2014. Tako bo nova cena storitev javne službe oskrbe s pitno vodo in odvoda odpadnih voda sestavljena iz omrežnine in vodarine oz. kanalščine. Omrežnina bo omogočala občinam zamenjavo dotrajanih vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, vodarina in kanalščina pa sta tista dela cene, ki bosta pokrivala stroške izvajanja javne službe in se bosta uporabnikom zaračunala glede na dobavljeno količino pitne vode. Uredba natančno določa način oblikovanja cen za vso Slovenijo, prepoveduje pa deljenje cen komunalnih storitev na gospodinjsko in gospodarsko tarifo, tako da bodo cene za vse uporabnike enake. Cene bodo določili občinski sveti za področje posamezne občine. Glede višine vodarine, kanalščine in sme-tarine uporabnikom lahko zagotovimo, da ne bo prišlo do znatnih dvigov cen, tako da lahko povprečno gospodinjstvo po sprejetju novih cen računa le na nekaj evrov višjo položnico kot do sedaj. Za gospodinjstva se bodo občine verjetno odločile za postopno uveljavljanje omrežnine za vodovod in kanalizacijo, kar naj bi trajalo približno eno leto, do takrat pa bodo občine subvencionirale omrežnine gospodinjstvom do polne cene. Za gospodarske subjekte pa bo omrežnina uvedena naenkrat, saj subvencioniranje gospodarskih subjektov ni dovoljeno. □ JUBILEJNO TRADICIONALNO SREČANJE V TUŠTANJU (CECUNCA) PRI MORAVČAH, DNE 1. MAJA 2013, S PRIČETKOM OB 9. URI PROGRAM : m { 9.00 Pihalna godba 9.30 Ansambel Zaje n.00 Živ-Žav z Manco Špik 12.00 Ansambel Nemir in Ansambel Svetlin 13.00 Start povorke oldtimerjev 17.00 Skupina Gadi 19.00 Manca Špik 20.00 Skupina Mambo Kings I J t t i i Vabimo vse ljubiteljske lastnike in uporabnike oldtimerjev (avtomobilov in motorjev starih nad 30 let), da se tudi letos udeležite in sodelujete v povorki in širšemu občinstvu pokažete svoje lepotce. Zbirno mesto bo 1. maja od n. ure dalje pri gostišču Soklič (Zalog pod sv. Trojico). Prijave sprejemamo do 12.30 ure, start bo ob 13. uri. Povorka bo potekala po cestno prometnih predpisih. I OKOLJE slamnik@kd-domzale. si VISOKONOGA IN DOLGOKLJUNA LEPOTICA Naše sive čaplje ob Kamniški Bistrici se bodo kmalu preselile na svoja gnezdišča, lahko pa pričakujemo njihovo vrnitev v pozni jeseni. VODNAR ZRAK • SVEŽE SVETLO CVET ® goleni, vene maščoba, olje mt RIBI VODA • MOKRO LIST ® stopala, nart, prsti na nogah ogljikovi hidrati * OVEN Anton Komat Foto: Mojca Vilar Če ste pozoren obiskovalec bregov Kamniške Bistrice, ste najbrž že ugledali sledeč prizor. Velika siva ptica se počasi prestopa po plitvini. Potem naenkrat obstane, previdno vzdigne eno nogo iz vode in jo še bolj počasi spusti korak naprej. Telo drži skoraj vodoravno, vrat pa je zvit kot vzmet v obliki črke S. Celotno telo ptice je ena sama do skrajnosti napeta vzmet. V trenutku se vzmet bliskovito sproži, oster kljun prebode vodno gladino in že vidimo veliko ptico, kako dvigne kljun in ujeta ribica ji zdrsne skozi kačasti vrat v telo. Resnično, po kačje zviti vrat in bliskovit udarec sta na moč podobna kačjemu ugrizu. Kot bi usekala kača! Toda ptico je moč opazovati tudi v bolj miroljubni pozi. Stoječa na kamnu sredi tokav Kamniške Bistrice, četudi z glavo med rameni, bo budno spremljala naše premikanje. Če se ji preveč približamo, razprostre svoja velika krila in počasi poleti proč od nas. Ptice prazgodovinskega izgleda Velika ptica je siva čaplja, ki spada v red močvirnikov, skupaj z družinami štorkelj ter žličark in plevic. V družino čapelj sodijo pri nas živeče: siva in rjava čaplja, čopasta čaplja, velika in mala bela čaplja, velika in mala bobnarica in kvakač. To so imenitne ptice prav posebnega stasa, visokonoge in dolgokljune. Ornitolog Andrej Sovinc je zapisal, da so prazgodovinskega izgleda. Izmed vseh vrst čapelj je siva čaplja najbolj razširjena. Živi blizu rek, jezer, morske obale ter v močvirjih in drugih močavah (mokriščih). Najdemo jo po vsej Evropi, Afriki in Aziji, v glavnem v zmernem pasu, do nadmorske višine 1000 m, redko kje višje. Pozimi se umakne s področij s hudim mrazom, kjer so zmrznjene vodne površine, in se primakne k tekočim rekam. Ker se pozimi ribe umaknejo v bolj globoko vodo, so čaplji nedosegljive, zato se ptica pomakne na polja in travnike, kjer lovi glodavce. Najbrž ste jih že videli na travnikih okrog domžalske antene ali pa ob Rači. Samec in samica sta enako obarvana, zgornji del trupa je bledo sive barve, spodnji pa sivo-bele. Odrasle imajo belo glavo s široko črno nadočesno progo in rahlim grebenom iz črnih peres na glavi. Kljun je močan, rumenkaste barve, dolg in koničast v obliki bodala. Visoke noge so rumeno rjave barve, oči pa živo rumene. Najbrž ne veste, da ima siva čaplja priročen naravni glavnik. Na srednjem prstu ima močan krempelj, ki je spodaj nazobčan kakor glavnik, s katerim si čisti in gladi perje. Postavni ptici seveda pritiče tudi malce nečimrnosti. Usodna nečimrnost Nečimrnost pa je bila usodna tudi za ča-plje. Dame iz 19. stoletja so se namreč sila rade kitile s klobuki, ki so bili okrašeni s prekrasnimi lepotnimi peresi čapelj. Ti čapljam zrastejo za čas dvorjenja oz. gnezdenja, nekatere pa jih imajo stalno. Pokol čapelj zaradi okrasnega perja pa je sovpa-del z množičnim iztrebljanjem, ki so ga čapljam v 19. stoletju namenili besni ribiči. Odrasla ptica je visoka slab meter, tehta do 2 kg in ima razpon kril skoraj dva metra. Za vzlet potrebuje veliko energije. Leti s počasnimi zamahi široko zaobljenih peruti, njen vrat je ukrivljen v obliki črke S, noge pa so iztegnjene nazaj. Rada jadra na zračnih tokovih, sicer pa je njena hitrost med letom povprečno 45 km/h. Smrtni sovražnik ribičev Hrani se z malimi sesalci, ribami, dvoživkami in plazilci ter večjimi žuželkami. Lovi v bistrih plitvih vodah in na travnikih ter poljih. Dnevno poje do 20 % telesne teže, to pomeni do 0,4 kg hrane, predvsem rib, zato je bila dolgo časa smrtni sovražnik ribičev. Danes je to postal kormoran. Siva čaplja nepremično stoji v vodi in čaka, da mimo priplava riba. Potem bliskovito iztegne vrat in zgrabi plen. Resnično je njen bliskovit gib na vso moč podoben kačjemu. Čaplja useka kot kača. Siva čaplja ne mara strmih bregov in globoke vode in tudi visoke in goste zarasti ne prenese. Rada ima odprt pogled na vse strani, ker je previdna ptica. Gnezditvene naselbine Sezona gnezdenja se začne že februarja in traja do konca aprila. Gnezdi v kolonijah, t. i. gnezditvenih naselbinah, ki lahko štejejo tudi po več sto gnezd. Pri nas so kolonije manjše, od 30 do 40 parov: Ledava na Goriškem, Podgrad pri Gornji Radgoni, Dornava na Ptujskem polju, Razkrižje in Mota ob Muri, Biš pri Lenartu, Miliči ob Kolpi, manjša je celo v Zg. Gameljnah pri Ljubljani. Obisk gnezditvenih naselbin sivih čapelj je posebno doživetje. Tam je vedno sila živahno in kričavo, vsepovsod odmevajo rezki klici in krakajoče oglašanje. Že od daleč opazimo od iztrebkov obeljeno drevje in kmalu zaznamo hud smrad, če so v gnezdih mladiči. Gnezdišča čapelj so običajno oddaljena 2-30 km od njihovih priljubljenih mest za prehranjevanje in prezimovanje. Gnezdo je iz vej, dračja, slame in korenin, znotraj je postlano z mehkejšim gradivom. Gradita ga samec in samica skupaj na drevesih, visoko nad tlemi. Pri izbiri dreves čaplja ni izbirčna: na hrastih pri Dornavi, na topolih pri Bišu, na bukvah ob Kolpi, pri Gameljnah celo na smrekah. Samica izleže 2-6 jajc, največkrat 4-5 belkastih, modrikastih ali zelenkastih jajc ovalne oblike. Starša s kljunom pogosto premeščata jajca v gnezdu, da dobijo dovolj kisika in da se med njimi enakomerno porazdeli toplota. Po slabem mesecu dni se izvalijo mladiči, gnezdom-ci, ki ostanejo v gnezdu do sedem tednov. Sprva starša hranita mladiče naravnost v kljun, potem pa odlagata hrano v gnezdo in jo mladiči samo poberejo. Spolno dozorijo v starosti 5-6 let. Odraslim čapljam so nevarne predvsem velike ujede in sove. V RS gnezdi do 500 parov, prezimuje pa do 1800 osebkov. Največ jih gnezdi v SV Sloveniji. Populacije iz severa se selijo na prezimovališča v Srednji in Južni Evropi. Na pot se odpravijo septembra in oktobra, vračajo se marca. Južne populacije so zgolj klateške. Tam, kjer čapelj ne preganjajo, postanejo presenetljivo zaupljive. Na Nizozemskem jih ljudje lahko hranijo iz roke na javnih prostorih. Naše sive čaplje ob Kamniški Bistrici se bodo kmalu preselile na svoja gnezdišča, lahko pa pričakujemo njihovo vrnitev v pozni jeseni. □ OGENJ • TOPLO glava, možgani, oči beljakovine PLOD BIK ZEMLJA «HLADNO KORENINA vrat, tilnik, ušesa, zobje sol, korenina, gomolji DVOJČKA ZRAK «SVEŽE SVETLO CVET © dihala, ramena, roke, dlani maščoba, olje ♦ RAK VODA»MOKRO pljuča, prsi, želodec, jetra ogljikovi hidrati 18 če n OGENJ • TOPLO srce, krvni obtok, arterije, hrbet beljakovine PLOD ZEMLJA • HLADNO prebavila, vranica, trebušna slinavka sol, korenina, gomolji KORENINA TEHTNICA ZRAK'SVEŽE SVETLO CVET kolki, ledvice, mehur maščoba, olje ŠKORPIJON VODA • MOKRO spolni organi, sečevod ogljikovi hidrati_ LIST slamnik@kd-domzale.si Stanje reke Kamniške Bistrice po zaprtju iztoka iz farm IHAN Od novembra 2010 je zaprt iztok iz bioplinarne Petrol (bivši ČNFarme IHAN) v reko Kamniško Bistrico in se po novem nečiščene odpadne vode vodijo v CČN. okolje kolumna • kam greš, človek? KOŠČEK VRTA ZA VSAKEGA Anton Komat Naši predniki so dobro vedeli, da v vrtu doživljamo enost s stvarstvom, si pozdravimo duše in obnovimo radost do življenja. Do konca leta 2015 se bo z načrtovano rekonstrukcijo in uvedenim terciarnim čiščenjem vpliv CČN še dodatno zmanjšal. Za vrednotenje kakovosti reke Kamniške Bistrice s posledičnim vplivom iztoka čiščenih odpadnih vod iz CČN sta pomembni dve relevantni lokaciji. To sta Študa (900 m gorvodno pred CČN) in Bišče (1750 m dolvodno za CČN). Dolžina tega rečnega sektorja je 2650 m. Ocena ekološkega stanja in pomen sodobnih raziskav Fizikalno-kemijske in biološke (citotoksične in mutagene) raziskave reke Kamniške Bistrice so v letu 2012 potekale na lokalitetah v sektorju Študa-Bišče. V sektorju med krajem Študa in Bišče reko Kamniško Bistrico obremenjuje iztok čiščene odpadne vode iz CČN Domžale -Kamnik. Iztok CČN je stalen. Po kriterijih OES (ocena ekološkega stanja) je kakovost vode pred iztokom čiščenih vod iz CČN v kraju Študa v ZD -zelo dobrem stanju. V kraju Bišče za iztokom čiščenih vod iz CČN pa v D - dobrem stanju. Kamniška Bistrica se do lokacije v Biščah samočistilno regenerira v dobro stanje, ocenjeno na osnovi BPK5 (kemijska poraba po kisiku; oz. kisikove razmere), N-NO3 (nitrata; oz. stanje hranil). To potrjujejo tudi biološki poskusi, kjer je raven mutagenosti v kraju Študa in Bišče enaka. CČN s svojim iztokom čiščene odpadne vode še vedno nekoliko poslabša stanje kakovosti Kamniške Bistrice, vendar bistveno manj kot v preteklih letih. K temu brez dvoma največ prispeva zaprtje iztoka iz farm IHAN z preusmeritvijo na CČN (kar je sploh tudi razvidno iz fotografij). Sodobne raziskave okolj-skih vzorcev zaobjemajo fizikalno-kemične analize in biološke poskuse. Pomembno je predvsem, ali ugotovljene koncentracije različnih onesnaževal povzročajo škodljive učinke v organizmih oz. bioloških sistemih. Biotesti (testi citotoksičnosti in mutagenosti) podajajo morebitne negativne posledice na vodne organizme, njihovo raznovrstnost (biodiverziteto) in posledično tudi oceno tveganja zdravstvene varnosti za ljudi, ki so z dotično reko neposredno ali posredno povezani. Zasebni laboratorij za rastlinsko aplikativno citogenetiko Peter Firbas, ü.d.b., Domžale Popravek: V prejšnji številki »Slamnika« (2013; LIII, št. 2) je pri članku: Kakovost reke Kamniške Bistrice in optimizacija CČN v redakciji izpadla avtorizacija članka. To je Peter Firbas, u.d.b., Zasebni laboratorij za rastlinsko aplikativno citogenetiko Domžale Reka Kamniška Bistrica - bivši iztok iz farm IHAN Star kitajski pregovor pravi: »Če želiš biti srečen en dan, se napij; če želiš biti srečen eno leto, se oženi; če želiš biti srečen vse življenje, si omisli vrt.