Iguman Varsonofij: Absolutno pravoslavje kot popolnoma uresnièena Cerkev — Jagnje- tova Nevesta1 —, je celostna eshatološka do- vršitev Cerkve. Obstaja zemeljska, zgodovin- ska Cerkev, ki se imenuje “Bo`ji Izrael”. Tudi to je poimenovanje Cerkve, le nekoliko dru- gaèno, ali ne? Treba je razloèevati. V Sveti Tro- jici razlikujemo Oèeta in iz njega izhajajo- èi hipostazi2 Sina in Svetega Duha. Cerkev je podobna trojstveni ideji. V njej je tudi mo- goèe razlikovati Cerkev-Mater in Cerkev- ljudstvo. Absolutno pravoslavje je Cerkev- Mati, Jagnjetova Nevesta, Njeno Srce. Srce v Svetem pismu istoèasno pomeni tudi spoznanje kot popolno poznavanje Boga. Popolno poznavanje Boga je v Srcu Jagnje- tove Neveste. Duhovnik Nikolaj: Brezmade`no Srce Bo`je Matere. Varsonofij: Seveda. Vedeti moraš, da je v Svetem pismu srce organ bo`jega spoznanja (prilika o sejalcu). Popolno spoznanje, abso- lutno pravoslavje je Srce Jagnjetove Neveste. Potrebno se je zavedati, da pravoslavje sve- tih oèetov (patristika) ni absolutno, ampak v nastajanju: v te`avah, napakah, bojih. Ab- solutno pravoslavje je le Ona. V enosrèno- sti s tem absolutnim pravoslavjem — s Srcem Jagnjetove Neveste —, se bo odprla tudi pot k osebni in splošni ponovni zdru`itvi. Naj- prej se je tega treba zavedati v umu, potem pa se pribli`ati s srcem, z duhovno religiozno intuicijo. Samo na ta naèin tega ne bomo sprejemali le z glavo, ampak s svojim notra- njim èlovekom. Nikolaj: Vsi pravoslavni kristjani se morajo usmerjati k Bo`ji Materi. Varsonofij: Da. Kot k centru, k osnovi no- tranjega zedinjenja; ne zunanjega, konfesio- nalnega, katehiziranega, na temelju nekih sim- boliènih besedil, temveè na osnovi globoke- ga do`ivljanja tega zedinjenja kristjanov, ka- kršno je bilo po Binkoštih: ena duša in eno srce. Od binkoštnega dne naprej imamo eno Srce, — Srce Jagnjetove Neveste, Bo`je Matere. K zedinjenju s tem absolutnim, popolnim pra- voslavjem, od katerega se je naše zemeljsko zgo- dovinsko pravoslavje odvrnilo in ga izgubilo, se mora usmeriti notranji proces. Nikolaj: Kako naj vse to dose`emo? Varsonofij: Sedaj na to temo pišem in upam, da bom kmalu konèal. Moja poslednja dela so se razvejala in razširila do neskonè- nosti. V èem je bil vzrok tega pisanja? Sko- raj pred enim letom, septembra leta 1995, je bil v Moskvi seminar na temo eshatologije. Udele`ili se ga niso samo pravoslavni, ampak tudi katolièani. V središèu zanimanja je bilo delo katoliškega profesorja iz @eneve z na- slovom Civilizacija ljubezni. V njem je do- kazoval, da bo pred koncem sveta nastopi- lo še zmagoslavje ljubezni, miru, Cerkve. 5 $<     # 0  *#" B  &# -  ) . *#   ! # Mnogi so se prijavili k diskusiji. In glej, A. K. je nastopil z obto`bo avtorja v tem, da je njegov koncept popolnoma nezgodovinski (pravilneje, zgodovinski). Odgovoril sem: “Ali je mogoèe na protibiblièni osnovi teologu oèi- tati nezgodovinskost”? Povsem jasno je, da katolièan veruje v sve- topisemske obljube kot v nekaj najsvetlejše- ga, toda pravoslavni javno ne veruje in prikriva to nevero z zgodovinskimi tendencami. Te pa so takšne, da se resnièno poraja kraljestvo An- tikrista. Najpopolnejše zmagoslavje nevere! V zgodovini imajo tokovi nasplošno lastnosti ka- èe: v njih je