« Ze Geneza opisuje zemeljski raj kot rajski vrt, imenovan tudi paradiž. Beseda paradiž izvira iz stare perzijske besede pairidaeza, ki pomeni obzidan vrt. Torej natančno tisto, kar so alkimisti imenovali hortus conclusus, prostor meditacije in iniciacije. Alkimija kot filozofski ali pa mistični opus je dosegla svoj vrh v Goethejevem Faus-tu. Goethe je več vedel o življenju kot vsa sodobna znanost in v svojih spisih ni uporabil niti ene same formule. Na alkimijo ni gledal z zornega kota filozofske resnice, ampak je raziskoval njen psihološki pomen, tako kot ga je kasneje briljantno opisal Carl G. Jung. V bistvu gre v alkimiji za proces, ki je bil začet že v davnini človeštva s ciljem osveščanja ljudi, kar postaja preživetveni imperativ sedanjosti. Težko se je sodobnemu človeku otresti strahotnega pritiska množice, ki je podvržena medijski manipulaciji in lažem poklicnih prevarantov. Toda preobrazba družbe se lahko začne le pri osveščenih posameznikih. Carl G. Jung piše (Psychologie und alchemie, 1972): »V današnjem svetu prevladuje napihnjena zavest posameznikov, ki je vedno patološko egocentrična in se zaveda le lastne navzočnosti. Ni se sposobna učiti iz preteklosti, dojeti sedanjih dogajanj in sprejemati pravilne odločitve glede prihodnosti. Hipnotizirana je sama s seboj in ni sposobna sočutja z drugimi in drugačnimi. Zato je obsojena na katastrofe, ki jo bodo, ko bo napočil čas, tudi usmrtile.« Naši predniki so dobro vedeli, da v vrtu doživljamo enost s stvarstvom, si pozdravimo duše in obnovimo radost do življenja. Starodavnim zamislim je sledil Carl G. Jung, ki je zapisal: »Vsak bi moral imeti košček vrta, pa naj je še tako majhen, da bi lahko ohranjal stik z zemljo in torej nečim globljim v sebi.« V jedru samozavedanja človeka je stik z zemljo. Kako zlahka danes pozabljamo to, kar je skrito našim očem, pohojeno pod našimi nogami, povoženo, zabetonirano in asfaltirano ter vidno le redkim z mikroskopom. Toda v rodovitni prsti vrvi od življenja, ena sama kavna žlička prsti vsebuje več živih bitij, kot je danes ljudi na svetu. Zato nikakor ne smemo spregledati procesov kreacije in destrukcije, ki v prsti prehajajo druga v drugo v večnih krogih življenja. Cikel zdravja človeka poteka v prsti, prične se z mikroorganizmi in preko rastlin ter živali doseže človeka, da se konča v prsti in s tem vstopa v nov krog. Osnova vsega tega dogajanja je humus, ki deluje kot živo tkivo, kot tanka opna, ki pokriva površino planeta. Humus je izjemen regulator, ki deluje homeostatsko in ima dekontaminacijski učinek. Številni strupi in patogeni v nekaj dneh izginejo iz aktivnega območja humusa. Humus ni zgolj snov, kakor nas želijo nekateri prepričati, pač pa proces, v katerem delujejo kreativne sile narave. Hkrati pa nas le nekaj centimetrov rodne prsti loči od svetovne lakote. In tudi od bolezni. Francoski raziskovalec Andre Voisin piše: »Živali in ljudje so biokemična fotografija stanja prsti. Ko ozdravimo prst, ni več potrebno zdravljenje živali in ljudi.« V SOZVOČJU Z NARAVO Naravo vodijo kreativne sile, ki nenehno tvorijo vzorce, zato se tudi pri oblikovanju vrta zgledujmo po njej. Če pozorno opazujemo naravo, nam bo povedala, da je mogoče prav s pomočjo njenih vzorcev ustvariti trajnosten vrt, v katerem bodo delovale homeostatske sile ravnovesja ob minimalni porabi energije. Narava je namreč izjemno varčna. Najbolj rodovitni kraji v naravi so ob stičišču različnih okolij in v teh mejnih prostorih je zato tudi največja biot-ska pestrost. Posnemajmo naravo! Torej ustvarimo vrt poln vijug, zavitih mejnih pasov in razgibanega terena, namesto že na pogled dolgočasnih ravnih linij in strogo odmerjenih gredic. Hkrati pa si domislite, kako bi na vrtu lahko izkoristili navpično dimenzijo - ne samo s terasami, pač pa tudi z izbočenimi in udrtimi površinami. Tla v naravi niso nikoli gola, kaj hitro jih poselijo pionirske rastline. Te so trdožive in hitro rastoče, z močnim koreninskim sistemom in številnimi se- meni. Na vrtu jim pravimo pleveli. Če vztrajno pulite plevele, s tem delate hkrati vsaj dve neumnosti. Na golih tleh talni organizmi stradajo, obenem pa z nenehnim pletjem ves čas odpiramo prostor za nove plevele. Ubogi pleveli! Koliko težkih besed je padlo zaradi njih. Potrebno pa je le uporabiti zastirko in pozabiti na smešne zamisli, kako naj izgleda "urejen" vrt "pridnega" vrtnarja. Ta revež v potu svojega obraza z nenehnim prekopavanjem zemlje spravlja speča M Preobrazba družbe se lahko začne le pri osveščenih posameznikih. semena plevelov na površino in sam povzroča, da začnejo množično kliti. Če tal ne prekopavamo in jih zgolj zastiramo, plevele zatremo v nekaj letih. Sploh pa je t. i. štihanje zemlje eno najbolj nepotrebnih opravil vrtnarja. Z obračanjem zakopljemo organizme, ki živijo na površju in potrebujejo svetlobo ter mnogo kisika; obenem pa na površino spravimo bitja teme, ki so prilagojena na pogoje življenja v podta-lju. Po navadi vsa ta bitja, ki smo jim na glavo obrnili njihov svet, poginejo, ker se zadušijo ali pa dobijo preveč kisika. Ob množični smrti le-teh njihov razkroj sicer omogoča rastlinam močnejšo rast. Rodovitnost se na kratek rok res poveča in zdi se nam, da je prekopavanje s tem koristno. Toda posledice gnojenja s trupelci pomorjenih organizmov ne trajajo dolgo. Prekopavanje tal je uničujoče za življenje prsti, kot je za človeka uničujoč rušilen potres. Življenje v nenehno podirajočih svetovih tal se kmalu ne zmore več obnavljati, prst postaja vse bolj zbita in rodnost tal hitro upade. Takrat se prične nespametni vrtnar v obupu ozirati po kemičnih gnojilih ali pa po hlevskemu gnoju. O škodljivosti kemičnih gnojil ne bi izgubljal besed, moram pa poudariti, da je škodljiva tudi uporaba svežega hlevskega gnoja. Z njim vnesemo množico anaerobnih bakterij, ki z izločanjem toksičnih snovi (vodikov sulfid, amonijak, metan, indol, skatol, putrescin, kadaverin, fenoli) uničujejo humus. Skratka, gnoj se mora najprej spremeniti v humus, ki ga ne more nadomestiti nobeno drugo gnojilo. ZDRAVJE KORENINI V PRSTI V zmernem klimatskem pasu 500 m2 vrta prehrani osebo skozi vse leto, torej je za štiričlansko družino zadostna površina 2000 m2. Čeprav je povprečen vrt ob hiši (ali zakupljen vrtiček) manjši, je možno na njem pridelati zelo veliko na način, ki od vas ne bo zahteval več kot povprečno dve ali tri ure dela na teden. Skratka, naravi najbolj pomagate, če na vrtu čim manj delate. Prazni so torej izgovori nekaterih, da že ne bodo prelivali znoja in tvegali bolečine v križu zaradi nekaj glavic solate. Da gredo raje v megamarket in tam nakupijo, kar jim pade na pamet. Hkrati pa jim ta ista pamet ne postreže z izračunom, koliko časa porabijo tja in nazaj za vožnjo in nakupe, koliko bencina pri tem porabijo, koliko nepotrebnih stvari ob tem kupijo in koliko plačujejo fitnes, aerobiko in solarij, da ne govorim o stroških zdravljenja nevarnih obolenj, ki jih povzroča industrijska hrana. Na žalost večina zagovornikov "hitrega tempa življenja", ki "nikoli nimajo časa", spremeni svoje prehranske navade šele potem, ko jim zdravnik izreče dovolj pretresljivo diagnozo. Za številne je to itak prepozno. Perzijski pesnik Jellaludin Rumi (1207-1273) nas svari: »Ne naloži si hrane iz vsake posode, v kateri nekaj brbota.« Modrost, stara skoraj tisočletje, je danes še kako aktualna. Človekovo zdravje temelji v rastlinah, ki so osnova njegove prehrane, rastline pa koreninijo v prsti. Lahko torej rečemo, da naše zdravje korenini v prsti, torej bi moralo biti zdravje prsti osnova delovanja vse preventivne medicine. Toda, kako naj kaj ve o prsti zdravnik, če je le-ta še agronomu terra incognita. Upam lahko le, da se bo kmalu uresničilo starodavno navodilo: »Kmet naj bo zdravnik, zdravnik učitelj in učitelj kmet.« Carl. G. Jung piše: »Človek se bo moral slej kot prej vrniti na zemljo in v deželo, iz katere prihaja, hočem reči, človek se bo moral vrniti k sebi.« To je izrekel verjetno največji sodobni poznavalec človeške duše. □ Pridružite se čistilni akciji in prispevajte k čistejši ter lepši občini Domžale! Več informacij najdete na spletni strani www.domzale.si OBJAVE slamnik@kd-domzale. si Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče, zakaj tebe med nami več ni! V SPOMIN 3. marca 2013 je minilo žalostnih pet let, odkar ni več med nami naš dragi Jani Inkret (5. 1. 1978-3. 3. 2008) Iz Vira Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Pogrešamo te. Vsi tvoji Jaz sem že osvojil vrh, na katerega vi še plezate, zato ne žalujte, moji dragi, jaz sem svoje delo dokončal. ZAHVALA V 85. letu je k očetu odšel Štefan Marinič st. iz Nožic, Gostičeva 43 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za besede slovesa, pevcem, «trobenti» in pogrebni službi Vrbančič. Hvala tudi osebju Doma starejših občanov Prebold, kjer je oče preživel zadnji dve leti svojega življenja, in tudi meni, ki sem ga obiskoval, sta ostali v lepem spominu. Štefko Na svetu mnogo je poti, a le ena vodi tja, kjer si ti, po tej poti. za teboj pridemo vsi. ZAHVALA V 73. letu starosti je po hudi bolezni umrl dragi mož, oče, dedek, brat in stric Janez Hribar iz Sela pri Ihanu 8 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala gasilcem za poslovilni govor, duhovniku Janezu Žgajnarju za opravljen poslovilni obred in pevskemu zboru Jutro. Še posebej pa se zahvaljujemo dežurni službi ZD Domžale, dr. Vesni Milojevič in dr. Sebastjanu Jeršinoviču za nudenje pomoči in oporo v zadnjih dneh. Vsi njegovi ZAHVALA Dne 18. 1. 2013 nas je v 59. letu zapustila naša draga mami, babi, sestra, teta in tašča Justi Grašič iz Nožic n m /»v V M I i Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja ter darovane sveče in cvetje. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Osnovne šole Trzin, pogrebni službi Vrbančič, župniku za pogrebni obred ter Društvu upokojencev Kamnik. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. V SPOMIN Letos mineva 7. leto, odkar nas je zapustil naš dragi oči, dedek, brat, stric in tast Silvo Grašič iz Nožic Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoči: vsi njuni Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja in trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA 14. februarja smo se na dobskem pokopališču poslovili od dragega moža, očeta, dedija, brata in strica Štefana Hrovata Hvaležno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, društvom, prijateljem, sokrajanom in nekdanjim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in nešteto sveč, ki bodo še dolgo gorele v njegov spomin. Hvala za vsako pomoč, ki smo je bili deležni ali nam je bila ponujena. Hvala praporščakom in zastavonoši ter podjetju Helios za venec. Hvala RD Bistrica in njenemu predsedniku za besede slovesa in ribiški pozdrav ob grobu, pevskemu kvartetu Krt za prelepo petje in trobentaču za odigrano žalostinko, patronažni sestri Romani za skrbno nego na domu ves čas njegove bolezni. Hvala pogrebni službi Vrbančič za dostojanstveno slovo in vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot ali se od njega poslovili v svojih srcih. Vsi njegovi Bilo je prelepo, da bi moglo trajati. ZAHVALA Konec februarja se je od nas poslovil dragi Ivan Glavač Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste bili v dneh slovesa z nami. Hvala sorodnikom, sosedom, posebej sostanovalcem z Ljubljanske ceste št. 99, ter znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in pomoč. Hvala ZD Domžale, zdravniku Tomažu Mušiču, sestri Ireni in patronažni sestri Romani ter domu upokojencev za nesebično skrb in nego. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. ZAHVALA V 85. letu nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, tast, stari ata, brat in stric Franc Simon Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste se od njega še zadnjič poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku Juretu Ferležu za lepo opravljen cerkveni pogreb in poslovilne besede, ki nam vlivajo moči v teh težkih trenutkih. Hvala tudi pevcem, še posebej Primožu Krtu, praporščakom, pogrebni službi Vrbančič in vsem, ki sočustvujete z nami in se ga spominjate. Pogrešamo ga vsi njegovi. Žena Marija v imenu sorodstva Dober, plemenit človek, kije z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubljenega moža, očija, ata, tasta, sina, brata, svaka, zeta in strica Marjana Resnika z Vrhpolj pri Moravčah se iz vsega srca želimo zahvaliti vsem, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani in čutili z nami. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, hvala vsem, ki ste delili z nami nepopisno bolečino. Hvala tudi vsem vam, ki ste na kakršen koli način nudili pomoč, žrtvovali svoj čas in se udeležili zadnjega slovesa. Hvala Grajskemu oktetu za odpete pesmi v slovo, hvala gospodu župniku Kancijanu Čižmanu za opravljen poslednji obred. Hvala trobentaču in pogrebnemu zavodu Vrbančič. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Nisi se izgubila kot zven v tihoto, nisi odšla v nič in pozabo, po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti. za tabo. (Tone Pavček) ZAHVALA Brez slovesa je v 28. letu starosti za vedno odšla naša draga hči in sestra Petra Dolinšek iz Doba pri Domžalah Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje in darovali cvetje ter sveče. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, bivšim sošolcem in profesorjem OŠ Mengeš, Škofijske klasične gimnazije in Pravne fakultete Ljubljana. Posebna zahvala njenim sodelavcem IUS SOFTWARE Ljubljana in podjetju Elektro Ljubljana. Zahvala župniku Juretu Ferležu in Stanetu Kerinu za lepo opravljen obred. Hvala tudi skupini Bog Bards, pevcem in pogrebni službi Vrbančič. Pogrešali jo bomo. Mami Klara, oči Franc, sestri Valerija in Agata, Martin in vsi njeni ZAHVALA Tiho in mirno, kakor je živel, se je v 83. letu poslovil od zemeljskega življenja naš dragi ata Janez Grabnar iz Vira pri Domžalah, Tolstojeva ulica 3 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem za izrečena sožalja, sočustvovanje, darovano cvetje, svete maše, sveče in vse darove. Hvala gospodu župniku Juretu Ferležu in ministrantom za lep pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi osebnemu zdravniku dr. Milanu Bankotu, kolektivu Količevo Karton d.o.o., pogrebni službi Vrbančič, praporščakoma, pevcem ter vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Karitasa iz Vira in članom Rdečega križa za vse pozornosti, katerih je bil naš ata deležen. Domači Zdaj se zbudi duša moja, zvonček kmalu bo zapel, zdaj bo prišla ura tvoja, ko te Jezus bo objel. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 85. letu sklenil naš dragi mož, dobri ati, ata, tast, brat, stric in svak Frančišek Pečnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, darove za cerkev in sv. maše. Zahvaljujemo se PGD Vir ter vsem gasilcem in praporščakom iz sosednjih gasilskih društev. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov Kamnik za požrtvovalno oskrbo. Hvala gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lepe poslovilne besede in opravljen obred, pevcem Krt ter pogrebni službi Vrbančič. Žalujoči: vsi njegovi slamnik@kd-domzale.si OBJAVE Seznam prodajalcev na tržnem prostoru v Domžalah v aprilu 2013 Solza, žalost, bolečina vaju zbudila ni. Tiha, nema je gomila, kjer zdaj počivata vidva. V SPOMIN 23. marca je minilo pet let, odkar si odšel s tega sveta, dragi mož, oče in dedek Ivan Ravnikar iz Krtine Dvajset let je minilo, odkar te več ni med nami, a spomin nate še živi, Marija Ravnikar, Krtina 95 Hvala vsem, ki se ju spominjate. Vsi domači Srce tvoje več ne bije, bolečine hude ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te med nami več ni. V SPOMIN 27. marca je minilo pet let, odkar nas je prezgodaj zapustil ljubljeni mož, ati, brat in stric Jure Vulkan Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Neizmerno ga pogrešamo. Vsi njegovi Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 81. letu starosti sklenila draga žena Ivana Pust Iskreno se zahvaljujem vsem sosedom, prijateljem in vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. MožAlojz Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje, in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 93. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, prababica, tašča in teta Katarina Rovanšek, rojena Kovačič, iz Vira, Stritarjeva 18 (16. 11. 1920-26. 1. 2013) Ob boleči izgubi naše drage mame se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Stritarjeve ulice, prijateljem, znancem in drugim za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo drago mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen obred slovesa in lepe poslovilne besede, pevcem Kranjskega kvinteta, praporščakom in pogrebni službi Vrbančič za human odnos do pokojne mame in svojcev. Posebno bi se za zdravstveno pomoč radi zahvalili dr. Olgi Ložar, prof. dr. Alešu Blincu, predstojniku Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana, in vsemu osebju za strokovno nego v zadnjih dneh njenega življenja. Iskrena zahvala tudi osebju Zavoda Comett. Vsi njeni »Gospod, vzemi mi vse, samo eno mi daj; sebe in svojo ljubezen.« S. Leonarda pred vstopom v noviciat V SPOMIN Sestra Leonarda (Jožefa) Šega (1922-2013) Sestra Leonarda izhaja iz Srednje vasi, župnija Loški potok, iz družine z dvanajstimi otroki, vendar so štirje še majhni umrli. Krščanski starši so nudili svojim otrokom zdravo versko vzgojo. Pri štirih letih je Jožefa izgubila mamico, zato je njena najstarejša sestra prevzela mamino vlogo. Kot članica Marijine družbe in cerkvena pevka se je Jožefa dejavno vključila v življenje v župniji. Leta 1945 je hudo zbolela na očeh, toda po vztrajni molitvi k Mariji Pomagaj se ji je zdravje povrnilo, nakar se je odločila svoje življenje kot redovnica posvetiti Bogu. Že čez dve leti je odšla v samostan v Dakovem, da postane usmiljena sestra sv. Križa. Največ svojega časa je preživela kot zakristanka v Vinkovcih, Osijeku, Subotici, Žalcu, v Dravljah pri Ljubljani kar 21 let in 9 let na Mali Loki, kjer je tudi umrla 7. februarja in bila čez teden dni pokopana na pokopališču Ljubljana - Žale. Mala Loka je med drugim posebej znana po samostanu Sester sv. Križa. Sestre so zelo priljubljene in pripravljene v okviru možnosti nuditi pomoč tako domačinom kot okoličanom. V verskem jeziku bi se reklo, da so sestre živo znamenje Božje ljubezni do človeka: z vsem svojim bitjem in žitjem dokazujejo, da je Bogu mar za človeka in mu izkazuje svojo ljubezen. Sestra Leonarda je rada opravljala hišna dela v samostanski skupnosti na Mali Loki, kolikor ji je pač dopuščalo zdravje. Pred leti pa je dobila koncentrator kisika, od katerega je bila odvisna vse do konca. Od usodnega padca po božiču 2011 pa se ni mogla več postaviti na noge in je bila odvisna od pomoči svojih sosester. Sicer pa je v samostanu zelo rada prepevala, zlasti Marijine pesmi. Molitev rožnega venca pa je bila njena obramba v težavah. Draga s. Leonarda! »Si quis vult post me venire, abneget semetipsum« (Mt 16,24). Da, kdor hoče hoditi za menoj, naj zataji samega sebe - in prav za ta zgled vere in zvestobe svojemu redovnemu poklicu, za vsa Vaša dela, storjena iz ljubezni do Boga in bližnjega, se Vam ob Vašem odhodu v večnost iskreno zahvaljujemo v želji, da nas podpirate s svojo priprošnjo pri Bogu za našo slovensko Cerkev in za ves slovenski narod in državljane RS. Počivajte v miru! Ivan Kepic ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem 141 gasilcem, ki so v noči 11.12.2012 z vso požrtvovalnostjo kljub hudemu mrazu uspeli pogasiti požar na našem družinskem podjetju OMICRON. Zahvala velja tudi vsem prijateljem, sosedom, poslovnim partnerjem, sorodnikom ter znancem kateri ste v tako velikem številu tako ali drugače pomagali pri odpravi posledic požara. Družina Lebeničnik OBVESTILO ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 26. aprila 2013. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 11. aprila 2013, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa ter komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali pa na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale »Slamnik« nenaro-čeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com Tržni prostor obratuje ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah. Prodajalci z oznako* imajo mesečni najem zaprtih stojnic in imajo možnost prodaje vse dni obratovanja tržnega prostora. NAZIV PRODAJALCA PRODAJNI ARTIKLI DNEVI PRODAJE Černivec Alojzij, Radomlje mleko iz mlekomata 24 ur na dan Sašo Žaljec s.p., Domžale jajca, nagrobne sveče, nagrobne elektronske sveče, dekorativne sveče * Vrabec Rikardo, Dutovlje vino, likerji, žganje, sadni sokovi * Zavod Jerman, Vače suhomesnati in mesni izdelki * VI-JA d.o.o., Žalec sveče * Domes d.o.o., Zajelše, Dol pri Ljubljani suhomesnati domači izdelki in polizdelki * Anžič Branka, Bišče, Domžale mlevski izdelki (žita, izdelki in polizdelki), različne vrste zelenjave, orehi in fižol * Srček d.o.o., Lukovica kruh in peciva, drobtine, slaščičarski izdelki, slaščičarsko pecivo, testeninarski izdelki in vse vrste testenin * Hubat d.o.o, Mengeš sadike balkonskega cvetja, enoletnic, lončnic in zelenjave * Križman Marjan, Ižanska cesta, Ljubljana mleko, maslo, skuta, smetana, kajmak, kislo mleko, jogurti, različne vrste sirov in jajca * Kmetija - sirarna Bogataj, Gorenja vas siri, namazi, sveži siri, skuta, smetana, surovo maslo, mleko, sirotka, fermentirani izdelki in ostali mlečni izdelki * Globočnik Dušan, Radomlje mesnine iz svinjskega mesa (klobase, salame, hamburška slanina, panceta, bržola, krušna slanina, ocvirki in zaseka, šobelj) in konjskega mesa (klobase, salame, pršut) Prosenc Ana, Beričevo, Dol pri Ljubljani sadike zelenjave, sadike lončnic za grede in balkone, krizante-me v skledah, loncih in rezano cvetje * Težak Ivan, Vitomarci sadike zelenjadnic vsi dnevi obratovanja od 15. 4. 2013 dalje Bohinec Jamnik Dragica, Kamnik zelenjavne in okrasne sadike vsi dnevi obratovanja Ribnikar Dušan, Nasovče, Komenda zelenjava ter kislo zelje in repa sobote Erklavec Valentin, Domžale različne vrste zelenjave, sadje in jajca torki, srede, petki, sobote Loboda Štefi, Domžale različne vrste zelenjave sobote ter 30. 4. 