navzoè sam knez sveta, vsakovrstno zlodejstvo. Da bi ga premagali, je potrebno ver- jeti svetopisemskim obljubam. Zgodovinskost (historizem) se zoperstavlja Bibliji — v tem je èisti ateizem, nevera, odkrito brezboštvo —, in vse to, ne samo, da je potrebno potrpe`ljivo prenašati, ampak se sporoèa širokemu zboru brez pojasnil. Navzoèa je inteligenca, akadem- ski profesorji svetovnega slovesa, in vsi spre- jemajo to kot nekaj obveznega. Intelektualna elita sodobnega pravoslavja demonstrira popolno nevero v Sveto pismo. Kaj je vendar to? Njihov uradni organ — dnev- nik Pravoslavna Moskva sporoèa: katoliki ve- rujejo tako, toda mi drugaèe. Je paè tako. Ka- tolièani verujejo v Biblijo, toda pravoslavni Pismu ne verjamejo? Kakšno je vendar tak- šno pravoslavje! Kaj se je z nami zgodilo? Gro- za! Treba je biti plat zvona, naznaniti strašen preplah: izgubo vere ravno v najbolj aktual- nem sedanjem èasu, èasu eshatologije. Dokazujem, da se tukaj stekajo pota sta- rega in novega Izraela. Ono farizejstvo je za- vrglo utelešenega Sina, sodobno pa zavraèa navzoèega Duha. Utelešeni Sin je Bo`je Jag- nje, osvojeni, pritegnjeni Duh pa je Jagnje- tova Nevesta. Nikolaj: To, kar ne bo odpušèeno ne v tem in ne v onem veku. Bo`jo Mater so kri`ali v osebi Cerkve. Varsonofij: Da, pokazali so se preprosto kot notranje absolutno tuji ljudje. Pokazali so se kot pozunanjeni. Apostol uporablja izraz: zunanje (prim. 2 Kor 4,16). Kot pozu- nanjeni so se namreè pokazali vrhovi novo- zaveznega Izraela. Ti bi morali biti posveèeni, a so se pokazali kot pozunanjeni, tuji skriv- nosti notranjega razodetja. Kako strašna ka- tastrofa! Škofje — ljudje, katerim se obeša na prsi, na srce ikona Panagije, Presvete, so se izkazali za odtujene glavni skrivnosti Cerkve. Pokazali so, da so oddeljeni od apostolstva. Zgodila se je strašna katastrofa: pokazali so se kot uradniki, birokrati, ki vršijo doloèe- na dejanja in pri tem se vse konèa. To je ka- tastrofa, podobna tisti, ki se je zgodila v sta- rem Izraelu. Stari Izrael se je odvrnil od vere v utele- šenega Sina. Oèe Sergej Bulgakov izra`a ta- kole misel: Beseda se uteleša, mogoèe jo je zgrabiti in kri`ati, toda Bo`ji Duh se ne ute- leša, On se javlja. Navzoèega Bo`jega Duha ni mogoèe ubiti, ker je Duh. Od njega se je mogoèe odvrniti, preprosto je mogoèe delati videz, da se ne javlja, lahko se je odvrniti od teh energij, toda to je mo`no samo takrat, ka- dar smo jim absolutno notranje tuji. Stekajo se pota starozaveznega in novozaveznega Izraela. In prišlo je do tega, da se je tisto sva- rilo, ki ga vsebuje pismo Rimljanom o po- ganskem kristjanu: “… ne prevzemaj se, … ne prepušèaj se domišljavosti, ... sicer boš tudi ti odsekan (Rim 11,18-22), uresnièilo. Novoza- vezni Izrael se je pokazal za odsekanega. Tra- gedija se je ponovila. Varsonofij: V našem ruskem pravoslavju je zelo moèna antisemitska gonja. Ves èas ob- to`ujejo (vèasih odkrito, drugiè nekoliko za- krito) masonsko-semitsko zaroto, “svetovno zakulisje” (tako se izra`ajo); praktièno to po- meni: zgrabi tatu. Dejansko pa se je to zgo- dilo znotraj, med nami. Strašna katastrofa! Ta èas je zelo te`ak. To je èas, v katerem se *#     " zdi, da sile dobrega na zemlji pešajo, da dobro izgublja moè. Nikolaj: Prièenja se èas, v katerem se preo- braèajo nebesa. Vse se vraèa k izvorom. Kakor da bi se vrnili k zaèetku kršèanstva. V èem, na primer, se sodobna Cerkev razlikuje od Cerkve tisoèletne davnine? Iste so cerkve, isti duh. Varsonofij: Da. Neprestano opazujem tole: krivijo @ide v `idovstvu. Medtem pa urad- na duhovšèina, uradno osebje kulta nepre- stano straši pred nevarnostjo neduhovnega razvoja. V bistvu se je vse ponovilo, le v glob- jih plasteh spoznanja. Takrat je bilo vse na dlani in utelešeno Besedo je bilo mogoèe fi- zièno ubiti, toda tukaj imamo globoke plasti spoznanja, tukaj je duh. Tukaj se je ponovil umor, vendar na naèin, da se ne opazi takoj. Kljub temu pa tega ni te`ko razkrinkati. Ne spominjam se, ali sem govoril o tem, da zejtunska prikazovanja dajejo mo`nost pra- vilne razlage preroštva o usodi Jeruzalema, ki se je pokazalo kot pretrd oreh za cerkvene oèe- te: “Jeruzalem bodo teptali neverniki, dokler se ne izpolnijo èasi poganov”3 (Lk 21,24). Stvar je v tem, da ima to preroštvo dvojno dno in dva naèrta: govori o usodi Jeruzalema-mesta, ki je, kakor ves judovski narod, kaznovan za- radi zavrnitve Mesija, medtem ko si pogani — Nejudje prisvajajo to mesto. Tukaj Odre- šenik zaobjema tudi `e drugi naèrt, ki se bo uresnièil v apokalipsi. Apokalipsa govori o tem, da “bodo pogani dvainštirideset mesecev teptali sveto mesto” (Raz 11,2). Spet je govor o Jeruzalemu, toda v dru- gem smislu. Tukaj gledamo na Jeruzalem kot na hierarhijo novozaveznega Izraela. To je pretresljivo! Na zaèetku enajstega poglavja vi- dec skrivnosti opazuje kršèanstvo v podobi starozaveznega templja. Zakaj starozaveznega? @rtvenik, zunanji dvor templja sta elemen- ta davnega starozaveznega templja, pod èi- gar podobo se ka`e kršèanstvo. Kršèanstvo, Kristusova Cerkev, je v jedru, v svoji substan- ci, nekaj drugega kot starozavezna ureditev. V njem mora biti `e prisoten Bo`ji Duh! Tu- kaj pa ga videc gleda v starozavezni podobi. *#  Fotografija domnevnega svetlobnega èude`a v Medjugorju (ok. 1989).  # # To pomeni, da sta se zavezi zedinili, posta- li stara zaveza. Ciklièni krog se je sklenil, spet sta se vrnili … “Dvorišèe pa, ki je zunaj svetišèa, izpusti in ga ne meri” (Raz 11,2). Da ne pozabim, v zu- nanjem dvorišèu starozaveznega templja je sta- lo ljudstvo. V templju je bilo presveto, potem sveto (kjer so bili navzoèi duhovniki in levi- ti) in bilo je zunanje dvorišèe. Zunanje dvo- rišèe je pripadalo ljudstvu, navadnim verni- kom. “Dvorišèe pa, ki je zunaj svetišèa, … je bilo namreè prepušèeno poganom, ki bodo dvainšti- rideset mesecev teptali sveto mesto” (Raz 11,2). Teptanje svetega mesta, — spet je govor o tem, kako je bil kaznovan starozavezni Izrael. Pokazalo se je torej, da prerokba o Jeruzalemu zaobjema tudi to teptanje, — toda ne Judov, temveè kristjanov. Cerkveni oèetje na to sploh niso opozorili. To prerokbo so razlagali v tem smislu, da bo Jeruzalem, najsvetejše mesto Ju- dov, pod oblastjo Nejudov skoraj do konca sveta. Janez Zlatousti je menil, da do konca sveta, zgodnjekršèanski sveti pa, da skoraj do konca sveta, to pomeni, da bo Antikrist v po- slednjih treh letih in pol ustanovil judovsko dr`avo, starojeruzalemski tempelj, se v njem ustolièil in bo samega sebe