2013 Tomažin Vinko, Straža pri Raki vino cviček PTP, modra franki-nja in dolenjsko belo vino petki Svetek Franc, Dobrunjska cesta, Ljubljana različne vrste zelenjave, kislo zelje, kisle zeljne glave in kisla repa, sadje in jabolčni sok torki, srede, petki, sobote Ostanek Jože, zelenjava, kislo zelje in repa, sobote Male Pece, Šentvid pri Stični domači ajvar, domača vege-ta, vložena paprika, vložene kumarice, vložen stročji fižol, vloženi pekoči feferoni, sušeni in mleti: paprika, peteršilj ter zelena JDJ-Avrikelj d.o.o., Sp. Brnik sadike: zelenjave, balkonskega 5. 4., 12. 4., 19. cvetja, za gredice in grobove, 4., 24. 4., 26. 4. zelišč in dišavnic; rezano cve- 2013 tje in cvetlični aranžmaji, suhe čajne mešanice in zelišča, zelenjava, sokovi, konzervirano sadje in zelenjava, žgane pijače, naravna mila ter eterična olja Saša Dolšak s.p., Grosuplje izdelki iz domače obrti: sveče, 6. 4. 2013 voščilnice, izdelki z vezeninami, uhani, obeski, gumbi, darilna embalaža, lesene igrače, magneti, ogrlice, tablice, leseni pripomočki Miko Tamara, Senovo sveče, okrašene z voščeno folijo; vizitke - ročno delo; nakit ter spominki - ročno delo; drugi dekorativni predmeti 20. 4. 2013 Fric Klavdija, Župečja vas, Lovrenc na Dravskem polju suhomesnati izdelki petki, sobote Kopač Janez, Podgorica, Ljubljana Črnuče različne vrste zelenjave četrtki, petki, sobote Goršek Hilda, Frankolovo različni sokovi, domače sušeno sadje in zelišča, različne vrste kruha in potic, pecivo, rezanci, mesni izdelki (salame, slanina, ocvirki, prekajene domače klobase, bunke, budjola, pašteta) torki, petki, sobote Alija Škerič, Rožno, Blanca različne vrste sadja, zelenjave, jabolčni sok in kis petki, sobote RUMPRET ANDRAŽ, Šentjernej sadje (jabolka, namizno grozdje, breskve), sadni sokovi, jabolčni čips, jabolčni kis, so-latnice, plodovke (paprika, paradižnik), gomoljnice (zelena, koleraba), zelje, repa in jagodičje srede, petki PIRNAT STANISLAV, Ljubljana Črnuče krompir, solate, zelje, repa, koleraba, rdeča pesa, zelena por, cvetača, brokoli, korenje, pe-teršilj, česen, čebula, fižol, paprika, paradižnik, majaron, špinača, motovilec, grah, br-stični ohrovt petki, sobote Opomba: V seznamu so navedeni prodajalci, ki so zakupili stojnice do oddaje tega obvestila. OBJAVE slamnik@kd-domzale.si OBČINA DOMŽALE JAVNI RAZPIS za prijavo sofinanciranja programov družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev oziroma organizacij v letu 2013 I. Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12) in Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2013 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 14/12) Občina Domžale v letu 2013 načrtuje sofinanciranje programov družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev oziroma organizacij, ki bodo v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni višje. II. Predmet javnega razpisa oziroma povabila (v nadaljevanju: razpis): Predmet sofinanciranja so programi družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev oziroma organizacij, ki izvajajo dejavnosti na območju občine Domžale oziroma za občane občine Domžale. III. Pogoji za sofinanciranje: • status društva oziroma organizacije, ki ima registrirano družbe-no-socialno ali socialno humanitarno dejavnost, • z ustreznim aktom urejeno dodeljevanje humanitarnih pomoči ter vodenje ustreznih evidenc, • prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali sofinanciran oziroma bi lahko bil financiran ali sofinanciran iz drugih občinskih proračunskih postavk, • izvajanje programa na območju občine Domžale oziroma za občane občine Domžale, • prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik. Pri postopku dodeljevanju sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov. IV. Merila oziroma kriteriji: • obseg programa, namenjen občanom občine Domžale; • obseg družbene in socialne dejavnosti, vključno • s pomočjo določenim družbenim skupinam (invalidi, ipd.); • obseg dobrodelne in humanitarne dejavnosti ter skrb za brezdomce; • delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev; • delež programa, realiziran s prostovoljnim delom. Sredstva za sofinanciranje programov družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev se upravičencem dodelijo na podlagi postopka, opredeljenega v zakonu, ki ureja javne finance. V. Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80% načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo programov družbe-no-socialnih in socialno humanitarnih društev. Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega programa družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev, ki bo podlaga za sofinanciranje, in zapisnik zadnje seje zbora članov, ki ne sme biti starejši od 1 leta. Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravilišč, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso v neposredni povezanosti z izvajanjem programa družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev. VI. Sredstva bodo dodeljena za izvajanje programov družbeno-so-cialnih in socialno humanitarnih društev v letu 2013. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane programe morajo biti porabljena v proračunskem letu 2013, skrajni rok za predložitev zahtevka za izplačilo je 02.12.2013. Prejemnik sredstev mora pri porabi sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v navedenem zakonu. VII. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša v letu 2013: do 65.000,00 EUR Rok za oddajo vlog: 19.04.2013 VIII. Razpisna dokumentacija: Razpisna dokumentacija obsega: • besedilo razpisa, • obrazec prijave. Obrazci za prijavo: Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave. IX. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javni razpis št. 122-2/2013« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 20150 (Zanoškar Tjaša). X. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge. Župan Toni Dragar OBČINA DOMŽALE JAVNI RAZPIS za prijavo sofinanciranja kulturnih prireditev v letu 2013 I. Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, 4/10, 20/11, 100/11-Odl. US: U-I-210/10-10) in Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2013 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 14/12) Občina Domžale v letu 2013 načrtuje sofinanciranje kulturnih prireditev v občini Domžale, ki bodo v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni višje. II. Predmet javnega razpisa oziroma povabila (v nadaljevanju: razpis): Predmet javnega razpisa je sofinanciranje kulturnih prireditev oziroma posamičnih kulturnih projektov (v nadaljevanju: kulturnih prireditev) s področja glasbene, gledališke, plesne in drugih kulturnih dejavnosti na območju občine Domžale, ki pomenijo prispevek k zadovoljevanju kulturnih potreb in prepoznavnosti občine. Prireditve, povezane s praznovanji kot so miklavževanje, božične in druge novoletne prireditve se ne sofinancirajo v okviru tega javnega razpisa. III. Pogoji za sofinanciranje: • prijavitelj je pravna (društva ali druge pravne osebe) ali fizična oseba (v nadaljevanju: subjekt), ki ima registrirano izvajanje kulturnih dejavnosti ali druga fizična oseba, ki z dosedanjim delom izkazuje pričakovano kakovost, • prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali sofinanciran iz javnih sredstev, razen, če gre za prireditev, ki je ni bilo mogoče vnaprej načrtovati in prireditev ni financirana ali sofinancirana v okviru programa • prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik, • izvedba kulturne prireditve na območju občine Domžale. Pri postopku dodeljevanju sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov. IV. Merila za vrednotenje kulturnih prireditev: • pomen in odmevnost prireditve v širšem prostoru in za občane občine Domžale in Občino Domžale; • delež lastne produkcije; • število vključenih izvajalcev, občanov občine Domžale; • pričakovano število obiskovalcev, občanov občine Domžale; • jasno opredeljeni cilji in nameni projektov oziroma programov; • prispevek k prepoznavnosti in promocija Občine Domžale; • kakovost in izvirnost, inovativnost; • delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev (finančna konstrukcija); • delež prostovoljnega dela pri izvedbi prireditve; V. Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80% načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo prijavljene kulturne prireditve. Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljene kulturne prireditve, ki bo podlaga za sofinanciranje, in v primeru, da je prijavitelj pravna oseba tudi zapisnik zadnje seje zbora članov, ki ne sme biti starejši od 1 leta. Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravilišč, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso v neposredni povezanosti z izvajanjem kulturne prireditve. VI. Sredstva bodo dodeljena za kulturne prireditve v letu 2013. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane kulturne prireditve morajo biti porabljena v proračunskem letu 2013, skrajni rok za predložitev dokumentarnega zahtevka za izplačilo je 02.12.2013. VII. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša v letu 2013: do 45.000,00 EUR Rok za oddajo vlog: 29.04.2013 VIII. Razpisna dokumentacija: Razpisna dokumentacija obsega: • besedilo razpisa, • obrazec prijave. Obrazci za prijavo: Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave. IX. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javni razpis št. 610-2/2013« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Prijavitelj lahko vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do preteka razpisnega roka na način, kot je opredeljen v prejšnjem odstavku z obvezno navedbo, na katero vlogo se dopolnitev oziroma sprememba nanaša. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 20150 (Zanoškar Tjaša). X. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge. Župan Toni Dragar OBČINA DOMŽALE JAVNI RAZPIS za prijavo sofinanciranja javnih kulturnih programov v letu 2013 I. Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, 4/10, 20/11, 100/11-Odl. US: U-I-210/10-10) in Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2013 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 14/12) Občina Domžale v letu 2013 načrtuje sofinanciranje javnih kulturnih programov v občini Domžale, ki bodo v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni višje. II. Predmet javnega razpisa oziroma povabila (v nadaljevanju: razpis): Predmet sofinanciranja so javni kulturni programi, ki se izvajajo na območju občine Domžale in pomenijo prispevek k zadovoljevanju kulturnih potreb občanov občine Domžale. III. Pogoji za sofinanciranje: • status društva, ki izvaja dejavnost na območju občine Domžale, • prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali sofinanciran oziroma bi lahko bil financiran ali sofinanciran iz drugih občinskih proračunskih postavk, • prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik. Pri postopku dodeljevanju sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov. IV. Merila za vrednotenje javnih kulturnih programov: • načrtovano število samostojnih prireditev (nastopov) oziroma prireditev v lastni produkciji in število prireditev v soorganizaciji na območju Občine Domžale • število sodelujočih izvajalcev občanov občine Domžale po posameznih projektih oziroma programih in skupno; • pričakovano število obiskovalcev, občanov občine Domžale; • izvirnost, inovativnost, kakovost programov; • doseganje izjemnih individualnih ali skupinskih rezultatov v preteklem koledarskem letu; • delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev; • delež programa, realiziran s prostovoljnim delom; • že izkazana kvaliteta oziroma pomen za promocijo občine Domžale V. Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80% načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo prijavljenega kulturnega programa. Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega kulturnega programa, ki bo podlaga za sofinanciranje, in zapisnik zadnje seje zbora članov, ki ne sme biti starejši od 1 leta. Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravilišč, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso v neposredni povezanosti z izvajanjem kulturnega programa. VI. Sredstva bodo dodeljena za kulturne programe v letu 2013. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane kulturne programe morajo biti porabljena v proračunskem letu 2013, skrajni rok za predložitev zahtevka za izplačilo je 02.12.2013. VII. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša v letu 2013: do 90.000,00 EUR Rok za oddajo vlog: 29.04.2013 VIII. Razpisna dokumentacija: Razpisna dokumentacija obsega: • besedilo razpisa, • obrazec prijave. Obrazci za prijavo: Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave. IX. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javni razpis št. 610-3/2013« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Prijavitelj lahko vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do preteka razpisnega roka na način, kot je opredeljen v prejšnjem odstavku z obvezno navedbo, na katero vlogo se dopolnitev oziroma sprememba nanaša. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 20150 (Zanoškar Tjaša). X. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge. Župan Toni Dragar slamnik@kd-domzale.si OBJAVE OBČINA DOMŽALE JAVNI RAZPIS za prijavo sofinanciranja programov upokojenskih in podobnih društev v letu 2013 I. Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12) in Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2013 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 14/12) Občina Domžale v letu 2013 načrtuje sofinanciranje programov upokojenskih in podobnih društev, ki bodo v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni višje. II. Predmet javnega razpisa oziroma povabila (v nadaljevanju: razpis): Predmet sofinanciranja so programi društev upokojencev in drugih društev, ki izvajajo aktivnosti za občane v tretjem življenjskem obdobju v občini Domžale. III. Pogoji za sofinanciranje: • status društva, ki izvaja dejavnosti za starejše občane, s sedežem v občini Domžale, • društvo izvaja aktivnosti za starejše občane v občini Domžale. • prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali sofinanciran oziroma bi lahko bil financiran ali sofinanciran iz drugih občinskih proračunskih postavk, • prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik. Pri postopku dodeljevanju sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov. IV. Merila oziroma kriteriji: • obseg dejavnosti za občane v tretjem življenjskem obdobju Občine Domžale; • delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev; delež programa, realiziran s prostovoljnim delom. Sredstva za sofinanciranje programov upokojenskih in podobnih društev se upravičencem dodelijo na podlagi postopka, opredeljenega v zakonu, ki ureja javne finance. V. Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80% načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo programa upokojenskih in podobnih društev. Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega programa upokojenskih in podobnih društev, ki bo podlaga za sofinanciranje, in zapisnik zadnje seje zbora članov, ki ne sme biti starejši od 1 leta. Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravilišč, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso v neposredni povezanosti z izvajanjem programa upokojenskih in podobnih društev. VI. Sredstva bodo dodeljena za izvajanje programov upokojenskih in podobnih društev v letu 2013. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane programe morajo biti porabljena v proračunskem letu 2013, skrajni rok za predložitev zahtevka za izplačilo je 02.12.2013. Prejemnik sredstev mora pri porabi sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v navedenem zakonu. VII. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša v letu 2013: do 22.000,00 EUR Rok za oddajo vlog: 19.04.2013 VIII. Razpisna dokumentacija: Razpisna dokumentacija obsega: • besedilo razpisa, • obrazec prijave. Obrazci za prijavo: Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave. IX. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javni razpis št. 122-3/2013« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 20150 (Zanoškar Tjaša). X. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge. Župan Toni Dragar OBČINA DOMŽALE JAVNI RAZPIS za prijavo sofinanciranja programov veteranskih organizacij in društev v letu 2013 I. Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12) in Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2013 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 14/12) Občina Domžale v letu 2013 načrtuje sofinanciranje programov veteranskih organizacij in društev, ki bodo v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni višje. II. Predmet javnega razpisa oziroma povabila (v nadaljevanju: razpis): Predmet sofinanciranja so programi veteranskih organizacij in društev, ki izvajajo dejavnosti na območju občine Domžale oziroma za občane občine Domžale; III. Pogoji za sofinanciranje: • status društva oziroma organizacije, ki ima registrirano veteransko ali podobno dejavnost, • izvajanje dejavnosti na območju občine Domžale oziroma za občane občine Domžale • prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali sofinanciran oziroma bi lahko bil financiran ali sofinanciran iz drugih občinskih proračunskih postavk, • prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik. Pri postopku dodeljevanju sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov. IV. Merila oziroma kriteriji: • obseg dejavnosti, namenjene občanom Občine Domžale; • delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev; • delež programa, realiziran s prostovoljnim delom. Sredstva za sofinanciranje programov veteranskih organizacij in društev se upravičencem dodelijo na podlagi postopka, opredeljenega v zakonu, ki ureja javne finance. V. Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80% načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo programa veteranskih organizacij in društev. Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega programa, ki bo podlaga za sofinanciranje, in zapisnik zadnje seje zbora članov, ki ne sme biti starejši od 1 leta. Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravilišč, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso v neposredni povezanosti z izvajanjem programa veteranskih organizacij in društev. VI. Sredstva bodo dodeljena za izvajanje programov veteranskih organizacij in društev v letu 2013. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane programe morajo biti porabljena v proračunskem letu 2013, skrajni rok za predložitev zahtevka za izplačilo je 02.12.2013. Prejemnik sredstev mora pri porabi sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v navedenem zakonu. VII. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša v letu 2013: do 7.740,00 EUR Rok za oddajo vlog: 19.04.2013 VIII. Razpisna dokumentacija: Razpisna dokumentacija obsega: • besedilo razpisa, • obrazec prijave. Obrazci za prijavo: Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave. IX. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javni razpis št. 6710-1/2013« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 20150 (Zanoškar Tjaša). X. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge. Župan Toni Dragar OBČINA DOMŽALE JAVNI RAZPIS za prijavo sofinanciranja projektov in programov dela z mladimi v letu 2013 I. Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12) in Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2013 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 14/12) Občina Domžale v letu 2013 načrtuje sofinanciranje projektov in programov dela z mladimi, ki bodo v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni višje. II. Predmet javnega razpisa oziroma povabila (v nadaljevanju: razpis): Predmet sofinanciranja so projekti oziroma programi za delo z mladimi. III. Pogoji za sofinanciranje: • fizična in pravna oseba, ki ima registrirano dejavnost, ki je predmet javnega razpisa; • program oziroma projekt se izvaja na območju občine Domžale ali za občane občine Domžale, • prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali sofinanciran oziroma bi lahko bil financiran ali sofinanciran iz drugih občinskih proračunskih postavk, • prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik. Pri postopku dodeljevanju sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov. IV. Merila oziroma kriteriji: • jasno opredeljeni cilji in nameni projektov oziroma programov; • pričakovano število vključene mladine, občanov občine Domžale; • izvirnost, inovativnost, kakovost programov oziroma projektov; • delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev; • delež programa, realiziran s prostovoljnim delom. Sredstva za sofinanciranje projektov oziroma programov dela z mladimi se upravičencem dodelijo na podlagi postopka, opredeljenega v zakonu, ki ureja javne finance. V. Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80% načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo projektov oziroma programov dela z mladimi. Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega programa, ki bo podlaga za sofinanciranje, in v primeru, da je prijavitelj pravna oseba tudi zapisnik zadnje seje zbora članov, ki ne sme biti starejši od 1 leta. Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravilišč, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso v neposredni povezanosti z izvajanjem projekta oziroma programa dela z mladimi. VI. Sredstva bodo dodeljena za izvajanje projektov oziroma programov dela z mladimi v letu 2013. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane projekte oziroma programe morajo biti porabljena v proračunskem letu 2013, skrajni rok za predložitev zahtevka za izplačilo je 02.12.2013. Prejemnik sredstev mora pri porabi sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v navedenem zakonu. VII. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša v letu 2013: do 20.000,00 EUR Rok za oddajo vlog: 19.04.2013 VIII. Razpisna dokumentacija: Razpisna dokumentacija obsega: • besedilo razpisa, • obrazec prijave. Obrazci za prijavo: Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave. IX. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javni razpis št. 600-2/2013« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 20150 (Zanoškar Tjaša). X. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge. Župan Toni Dragar PISMA BRALCEV slamnik@kd-domzale. si Obhajamo veliko noč - največji krščanski praznik Ker je velika večina naših občanov tako ali drugače povezana z veliko nočjo, se spodobi in je pravično, da ji damo vidno znamenje tudi v našem glasilu. Naša občina je bila že od nekdaj nekaj posebnega - mišljeno v pozitivnem smislu - in zakaj naj bi bilo zdaj drugače? Človek nikoli ne more torej dati »na razstavo« tistih najintimnejših kotičkov svojega srca, ker si tudi življenja nismo dali sami. V medsebojnem obravnavanju pa včasih žal prestopimo bregove. Po besedah Svetega pisma je Bog z besedo ustvaril svet, torej ima beseda veliko težo. Pregovor slovenskih koroških Slovencev pravi: »Tudi beseda lahko človeka ubije.