proglašal za Boga. Takšna je bila najstarejša razlaga. Seveda je otroško naivna. V njej niso opazili strašne tra- gedije novozaveznega Izraela. “V hudobiji bodite otroški” (1 Kor 14,20), je pozival apostol Pavel, in naši sveti oèetje so se v zlu pokazali kot otroci. Bili so preveè dobri in niso predvideli strašne tragedije krš- èanstva. Njihova razlaga ni bila na ravni svetih oèetov ampak svetih otrok. Niso opazili, kako strašno zlo je prodrlo v notranjost: kakšna tra- gedija bridkega padca! Tega niso opazili. Nas- ploh je slutnja, predvidevanje zla — sila te`- ka naloga. Zelo dober èlovek ne more pred- videti razvoja zla. Da bi predvideli zlo, je po- trebno imeti izkustvo pokvarjenosti. V svoji notranjosti je potrebno prestati mnogo zlega, da bi lahko predvideli njegov razvoj. Na temelju takšne razlage so bile evan- geljske besede tako tudi prevedene: “… dokler se ne dokonèajo4 (izpolnijo) èasi poganov”5 (Lk 21,24). V letu 1967 je bil ves Jeruzalem v rokah Judov. Od tega èasa naprej so besede (Lk 21,24) izgubile svoj pomen. Morali bi reèi, da so se èasi nevernikov konèali, vendar se niso. Nasprotno, prièeli so se novi, vse je novo, novo, novo. Niè se ni konèalo. Razlaga je bila napaèna, zato je bil tudi prevod na- paèen. V resnici ne govorimo o koncu, tem- veè o dopolnitvi (ta glagol dobesedno pomeni dopolniti), o prihodu obljubljenih, od Boga vnaprej doloèenih èasov izrednega spusta ne- bes zaradi nevernih narodov. 2. aprila 1968, deset mesecev zatem, ko so Judje zavladali nad vsem Jeruzalemom, so se prièela prikazovanja v Zejtunu, v Egip- tu (prikazovanja so se zakljuèila 29. maja 1971), ki so najbolj vzvišena v zgodovini pri- kazovanj. Prišlo je do prihoda Jagnjetove Ne- veste na zemljo. Kajti ta Bo`ja Mati je Jag- njetova Nevesta sama. Jagnjetova Nevesta — absolutna Cerkev. Od absolutne hipostaze Cerkve se ne smemo odvraèati. S tem, ko je obstojeèa Cerkev zanikala pristnost pri- kazovanj, se je odvrnila od `e uresnièene, dopolnjene Cerkve. To je grdobija, odseka- nje, divjost. Krivi so bolj vzhodni patriarhati, prvi med njimi pa — Carigrad. Formalno, kanon- sko, pravno moskovski patriarhat nima pra- vice, da bi se, recimo, vmešaval v delovanje aleksandrijskega (prikazovanje je bilo na ozemlju aleksandrijskega patriarhata). Vsi ti so Grki, Bizantinci. Toda nad njim je še ca- rigrajski, prvi po èasti. Ima pravico nekate- rih razsodb: tradicionalno (èe so kakršni koli spori) se obraèajo nanj. Èeprav nima obla- sti, ima vendarle avtoriteto in èast. Zanimiv je mistièni smisel, ki je bil dan v èasu od 2. aprila 1968 do 29. maja 1971. Doba od 1968 do 1971 pomeni veè kot tri leta. Javno delovanje Jezusa Kristusa je trajalo veè *#     $ kot tri leta. Od tega trenutka, ko je izrekel besede: “Èas se je dopolnil in Bo`je kraljestvo se je pribli`alo” (Mr 1,15; besede, s katerimi je zaèel oznanjevanje), so minila veè kot tri leta. Tako, glejte, so tudi tukaj iste besede: izpolnijo èasi in stoji isti glagol. In to se do- gaja ob najvelièastnejšem prihodu na zem- ljo: takrat — Bo`jega Jagnjeta, zdaj — Jagnje- tove Neveste. Tukaj je vse simetrièno. Veè kot tri leta … Samo na to se je potreb- no osredotoèiti, da bi te besede pritegnile po- zornost. Kaj pa sami datumi? Kaj oznaèujeta 2. april in 29. maj? To je nadvse zanimivo: od 2. aprila do 29. maja leta 1453 je trajalo obleganje Carigrada, ko so Turki-Osmani po- stopoma napadali in osvajali ozemlje bizan- tinskega cesarstva. Za ves pravoslavni svet, za vso Rusijo je bil Carigrad najmogoènejša avtoriteta. Vsi so se v neki meri zavedali odvisnosti od nje. To- rej, pravoslavna Cerkev, pravoslavni vladar. In nenadoma je prišlo do usodnega dogod- ka: Turki oblegajo Carigrad in ga zavzame- jo. To se je zaèelo 2. aprila in se konèalo 29. maja — bizantinskega cesarstva je bilo konec. Za ruske ljudi in za ves kršèanski svet je bila to tragedija. Zahodni svet je bil v tem èasu `e odde- ljen in je do tega lahko imel škodo`eljen od- nos. Vsekakor so Rusi imeli ta dogodek za strašno tragedijo. Treba je vedeti, da je bila ta dr`ava za Ruse politièni branik resnice, èasti in resniènega kršèanstva. Gre za to, da sedaj, ko je najmogoènej- ši spust nebeške Cerkve trajal tako dolgo èasa in se carigrajski patriarh za to ni zmenil, je bilo `e s tem samim pokazano, da je sedanji padec še globlji kot oni, zaradi katerega je pro- padlo cesarstvo. Oni tam so izginili politièno, ti tukaj pa so prenehali obstajati duhovno. Vi, ki ste se od tega oddaljili, niste tako prizadeti kot jaz, ki po starem ostajam po- slušen moskovskemu patriarhu. Ta ne gle- de na te`avnost medsebojnih odnosov s ca- rigrajskim patriarhatom formalno ostaja prvi hierarh vsega vesoljnega grško-ruskega pra- voslavja. Dejstvo, da so Grki takrat izgubili cesars- tvo, je bila predvsem posledica njihovega no- tranjega razkroja. Oèividno Gospod osvobaja kristjane od politiène oblasti takrat, ko ne zmorejo veè obvladovati skušnjave, ki je s to oblastjo povezana. Politièna oblast je tudi skušnjava. Ko breme politiènega gospostva zanje postane omama, jih Gospod osvobaja od politiène oblasti in jih napravi za vazale turškega sultana. Nikolaj: Vi kljub temu šèitite vso hierar- hijo pravoslavne Cerkve? Varsonofij: Jaz ji kljub temu ostajam po- koren. Pri vsakem bogoslu`ju izgovarjam: “O velikem gospodu, oèetu našem …” . To se na meni tudi na nek naèin odra`a, ali ne? Bodite pozorni na to, kako v Apostolskih delih apostola Pavla privedejo pred sinedrij. Zaèel je govoriti, veliki duhovnik pa je ukazal, naj ga tepejo. Pavel mu je zabrusil: “Bog te bo udaril, stena pobeljena”6 (Apd 23,3). Tedaj so rekli Pavlu: “Velikega duhovnika Bo`jega zasramuješ” (Apd 23,4)? Pavel pa se je opra- vièil: “Nisem vedel, bratje, da je veliki duhovnik, zakaj pisano je: Voditelja svojega ljudstva ne boš sramotil” (Apd 23,5)! Nekoè sem se `e opravièil patriarhu za greh, katerega sem imenoval takole: “Dopustil sem obrekovanje vodilnih v Bo`jem narodu.” Namenoma sem uporabil ta izraz. Zakaj? Apostol Pavel je razumel, da je bil veliki du- hovnik, ki je sedel pred njim, satanska ose- ba, vendar je nekakšen minimum spoštovanja ostal. Prav zato, ker oznanja evangelij (èeprav formalno), vodi bogoslu`je, za preprosto ljudstvo ostaja èlovek, ki pooseblja Cerkev. Z ozirom na to kvaliteto mu je treba izkazati nekakšen minimum spoštovanja. Èe se ne strinjaš, moreš dokazati, toda dokazati je treba *#   # zelo odgovorno. Doloèeno je bilo, da pride èas dokazovanja. Potrebno je dokazati in èas za to