« Zagotovo ga dvigne do neba ali pa pogrezne do tal. Zato je naša dolžnost, torej glede na to, ker ima beseda veliko težo, da pazimo na besede, ne pa da jih mečemo kar tako tjavdan »svinjam v korita« in tudi nasploh ne smemo postati kakor otrobi, da nas ne bodo požrle svinje. Naj bo letošnji POSTNI ČAS kot priprava na veliko noč naprej preizkusni kamen za nas vse, če kaj damo nase, in premišljeno oblikujmo svet okrog nas. Poglejmo, dr. Gregor Virant se je po objavi zaključnega poročila Komisije za preprečevanje korupcije vehementno lotil rušenja druge Janševe vlade in kaj je s tem pridelal? Potem je tu predsednik SD dr. Igor Lukšič, ki se je še pred kratkim zavzemal ponosno in samovšečno za čimprejšnje volitve, zdaj tudi vehementno izjavlja, da pa je treba predvsem do konca izpeljati proces oblikovanja nove vlade, saj da je to pomembnejša prioriteta od iskanja odgovora na vprašanje, ali je neka magistrska naloga plagiat ali ne: da gre tu za Alenko Bratušek, vem. Komu torej lahko sploh še zaupamo s hkratno vednostjo, da je ZAUPANJE le poglavitni del našega življenja, da lahko shajamo v DOBREM IN SLABEM. Nahajamo se na pragu izvolitve nove slovenske vlade in novega papeža. Vse to nas opozarja, da je naše življenje kratko in negotovo. Pravzaprav zdaj vse v senco potiska blišč žarometov, uprtih v odstop in slovo Benedikta XVI. ter v volitve njegovega naslednika, 266. papeža. In v senco uspešnega vladanja Janeza Janše. Slovenski kardinal dr. Franc Rode nam že od nekdaj kliče v spomin znamenite besede Primoža Trubarja: STATI INU OBSTATI. Ali niso tudi PRAV TE BESEDE naravnost popotnica tudi za letošnjo veliko noč, ko praznujemo praznik Kristusovega vstajenja od mrtvih? Naj mi bo na tem mestu dovoljeno poudariti, da je naš rojak Franc Rode obenem kardinal volivec, ki ima slovensko državljanstvo. Ali nam to nič ne pomeni? Kot prvi Slovenec na konklavu je leta 2005 že volil torontski kardinal Alojzij Ambrožič, ki je umrl avgusta 2011, pa to mimogrede. Hotel sem reči, da v prikazanem vzdušju in pričakovanju spremljamo prihod velike noči, praznik Kristusovega vstajenja od mrtvih, ki nam obljublja, da naše človeško oz. človekovo življenje preživi telesno smrt: naš duh je torej neumrljiv in zatorej neuničljiv. Pesnik Mitja Šarabon pravi v enem svojih številnih sonetnih vencev: »In smrt je v življenje novo spremenjenje, kot spreletenje ptice v drugo smer, kot zlitje predvečernosti v večer, kot bele zarje jutranje vstajenje.« In smrt je v ŽIVLJENJE NOVO SPREME-NJENJE. In kako naj mi praznujemo veliko noč? No, pred praznikom ponavadi generalno počistimo svoja stanovanja. Lepo in prav. Prav pa je tudi, da postavimo pred ogledalo tudi svojo notranjost - tako glede odnosa do samega sebe kakor do odnosa do svojih bližnjih, okolja in do sveta nasploh. Da po naročilu Svetega pisma »postrgamo stari kvas« in ne obhajamo praznika »s starim kvasom hudobije in malopridnosti, marveč z oprezniki čistosti in resnice«. Da, z oprezniki čistosti in resnice pri komuniciranju z ljudmi. Da torej pazimo na svoje besede, da se tudi sicer dvignemo iz svoje samozadostnosti, ki ne obstaja, in iz samo-zaverovanosti, da tako Bogu očistimo in pripravimo prag za Njegov prihod. Vse to in še marsikaj želim združeno s prisrčnimi čestitkami za veliko noč najprej uredništvu Slamnika z odgovorno urednico Špelo Ke-ber, kulturnemu domu s predsednikom Milanom Mariničem, Občini Domžale z županom Tonijem Dragarjem, dalje - z nič manjšim poudarkom - Knjižnici Domžale z direktorico mag. Barbaro Zupanc Oberwalder ter vsem drugim in seveda ne nazadnje vsem cerkvam v naši občini. Moje najgloblje čestitke, če lahko tako rečem, pa veljajo vsem bralkam in bralcem Slamnika, zlasti še pozabljenim, bolnim, trpečim ter kakorkoli prikrajšanim za osnovno človeško dostojanstvo. Vsem imenovanim in neimenovanim: BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN NAJ VAS BOG POŽIVI! Ivan Kepic Republika Slovenija, Upravna enota Domžale Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale OBVESTILO IN POZIV OBČANOM ZA PREVZEM GRADBENIH PROJEKTOV Upravna enota Domžale obvešča, da na podlagi 196. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/2005, 106/2005, 30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2007, 115/2007, 122/2007, 31/2008, 35/2009, 58/2010 in 101/2010) iz zbirk dokumentarnega gradiva odbira in izloča gradbene projekte individualnih gradenj, tipskih stanovanjskih in drugih objektov, ki jim je potekel rok hrambe oziroma letnik 2002. Občani, ki jim je bilo izdano gradbeno dovoljenje v letu 2002 in se izvod gradbenih projektov nahaja v arhivu Upravne enote Domžale, lahko gradbene projekte prevzamejo v času uradnih ur od 4. 3. 2013 do 15. 4. 2013. Prevzem projektov bo v Glavni pisarni Upravne enote Domžale po predhodnem osebnem dogovoru oziroma naročilu na telefonsko številko 01 72 20 100, int. 263 ali 265, ali na elektronski naslov ue.domzale@gov.si. Ob naročilu morajo stranke navesti točno številko gradbenega dovoljenja in ime investitorja. Po poteku roka za prevzem bodo gradbeni projekti iz navedenega obdobja izločeni iz arhiva Upravne enote Domžale in uničeni. ŠTEVILKA: 020-26/2013 - 1 DATUM: 15. 2. 2013 mag. Branko HEFERLE, univ. dipl. prav., načelnik MALI OGLASI Prodamo hišo v Kresnicah, l. 1962, velikosti 170 m2, zemljišče 602 m2. Cena: 119.500,00 €. HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., soseska BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale. t: 040 414 141 Šivalni stroji: servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b, Domžale. t: 041 920 149 Kupim rabljeno vozilo, od letnika 2000 naprej, za lastno uporabo. t: 031 264 290 Male oglase sprejemamo v času uradnih ur (vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi popoldan med 14. in 16. uro) osebno v uredništvu ali pisno v nabiralnik oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si. Reklamno nasilje v obcestju O naši prometni varnosti je vsekakor veliko povedanega in napisanega, še več pa se časa v elektronskih medijih in črnila v časopisih porabi za naštevanje vseh nevarnosti in opozarjanje nanje. Vse to je seveda potrebno, če ne že nujno, primerno, spodbudno in prav. Žal pa se nihče ne loti prav tako pomembne stvari, ki še kako zmanjšuje pozornost voznikov in udeležencev v prometu. Namesto da bi svojo pozornost namenjali samo, zgolj in edinole dogajanju na cestišču, njihova čutila, posebej na magistralki M-10, napade brez števila komercialnih zapisov, tabel, obvestil in reklam na manjših, srednjevelikih in orjaških panojih. Zvečine gre za t. i. jumbo panoje, ki so v zadnjem času do neznosnosti onesnažili predvsem obcestja naših cest. Ta nesnaga se je razmnožila v epidemične razsežnosti do te mere, da za udeležence prometa ni le moreča, pač pa usodno posega med realne nevarnosti vsakodnevnega prometa Četudi smo obcestja naših avtocest, klan-čine in brežine še kolikor toliko obvarovali pred postavljanjem jumbo nesnage, pa je teh vsakodnevnih betoniranj ob cesti, ko se betonirajo podstavki in nosilci prihodnjega komercialnega napada na naše zaznave, vse več. Skoraj vsak dan se prepeljemo mimo dveh ali treh delavcev za cesto, ki se lotevajo uresničevanja novih plakatnih zamisli in veselo vkopavajo no- ve drogove in površine, s katerih bodo jutri napadle nove zamisli očitno aktivnih ustvarjalcev komercialnih sporočil. V marčnem jutru se od spodnje, stobovske bencinske črpalke popeljem proti Viru. Na levi petero orjaških panojev. Vabijo v salon nege, oglašajo spodnje žensko perilo, na kozolcu nekaj naprej na ogromen pano še niso utegnili namestiti novega plakata. Na luči ob cesti so spretni trgovci namestili sporočila, koliko je do bližnjih veletrgovcev. Pred njimi, preden zapeljem do kraljestva in domovanja božanstev Hermesa in Merkurja, spet novi veleplakati. Z enega me nagajivo gleda mister simpati-kus, verjetno zaradi izgubljene svetovne prihodnosti šampiona. Čez cesto me plakat vabi na tehnične preglede, nasilje nad mojimi čutili pa se nadaljuje na desni ob nekdanjem cestnem podjetju, kjer se proti svoji volji oskrbim z vsemi potrebnimi informacijami o koncertu v Ljubljani, o smiselnih nakupih v prestolnici. Na poti proti Viru proti mostu kmalu uz-rem nova sporočila - vsa napisana z enim samim namenom: da prebudijo v nas reflekse nakupov, obiskov, ogledov. Ko se utrujen ustavim na ploščadi trgovine na Viru, neham šteti: 109 sporočil me je pričakalo na poldrugem kilometru poti od Stoba do Vira. »Saj ni res!« boste rekli! Pa je! Žal. Tega problema, pregledal sem le kratko razdaljo na naši nekdanji magistralki M-10, se naši prometni strokovnjaki doslej niso ustrezno lotili. Pa je teh strokovnjakov v prestolnici (v njihovo pristojnost naša magistralka tudi sodi) kar nekaj. Če našim občinskim službam niso odvzete čisto vse pristojnosti glede rabe občinskega prostora, potem bi morali tudi v Domžalah na to temo reči kakšno besedo. Kaj so doslej predlagale, sugerirale, ukrepale naše inšpekcijske službe? Žal velikokrat mesece prelagajo občinske probleme kot vroč kostanj drugim, naj jih rešijo oni. Tu smo, kjer smo. Z veliko besed o prometni varnosti, o varstvu narave, o ekologiji in vsem drugem. V resnici pa se tudi v tej noriji postavljanja velikanskih panojev kaže naša nemoč. Pa je potem to, kar je: zmešnjava, kaos, anarhija. Na področjih divjega postavljanja panojev zagotovo. O denarju še nismo ničesar rekli! Saj prav zanj gre, za vladarja sveta. Pred tem ma-monom sodobnega sveta smo pokleknili tudi v našem primeru. Vnemar gre pred njim vsa načelnost, zavržejo se navodila, skrb in prometna varnost, urejanje prostora. On je tisti, zaradi katerega se bodo še postavljali novi in novi jumbo panoji, zaradi njega se lahko zaman vsi postavljamo na glavo še naprej in borimo v nedogled z mlini na veter. Matiaž Broian Nenačelna načelnost Prerivanje za oblast je preseglo že vse meje dobrega okusa. Tisti, ki so se pred volitvami zmerjali, obtoževali in spotikali na vse možne načine, se sedaj pajdašijo in sklepajo nove koalicije. Tisti, ki so začrtali eno smer okrevanja države, se zdaj obračajo v drugo. Narobe svet. Gospodarstvo tone v izgubah, država izgublja na kredibilnosti, državljani pa postajajo vse bolj revni in nezadovoljni. Če sem pred volitvami izboljšanje razmer označil kot znanstveno fantastiko, sem danes še bolj prepričan, da nas bo spametovala samo še trda roka iz tujine, ki nam ne bo več dopuščala političnih igric in življenja na kredit. Jože Nemec u7nR7nfAM ir nični irr uiš VLUnLCVHnjt UftULIOE nlo, POSLOVNIH OBJEKTOV, VIKENDOV,... ureditev vrtičkov (oranje, frezanje,...) obrezovanje drevja, žive meje, grmovnic,... prezračevanje trate, košnja trate (celoletna, enkrat letna, brežine,...),... ostale vrtnarske storitve storitve t: 041 589 090 www.vrtnarstvo-do-ma.com A Družinske skupine Al-Anotti Vas skrbi, ker nekdo v vaši bližini prevDIU|ra£ Alkoholizem prizadene skoraj milijon Slovencev. Alkohol je najbolj razširjena legalna droga, ki jo kot del tradicije nezmerno uživa vsak četrti prebivalec. A dejstvo je, da alkohol ne uniči le uživalca, temveč razjeda celotne družine. Tudi kdor ne pije, lahko trpi zaradi alkoholizma. Ker steiami verjetno že vse poskusili, pa ni delovalo,priporočamo,da izveste, kako so ravnah isti se iz tega izvleklidrugi. Anonimno in brezplačno pom oč nudijo: Družinsko skupine Al-Anonskupnosi