je `e zdavnaj dozorel. Nikolaj: To, kar je rekel apostol Pavel, je bilo dejanje ozavešèenja. Ali lahko veliki du- hovnik kar tako uka`e tepsti po obrazu ne- dol`nega! To je bilo dejanje ljubezni, tanko- èutnega ozavešèenja tega èloveka. Veliki du- hovnik je na najnizkotnejši naèin podrl vse, kar je predstavljal. Prvi hierarh Cerkve je dol- `an varovati pravico in se zanjo boriti, on pa jo ruši. To pa ne pomeni, da je apostol èlo- veku, ki ga je tepel, dal prav. Varsonofij: Ne, to ne pomeni, da mu je dal prav. Vendar pa se celo razkrinkavanje tako padlega velikega duhovnika ne sme spre- vreèi v obrekovanje. Nikolaj: Obsoditi se ne sme niti psa, be- snega petelina, kaj šele velikega duhovnika. Hotel sem reèi nekaj drugega. Dva tedna sem imel prilo`nost, da sem se pogovarjal z raz- nimi komunisti. Med njimi so bili tudi po- slanci stavropolskih okro`ij in celo E. K. Li- gaèov. Najbolj zaèudujoèe je to, da so uradno Cerkev smatrali za svojo privr`enko. Ko so zvedeli, da sem duhovnik, so rekli: “Prekra- sno! Sedaj bodo volitve in vi boste šli glasovat za nas.” Varsonofij: Nekje je prišlo do povezave. Nikolaj: Da, in še do kakšne povezave. Eden me je omamil z udarcem v èelo, v duhu: “Kaj se greš! Sedel sem med vašimi oèeti: metropoliti in škofi. Vso našo de`e- lo so imeli v rokah. In ti, duhovnik, kaj se vtikaš, èe pa so vsi naši.” To so povedali tako, da o tem ni nobenega dvoma: Cerkev in ko- munisti so — eno. Potem sem nekje prebral pet èlankov o tem, da je Gospod Bog po- stavil komuniste, da bi rešili Bo`je ljudi — naveden je ideološki temelj. Vse je podkrep- ljeno z avtoriteto teh hierarhov. Po mojem mišljenju prekašajo grške, kajti povezati se s silo, ki je unièila na desettisoèe tvojih bra- tov v veri in zanje oddati svoje glasove, se zanje boriti (kajti rdeèi hierarhi so se zanje borili) — to je tako globok padec, da ga no- ben drug ne more veè preseèi. Varsonofij: Toda kljub temu je za del na- šega episkopata mogoèe ugotoviti, da ni ves vpleten. Na volitvah za dumo me je moskov- ska patriarhija pozivala, da ne bi glasovali za rdeèe, ampak za KRO (kongres ruskih ob- èin). Tudi sedaj, ob predsedniških volitvah, je patriarh izjavil, da se ne sme podpirati ko- munistov. Nikolaj: Nedavno sem se pogovarjal z enim od predsednikovih svetovalcev. Je sve- tovljan, bivši generalpolkovnik KGB. Rekel je: “Zakaj se vsa Cerkev s patriarhom vred uk- varja s politiko? Zakaj hierarhi ruske pravo- slavne Cerkve predlagajo ljudem, da bi gla- sovali za Jelcina ali za Zjuganova? Morali bi vstati in reèi: ‘Molili bomo in prosili, da bi nam Bog izbral predsednika in po njem de- loval’, in ne ukazovati konkretno: ‘Za tega ali tega glasujte.’” Takšno je preprièanje prepro- stega èloveka. Varsonofij: Saj veste, da molitev ostaja naš neprestani dolg. V glavnem neprestano mo- limo za to, da bi Gospod deloval prek njihove volje ali razsvetlil, razjasnil njihovo zavest. To je naša obièajna molitev. Nikolaj: Molitev je lahko formalno izre- èena, ker je del bogoslu`ja — to je eno. Druga stvar pa je — molitev kot izliv srca. Metropolit lahko pravilno izreka ektenije,7 ker so ozna- èene v besedilu, pri vsem tem pa more v svo- jem srcu imeti nasprotne `elje. Molitev pa je predvsem stanje srca. *#     