anonimnih avojcev in prijateljev alkoholikov so lahko rešitev Družinske skupine As-Anon http://avww.aS-anon.si/ infoomal-azon.si. vsaktorek 19:15 - 2i:ooS0upina "Koraki" Kolodvorska ulicas (I. nad. levo), Kamnik, Dežurni teLio4o 589 877 vsakonedeljo v zimekem čatu: 17:00 -19100^ poletnem času: 19:00 -ücoo Skupino "Pagum dkip remenim" Medgeneracij ski cente- - MZC Bista1 ca (za centrom Mercaioč ti, Cesta ta(cev t o J . n nd (fizioZerapija) Domžale, Dežurni tel.: 040 589 -77 Anonimni alkoholiki v Sloveniji n Ste vi tisti, ki vam pitje povzroča pDflJgMffl Ste poskusili ne^^R—^MnQnadi nehali in normalno živeli? Skupaj lahko naredimo tisto, česar nihče med nami ni sposobendoseči sam. Alkohoiizem je bolezen, ki nipreduje. Anonimni slOoir otiki so pomagal- že mUionom po svetu. Anonimno iinOrezplačno pomoč oud-io: Anom-mni atohohkihttpi/lwww.aa-drustvo.si/ aa-slodčamiz^eL vsak četrtek 18:00 -20,00 Knjižnica Kamnik, Ljubl-anrka cesta e (službeni vhod-, Kamnik Inf/, Tat j anao4o-843"448s Romanos>3i/782ii49 vsak ponedeljek 19:00-21:00 Zdravstveni dom, Mestni trg 2 (vpiodprizhčju, v zdrav.kabinetu), Domžal e, into, je(ka 04164e 077 Gre za skupine, kisev-loveniji redno sestajajo že več koč 2-1 let in delujejopo programu dvaaajoiih korakov in dvanajstih izračil.Paogrem, ki je nastai v Ameriki pred več ko( sedemdesetim-teti, oeje zaradiovoje učinkovitosti razš-ril po vsem svetu. Pomagabodisi pri odvisnosti od alkohola ablisti-m ki so zaradi njega prizadeti kot svojci alkoholikov. Če imate tudi vi tovrstne težave, vas vabimo, da se nam pridružite, pomoč so našli številni, zakaj, je ne bi še vi? Pot k uspehu se vedno začne s prvim korakom. slamnik@kd-domzale.si Razvedrilo Ljubitelji kužkov Pred nami je mali traven in meseci, ko boste svoje ljubljenčke začeli še bolj intenzivno voditi na sprehode v naravo, kot pa ste jih pozimi. Naj vam bodo sprehodi v naravo v korist in veselje, tako vam kot vašemu kužku ter seveda tudi drugim sprehajalcem, predvsem otrokom. Zato vas prosimo, da se na teh sprehodih obnašate kot odgovorni lastniki psov in ljubitelji narave. Psa imejte vedno na vrvici, sprehajajte se samo po poljskih poteh, naj vaš pes ne moti drugih sprehajalcev ter seveda divjih živali in ptic. Prav tako naj ne skače po obdelanih kmetijskih površinah in koplje jam po travnikih. Predvsem pa vas naprošamo, da za svojimi kužki, ko opravijo potrebo, pospravite. Saj si najbrž predstavljate, kako so kmetje veseli, ko kosijo travnike in pospravljajo seno skupaj s pasjimi iztrebki. Kako se pa počutijo krave, ko dobijo za kosilo seno z dodatki ... (ki ga predelajo v „zdravo" mleko, ki ga potem pijemo vsi) pa najbrž ne pomisli nihče. Tako malo je potrebno, da bodo vaši sprehodi s kužkom v naravo popolni in da bo narava ostala taka, kakršno si želite imeti. In kaj je to - samo malo dobre volje in ena majhna vrečka. Res, da smo tale „apel" posredovali iz naše krajevne skupnosti, a upamo, da ga bodo sprejeli vsi občani, ki imajo radi tako kužke kot naravo. Veronika Banko, predsednica sveta KS Simona Jenka Velikonočne priložnosti HIŠA S STILOM in MODNI DOMEK Domžale v btvŠL bisgovnlcL Vele 20% POPUST : za nakup enega izdelka po vaši izbiri Iz ponudbe konfekcije v trgovini Hiša s stilom. N«vfHjji»tl.390vafccijL Popusti srn« revise. VHJ* «HMt popusta: Ho 6. 2D13 C KUPON 10% POPUST za nakup enega izdelka po vasi izb lil iz ponudbe hBnega tekstila v trgovini Modni domek, Nnflfja n qlaqc v tfceUL, Pof usti M n™ JJO. V«l}*vrast poputrcdo 6.4.20t3 cjgr> AKCIJA POTEKA v Manufaktur! nI h trgovinah v OOMŽAl-AH, Hiii 5 irnüy JAVri Inf 1 ' ?JO [JoiTÜ.if t 017jis9m i I iJUirL'i cflllMri! JI J . umj-nfl} juao:j*niiMift[>;- irrcuKihh MOÖN. QQHfir MnLIV IIa I. hJ30 Dani* 1 ci .Ti«?; L1^1 l\H flü fll d t: J A ki J r 6 Ji LI I ,ilj» - ^CiOC jKi-i- i^ll WM - L JJH UofaL manuFaktura 5o k|ffT Jn diMff nalruft pravi Lp | Irr ji'lufdkvurifijinrieisiijjsik'yrjji www.manufaktuFii'.si nagradna križanka 3 Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale, nagrade pa so: 3 x 2 vstopnici za ogled filmske predstave nagradna kriZanka 3 Kulturni dom Franca Bernika, p.p. 2 1230 Domžale nagradna križanka 2 NAGRAJENCI, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik, št. 2-2013 Siva Červek, Dragomelj 64, 1230 Domžale prejme 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2012/2013 Samo Košir, Pod hribom 11, 1235 Radomlje prejme 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2012/2013 Ivan Tavčar, Stobovska c. 13a, 1230 Domžale prejme 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2012/2013 Nagrade podarja: Kulturni dom Franca Bernika, Domžale Rešitev križanke: TIGNES, CHAMONIX, MEGEVE, MORZINE Pravilne odgovore nam lahko pošljete do ponedeljka, 15. 4. 2013, na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 26. aprila 2013. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 11. aprila 2013, do 12. ure. džezov- staro ime , znaöl- p0n™NA italuan- ska scbeuo perujski france čudak, nosi neun ska reka pevska ufiiae indijanec tomažič freak rakavega „..vi nerav tehnika telesa antiki ameriška alpska smučarka, letošnja svetovna prvakinja v slalomu elektrarna HARLENE DIETRICH kabaret / 24.4. Kulturni dom Franca Bernika Domžale avtor: kar zaz-grega navamo rihtar s sluhom induska prebi- ameriški filmska princesa valka igralec zvezda napitek irske damon v zda iz zrn kavovca vanje gesla vhod v stavbo sl gled. igrale; (primož) omar naber potomec belca in kvakte-ronke deslllat premoga, ter večje drugo naš podoba ime pesnik golega za trojo (dragotin) telesa sestavina mesto v svetil- lee severo- nega remick zahodni plina itauii am. mikro-biolog (jonas) bolnik z avtizmom it. kemik (giulio) naša pesnica (majda) vojko anzeuc mojster v eristki zakovica ŠVICARSKI ""S10 - vsir rakunji reka v KUVANLL pes wpavski dolini razuček kalcedona kttajska utežna enota italijan. igralka miranda poprav-ualec ur zanka kavbojev lidiia osterc ameriški smučarski center kos sukanca voditeljica oddaje preverjeno na pop tv (alenka) belgusko zdraviliško mestu španski nogometni vratar ___casillas nemško- n1z0zem-francoski skiribi-pesnik ski čoln in slikar vojaška (hans) enota sloviti madridski športni klub počelo mesto varjenja vzklik pribko-borbah pergamon-ski kralj manjša poškodba kože, odrgnina opatija nemški nabavar- pisateu izpuščaj skem habe znak zaton ime več qdf.au ta "asiuna rusjano- whmue ™ske vohanje trte predel maribora ob dravi kraj, kjer voda odira zemljo madžar. operna pevka (sylvia) POMOČ: ATALOS-pergamonski kralj, HELADA-staro ime za Grčijo, KAG-nizozemski ribiški čoln, OKTAVON-potomec belca in kvarteronke, RAPEN-švicarski kovanec, SARD-različek kalcedona, SITTE-avstrijski arhitekt (Camillo), TAEL-kitajska utežna enota Koledar dogodkov Pripravila: Maša Rener ČETRTEK, 28. MAREC 2013 TEDEN ODPRTIH VRAT Studio Viktorius Dnevi brezplačne zumbe in joge Ob pričetku pomladne sezone vabljeni vsi, ki ste željni razmigati svoje telo ob latinskoame-riških ritmih in spoznati zumbo, ki je obnorela vse svet, ali pa zliti dušo in telo v uri in pol vodene aktivne in hkrati poglobljeno meditativne joge! Vadba bo potekala v prostorih društva Viktorius na Ljubljanski 63 v Domžalah! Blazine za jogo so zagotovljene! Vstop prost! Zaželene so predhodne prijave na tel. št.: 040 857 112 ali na e-naslov: info@viktorius.si! Urnik: 28. 3. 2013, od 17.00 do 18.30 (90 minut), JOGA; 28. 3. 2013, od 19.30 do 20.30, ZUMBA; 31. 3. 2012, od 8.00 do 9.30 (90 minut), JOGA; 2. 4. 2013, od 17.00 do 18.30 (90 minut), JOGA; 2. 4. 2013, od 19.30 do 20.30, ZUMBA. SOBOTA, 30. MAREC 2013 LIKOVNA RAZSTAVA Hotel Krona Ogled slikarske razstave Dolgoletna članica prve skupine likovnega krožka Lipe Domžale Irena Osolnik tokrat razstavlja v Hotelu Krona v Domžalah. Pod mentorstvom dipl. slikarke Marije Mojce Vilar slika predvsem motive iz narave. Globoka doživetja narave so dediščina njenega otroštva, prežetega s toplino in oporo ljubečih staršev in številnih bratov in sester. Tokrat njena dela pričarajo lepoto vode in cvetja. S svojo tenko-čutnostjo opazuje naravo in jo na sebi lasten način prestavi na platna. APRiL 2013 LIKOVNA RAZSTAVA Špas Teater Mengeš Dobrodelna razstava V avli Mengeškega Špas Teatra, poteka likovna razstava Ustanove Fundacije za pomoč otrokom. Fundacija razstavlja dela, ki so jih ustvarjali starši bolnih otrok pod mentorstvom fundacije, delom so dodali kristale Swarovski, za katere je fundacija pridobila svetovno dobrodelno licenco Charity Jewellery & Products made with Swarovski elements. Vsako delo je unikatno in ima certifikat. Razstavo si je mogoče ogledati v mesecu aprilu vsak dan med 18.00 in 20.00 uro. Nekatera izmed del so na voljo za donacijsko prodajo, katere sredstva gredo v dobrodelni namen. Za informacije povprašajte na blagaj -ni, lahko pa preko elektronskega sporočila kontaktirate tudi fundacijo na fundacija@fz-po.org. torek, 2. april 2013 ZA OTROKE Knjižnica Domžale Igralne urice Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/ skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na Igralne urice, ki so vsak torek ob 9.30 uri v Knjižnici Domžale. Zaželena je predhodna prijava! MEDNARODNI DAN KNJIG ZA OTROKE Knjižnica Domžale Andersenov rojstni dan Knjižnica Domžale vabi otroke, da prisluhnejo pravljicam znamenitega danskega pravljičarja, ob 9., 10. in 11. uri. Zaključeno za vrtce. ČETRTEK, 4. APRIL 2013 DOBRODELNI DOGODEK Center za mlade Domžale Dobrodelni bolšjak starih knjig Vsak prvi četrtek v mesecu ste od 9. do 19. ure vabljeni v Domžalski dom, Ljubljanska 58, na dobrodelni bolšjak starih knjig - Za Dejanov objem. Informacije dobite na tel. št.: 01 722 66 00 ali na e-naslovu: info@czm-domzale.si. Cena knjige: od 0,50 € do 1,00 €. SREČANJE Z USTVARJALCI Knjižnica Domžale Devetdeset let organiziranega reševanja na Kamniškem Pogum, srčnost in neustavljiva želja pomagati so lastnosti, ki spremljajo gorske reševalce in reševalke na njihovi poti do cilja - človeka, ki se je znašel v stiski. Gorska reševalna služba Kamnik, ki je in še vključuje tudi mnoge gorske reševalce in reševalke z domžalskega področja, je v lanskem letu proslavljala 90-letnico delovanja. O tej priložnosti se bo Cveta Zalo-kar - Oražem pogovarjala z ustvarjalci knjige ter gorskimi reševalci in reševalkami. Predstavili bodo tudi projekcijo fotografij. Vstop prost! sobota, 6. april 2013 PREMIERA IGRE Osnovna šola Preserje pri Radomljah Niti tat ne more pošteno krasti Kulturno društvo Jože Gostič Homec vabi na premiero gledališke igre Daria Foa z naslovom Niti tat ne more pošteno krasti v lastni produkciji. Režiser predstave je Tomislav Tomšič. Ponovitev bo v Osnovni šoli Preserje pri Radomljah v nedeljo, 7. aprila 2013. Vabljeni! ponedeljek, 8. april 2013 PREDAVANJE Studio Viktorius Zdravo prehranjevanje, priprava jedilnikov in rekreativni šport Vabimo vas na poglobljeno delavnico o zdravem prehranjevanju in pripravi jedilnikov, ki sta pomembna sopotnika vsakega rekreativnega športnika!Vabljeni vsi, ki bi želeli konkreten in praktičen nasvet, kako bolj zdravo in okusno preoblikovati vaš jedilnik in ga prilagoditi vašim trenutnim športnim aktivnostim! Predavanje bo potekalo v prostorih društva Viktorius na Ljubljanski 63 v Domžalah! Predava Kaja Teraž! Vstop prost! Zaželene so predhodne prijave na tel. št.: 040 857 112 ali na e-naslov: info@viktorius.si! SREČANJE Z USTVARJALCI Knjižnica Domžale Sanja Lončar: Ščepec vedenja Sanja Lončar prihaja z novo knjigo in koristnimi spoznanji