Varsonofij: Kdo nas ovira, da bi v naše izreèene molitve ne vnesli `elje srca? Nikolaj: Ovira duh, ki je v srcu. Varsonofij: Pravilno, seveda, toda ali ra- zumete, ta degradacija, bolezen se je zaèela pred zelo, zelo davnimi èasi. Rusko uradno pravoslavje, tako se mi zdi, je postopoma iz- gubljalo ljudstvo in treba je vedeti, da Apo- kalipsa napoveduje: zunanji dvor templja bodo zavzeli pogani, èastilci zveri, — pome- ni, da ga je izgubila hierarhija. Na primer, mi smo popolnoma izgubili delavski razred. Pri- merjal sem s Poljsko: delavski razred, — ka- kršni koli `e tam so, vsi so zvesti katoliški Cerkvi. Vzemi Rusijo: so popolnoma ravno- dušni. Nikolaj: Oèe, kako se moremo opravièe- vati z zgodovinskimi dejstvi? Prišel je èas po- kore. Pred kratkim sva o agentih KGB v ruski pravoslavni Cerkvi govorila z odliènim du- hovnikom. Na nas je gledal s èistimi oèmi. Rekel je: “Kaj mi govorite o tem. Odlièno poznam zgodovino. Vohunjenje za dr`avo je bilo na široko razširjeno od Petrovih èasov naprej”, in zaèel je navajati primere. Bil sem preprosto pretresen. Varsonofij: Tudi podjarmljenje se je tedaj zaèelo. Nikolaj: Kako to? Duhovnik nima pravice tako razsojati. Ko opravièuje preteklost, se s tem poistoveti z grehom. Varsonofij: Opravièevati se v nobenem pri- meru ne sme. Gre preprosto za zgodovino bo- lezni, genezo. To ni opravièevanje. Nikolaj: Oèe, o tem je mogoèe govoriti povsem razlièno. Lahko s solzami v oèeh in z notranjo skrušenostjo, s èimer dajemo peèat kesanja. Èe pa govorimo o tem nesramno, ravnodušno: “No da, med seboj smo imeli ovaduhe tristo let. To je seveda velik greh, toda podobno bi se nadaljevalo tudi v prihod- nje”, se s tem dejanjem pridru`ujemo grehu. Varsonofij: Ne, tega ne nameravam opra- vièevati. Od tega sem `e dodobra izmuèen. Bil sem v samostanu, v semenišèu, bil sem v stiku z episkopatom in neprestano sem èutil trpljenje v srcu. Trpljenje. Ko sem vstopil v kabinet k nekemu škofu, je iz mojih prsi pri- hajalo stokanje, èeprav ga ni povzroèilo niè zunanjega. Nisem mogel razumeti, kaj je to, toda stokanje je prihajalo iz mene. Ko so me mnogokrat klicali na zaslišanje h KGB, sem bil miren, vesel, — nobenih boleèin ni bilo. Toda kadar so klicali k škofu, sem izkušal ne- verjetne muke, grozljive, in konèno je priš- lo do stokanja. Povsem razlièen duh. To je muèno. Zelo lahko se je bilo pogovarjati s KGB-jem. Razumel sem, kaj hoèejo. Nikolaj: Bili so njihovi. Varsonofij: Da, to `e, njihovi. Trpljenje je bilo neverjetno. Iz mene je prihajalo jeèanje. Naenkrat je opazil in rekel: “Kaj je? Kaj je s teboj?” Mene pa so `e prej pouèili, da se je z njimi treba pogovarjati samo s svetimi be- sedili. Razumel sem, da so kot ognjeni izstrel- ki, ki morejo zdrobiti, opeèi. Odgovoril sem jim s svetimi besedili: “Saj vemo, da celotno stvarstvo (snov)8 skupno zdihuje in trpi porodne boleèine” (Rim 8,22). To so besede apostola Pavla. Na to ni mogel nièesar odgovoriti. Molèal je. Za vselej sem si zapomnil, da je potrebno tako odgovarjati. Gre za to, da se, poglejte, to besedilo ne ujema s katehezo, ki kraljuje v našem bogo- slovju. Kateheza govori, da je Kristusovo kra- ljestvo najprej svet. Razumeš? Toda na kakšen naèin naj bo Kristusovo kraljestvo svet, v ka- terem