o pozabljenih močeh, ki se skrivajo v začimbah. Kakšna je njihova skrivnost? Združitev znanj naših prednikov, tradicionalne medicine in sodobnih znanstvenih spoznanj. Začimbe, ki pomagajo tam, kjer uradna medicina nima odgovorov. Vabljeni v ponedeljek, 8. aprila 2013, ob 18. uri. Pogovor bo vodila Cveta Zalokar - Oražem. Vstop prost! RAZSTAVA Knjižnica Domžale Irena Cerar: Pravljične poti na vse strani Naši predniki so verjeli, da v gorskem svetu živijo nenavadna bitja: gorske vile ali bele žene, divji možje in žene pa gorski škratje. Nekaj teh bitij in izročil je ujetih na ilustracijah, ki so vzete iz družinskih izletniških vodnikov Pravljične poti Slovenije (2004) in Pravljične poti v zgodovino (2009). Obe knjigi je zasnovala Irena Cerar, izdala pa ju je založba Sidarta. Ljudske pripovedi iz obeh vodnikov so ilustrirali vrhunski slovenski ilustratorji in ilustrator-ke, ki s svojo prepoznavno likovno govorico oživljajo pravljični svet narave in naših gora. Razstava bo v Knjižnici Domžale na ogled do 27.aprila 2013. torek, 9. april 2013 FILOZOFSKI VEČER Knjižnica Domžale Vnovično rojstvo zgodovine Knjižnica Domžale vas vabi na Filozofski večer z dr. Dušanom Rutarjem, ki bo v torek, 9. aprila 2013, ob 19. uri v Knjižnici Domžale. Naslov tokratnega večera bo Vnovično rojstvo zgodovine. Vstop prost. Vabljeni! SREDA, 10. april 2013 VEČER ZA STARŠE Knjižnica Domžale Starši smo otrokovi učitelji in terapevti, toda ob kom se pa mi lahko zjočemo? Prisrčno vabljeni na naslednji Večer za starše v Knjižnici Domžale, ki bo v sredo, 10. aprila 2013, ob 18. uri. Naslov tokratnega predavanja bo Starši smo otrokovi učitelji in terapevti, toda ob kom se pa mi lahko zjočemo? Če se tega zavedamo ali ne, smo starši gradniki in graditelji naše družbe! Zato se moramo ves čas spraševati, kako naša osebna in naše skupno življenje graditi tako, da bo vse lepše in lepše. Večer bo vodila Nataša Bider Humar, mamica, žena ter zakonska in družinska terapevtka. Vstop je prost. ČETRTEK, 11. ApRIL 2013 POTOPISNO PREDAVANJE Knjižnica Domžale Potopisno predavanje: Egipt Na potopisnem predavanju v četrtek, 11. aprila 2013, ob 19. uri nas bo popotnik Franci Hro-vat popeljal v Egipt. Ogledali si bomo Kairo in piramide v Gizi, Hurgado, ki se nahaja ob prečudovitih plažah, snorkljali bomo v Rdečem morju, občudovali Luxsor, kjer so blizu številne grobnice (Dolina Kraljev, tempelj kraljice Hačepsut), obiskali bomo Amonov tempelj v Karnaku in beduine v puščavi. V tej zgodovinsko in naravno tako bogati deželi ne bodo manjkali posnetki prebivalcev, živali, rastlin in še kakšne posebnosti. Vstop prost! MEDGENERACIJSKA DELAVNICA Center za mlade Domžale Ustvarjanje iz barvne nepredene volne Ustvarjalno druženje bomo posvetili oblikovanju iz barvne nepredene, nežne in rahle volne, ki je ravno prava za unikatno izražanje pomladnega razcvetenja in kipenja. Topla, mastna kepica značilnega vonja daje občutek topline, domačnosti, lahkosti ter podarja občutenje lepote v sebi in okoli sebe. Ustvarili boste pomladno vilo, ptico, ovco, metulja, rožo in cvetlično deklico, ki jih boste lahko odnesli s seboj domov. Cena pristopnine je 10 evrov, za material je poskrbljeno. Delavnico bo vodila Rosana Kleindienst, prof. pedagogike in unikatna oblikovalka. Obvezne so predhodne prijave do zasedbe mest. Pokličite na tel. št.: 01 722 66 00 ali pišite na e-naslov: info@ czm-domzale.si. petek, 12. april 2013 ZA OTROKE Knjižnica Domžale Gibalna igralnica Knjižnica Domžale vabi malčke od 18. meseca do tretjega leta starosti, da se skupaj s svojimi spremljevalci (starši/starimi starši/skrbniki) udeležijo Gibalne igralnice, ki poteka v sodelovanju s Plesno šolo MIKI. Naučite se novih gibov, orientacije v prostoru in prvih plesnih korakov. Skupaj z nami zaplešite in se igrajte. Obisk igralnice je brezplačen. Vpis poteka na oddelku za otroke in mladino. Skupina je številčno omejena. Obvezna je prisotnost staršev oz. odrasle osebe. nedelja, 14. april 2013 RAZSTAVA Dvorana župnišča Dol pri Ljubljani Praznična miza Kulturno društvo - Aktiv žena Dol pri Ljubljani vse zainteresirane vabi v nedeljo, 14. aprila, na razstavo Praznična miza, ki bo v dvorani žu-pnišča Dol pri Ljubljani od 8. ure dalje. poNEDELJEK, 15. april 2013 FILM Knjižnica Domžale Cikel ruskih filmov: Kruta romanca (1983) Knjižnica Domžale v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana - Slovansko knjižnico in Mednarodnim klubom slovanskih rojakov Ruslo prireja cikel ruskega filma. Do konca leta 2013 se bodo zvrstili štirje ruski filmi s slovenskimi podnapisi, prvi že v ponedeljek, 15. aprila 2013, ob 18. uri. Vstop prost! O filmu: zgodba filma temelji na drami A. Ostrovske-ga, ki prikazuje provincialno mestece konec 19. stoletja. Obubožana dvorjanka, vdova s tremi hčerami, kljub pomanjkanju sredstev prireja slavnostne večere, da bi privabila premožne veljake, ki bi se oženili z njenimi hčerami. Film odlikuje igralska zasedba, pokrajinski prizori in glasba. Režija: Eldar Rjazanov. PROGRAM ZA ODGOVORNO STARŠEVSTVO Center za mlade Domžale Strpnost v medsebojnih odnosih Center za mlade Domžale znotraj programa za odgovorno starševstvo organizira brezplačno predavanje na temo Strpnost v medsebojnih odnosih, ki bo v prostorih Centra za mlade Domžale, Ljubljanska c. 58, Domžale (Domžalski dom) ob 19. uri. Predavala bo Marina Štempihar, univ. dipl. soc. del. Več informacij dobite na tel. št.: 01 722 66 00 ali na e-naslovu: info@czm-domzale.si. torek, 16. april 2013 PREDSTAVITEV KNJIGE Knjižnica Domžale Saša Tasevski: Moč žive hrane Ste kdaj pomislili, da vas živa/presna hrana lahko dvigne v neslutene razsežnosti sreče! Vseeno je, ali ste že zdravi ali še ne: živa hrana prebuja tako zdravje kot notranje potenciale sreče. Pridite in poglejte, kaj vse je mogoče: sladoledi, jabolčna pita, torte, špageti, pice ... Toda moč žive hrane je še veliko večja od tako malenkostnih, pa čeprav pomembnih dejstev. Ne zdravi le raka, depresijo, astmo, diabetes itn., temveč je sposobna dvigniti tudi popolnoma odpisane primere z najhujšo obliko duševne ali telesne prizadetosti. Vabljeni v torek, 16. aprila 2013, ob 18. uri, kjer bo avtorica Saša Tasevski predstavila moč presne hrane. Vstop prost! ZA ODRASLE Knjižnica Domžale Zbiranje spominov na 1. svetovno vojno V letu 2013 bo v Knjižnici Domžale potekal prav poseben dogodek, ki smo ga poimenovali Zbiranje spominov na 1. svetovno vojno. Skozi vse leto bomo zbirali spomine in družinske zgodbe, povezane z vojnimi spopadi med leti 1914 in 1918 ter medvojnim življenjem civilistov. Prebivalce okoliških krajev, ki doma hranijo dokumente, slike, fotografije ali predmete iz 1. svetovne vojne, vabimo, da nam jih do konca leta 2013 prinesejo in nam zaupajo, komu so pripadali in zakaj so zanje pomembni. Prinesene dokumente in predmete bomo pregledali, digitalizirali, fotografirali oziroma preslikali ter jih obiskovalcem takoj vrnili. Digitalizirane dokumente in zgodbe bomo naložili na spletni portal KAMRA (www.kamra.si). Kontaktni osebi za zbiranje: Urška Justin in Marijana Abe. SREDA, 17. ApRIL 2013 PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE Knjižnica Domžale Egon Rener: Mavrice megle Vabimo vas na predstavitev pesniške zbirke Egona Renerja z naslovom Mavrice megle, ki bo v sredo, 17. aprila 2013, ob 19. uri v Knjižnici Domžale. Vstop prost! Vabljeni! ČETRTEK, 18. ApRIL 2013 POTOPISNO PREDAVANJE Knjižnica Domžale Po sledeh svilene ceste -Uzbekistan in Kirgizija Popotnik Blaž Svetic nas bo v četrtek, 18. aprila 2013, ob 19. uri popeljal po sledeh svilene ceste - v Uzbekistan in Kirgizijo. Za marsikoga precej neznana in eksotična destinacija, ki pa jo iz leta v leto odkriva več popotnikov, je bila preko 2000 let zibelka kulture osrednje Azije. Bivši sovjetski republiki ležita na območju, skupno velikem za več kot 30 Slovenij. To je prostor, kjer so se stikale kulture Evrope, Bližnjega vzhoda, Kitajske in Indije. Državi predstavljata zanimiv kontrast med ravninskim in arhitekturno bogatim Uzbekistanom ter gorato, naravnih lepot polno Kirgizijo. Vstop prost! sobota, 20. april 2013 PREDAVANJE Knjižnica Domžale Bodi, kar si! Vabimo vas na predavanje z naslovom Bodi, kar si, ki bo v soboto, 20. aprila 2013, ob 10. uri v Knjižnici Domžale. Ko razmišljate o svoji poklicni usmeritvi, morate pomisliti na vsa svoja znanja in sposobnosti. Na predavanju boste izvedeli, kako v petih korakih pridete nazaj do svoje ustvarjalne moči. Sedaj so prišli časi, ko moramo vedeti, katere so naše prednosti in lastnosti, da jih lahko prodamo na trgu oziroma delodajalcu. Naredite prvi korak! Predava Florence Maria Bratuž. Vstop prost! poNEDELJEK, 22. ApRIL 2013 PREDSTAVITEV KNJIGE Knjižnica Domžale Franček Dobovišek: Iz krize v civilizacijo sinteze Vabimo vas na predstavitev knjige Frančka Doboviška Iz krize v civilizacijo sinteze, ki bo v ponedeljek, 22. aprila 2013, ob 19. uri. Avtor se v knjigi loteva perečih vprašanj sodobne družbe, pri tem pa ima pogled usmerjen v prihodnost, ki jo vidi v civilizaciji sinteze. V malo znanih kotičkih naše družbe že več kot sedemdeset let potekajo napovedovanja, študije in preizkušanje novih pristopov, ki bodo odgovorili na izzive časa pred nami. Njihove ideje so bile še včeraj obrobne, a stiska časa, v katerem smo, jih bo verjetno postavila v glavni tok družbenega dogajanja. Vstop prost! torek, 23. aprila 2013 LITERARNA KAVARNA Knjižnica Domžale Janez ter Uršula Ramoveš in Fantje z Jazbecove Ob svetovnem dnevu knjige vas vabimo na Literarno kavarno, ki bo torek, 23. aprila 2013, ob 19. uri. Uršula Ramoveš in Fantje z Jazbecove grape bodo zapeli poezijo Jenkovega nagrajenca Janeza Ramoveša, v kateri na avtentičen način odslikava Poljansko dolino in njene ljudi. Pesmi so večinoma napisane v poljanskem narečju. Magična mešanica poezije in glasbe! Pogovor bo vodila Mirjam Štih. Vstop prost! ZA OTROKE Knjižnica Domžale Igralne urice Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/ skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na Igralne urice, ki so vsak torek ob 9.30 uri v Knjižnici Domžale. Zaželena je predhodna prijava! SREDA, 24. ApRIL 2013 PRAVLJICE ZA ODRASLE Knjižnica Domžale Tisoč in ena noč (arabska pravljica) Pravljice nam na svojevrsten način pripovedujejo o vsesplošnih notranjih tegobah, s katerimi se ljudje spopadamo tako v otroški kot v odrasli dobi. Na poti skozi tisočere preizkušnje nas vodijo do razrešitev, ki na koncu pripeljejo do vzpostavitve reda, ki osmišlja življenje. Vabljeni! Interpretacija: Mirjam Štih in Luka Hrovat. ČETRTEK, 25. ApRIL ALZHEIMER CAFFE Knjižnica Domžale Pogovori o demenci Vabimo vas v Knjižnico Domžale, kjer v sodelovanju z Domom upokojencev Domžale potekajo pogovori o demenci, ki nosijo ime Alzheimer caffe. Na četrtem srečanju, namenjenem vsem, ki se srečujejo z boleznijo demence, bo naša gostja Radojka Kobentar. Tema tokratnega druženja nosi naslov Življenjska aktivnost: prehranjevanje, pitje in izločanje. Pogovor bo vodila Cveta Zalokar -Oražem. Vstop prost! torek, 30. april 2013, ob 9.30 ZA OTROKE Knjižnica Domžale Igralne urice Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/ skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na Igralne urice, ki so vsak torek ob 9.30 uri v Knjižnici Domžale. Zaželena je predhodna prijava! Pošiljajte nam obvestila! Organizatorje kulturnih, športnih in ostalih dogodkov prosimo, da nam informacije o dogodkih pošljejo do srede, 17. aprila 2013 na naš e-naslov.