vsa snov trpi v boleèinah in mukah? *#   # Toda vedi, to je kateheza. Ta kraljuje nad mo`gani svetih oèetov, nad vso armijo du- hovšèine. To je `e boljševizem. Kajti èe Cerkev ne èuti trpljenja sveta, pomeni, da popolnoma unièuje Bo`jega Duha. Svet `ivi v trpljenju, v zlu. Èe Cerkev ves svet istoveti s Kristuso- vim kraljestvom, pomeni, da ji je trpljenje `e odvzeto. To pa je `e v korist boljševizma: “Mi paè ka`emo na trpljenje sveta, popi pa so do njega ravnodušni.” To je seveda `e razkroj, strašen razpad, ki je na koncu koncev privedel do gospostva te zle sile. Toda vse se je zaèe- lo zelo daleè nazaj. Nikogar noèem opravi- èevati. Razume se, da so mo`gani strašansko sprevr`eni in jih je potrebno zdraviti. Nikolaj: Tako so Kristusa kri`ali tudi uèen- ci in zadali rano v samo srce. Èakali so ze- meljsko kraljestvo in ne nebeškega. Varsonofij: To kraljestvo je popolnoma drugo … Oh, `e v predrevolucijski Rusiji je prišlo do ideološkega kreda: uradno rusko kraljestvo je — pravoslavno kraljestvo. Nikolaj: Metropolitom umivajo noge. Ne umivajo oni nog svojim uèencem in ne slu`ijo Kristusu v njihovem obrazu. Obratno — njim umivajo noge. To je sprevr`enost. To je v po- polnem nasprotju s tem, kar je uèil Gospod. Bral sem svete starce in se trudil, da bi izpolnil njihove zapovedi. Vedeti moraš, da sámo preuèevanje tekstov nima nobenega smisla. To, kar so uèili mistiki-starci, je bilo v popol- nem nasprotju s tem, kar te je obkro`alo v realnem duhovnem `ivljenju. Od tega se mi je skoraj zmešalo. Nisem razumel, v èem je bistvo pravoslavja, èe sveti starci uèijo eno, v `ivljenju pa vidim, da je popolnoma dru- gaèe! Èe jim sam Kristus — Glava umiva noge, je to podoba za vse hierarhe in duhovnike. Opazil sem, da jim poljubljamo roke, jim slu`imo, umivamo jim noge, nosimo jim jaj- ca, hranimo jih s smetano, vse jim nosimo tjakaj. Kakšen odnos imajo torej oni, ki sebe imenujejo pravoslavne, do tega, kar je uèil Gospod? Èe ste dobesedno na vsakem koraku sovra`niki Kristusovega kri`a, kdo ste torej in kakšnega duha imate? Varsonofij: Bistvo je v tem, da je narava Kristusovega kraljestva absolutno drugaèna od zemeljskega kraljestva in celo, vsaj tako bi se zdelo, od najbolj pobo`nega kršèanskega. Tukaj gospoduje kršèanska Cerkev, toda na nebu nima prvega mesta. V Bizancu je im- perator Justinijan, ki je bil proglašen za pra- viènega, prvi dal idejo, da sta kraljestvo in Cerkev ene narave: car in arhierej iz enega te- sta, toda pri vsem tem prerok zemeljsko kra- ljestvo gleda kot zver; le-to ima namreè na- ravo zveri. Celo èe je njegova glava (cesar) krš- èen èlovek, kraljestvo ohranja naravo zveri. Èlovek more biti dober, lahko je Konstan- tin Veliki, toda v sami naravi je ta dr`ava — od zveri. Ta razloèek se je `e zdavnaj izgubil. Razumete? Dr`ava se je spremenila v del real- nosti, ki ima naravo zveri in je tuja Kristu- sovemu kraljestvu. Pri nas, pri našem bratu in pri teh škofih so mo`gani in spoznanje `e zdavnaj sprevr`eni. Nikolaj: Ta duh je navzoè v podzavesti du- hovnikov povpreènih Cerkva. Vse to so grehi preteklosti. Zato tega v sedanjosti ne vidijo. Varsonofij: Seveda. Stvar je v tem, da bo v prihodnjem `ivljenju Cerkve vse to pre`i- veto, ker se bo to, kar je mrtvega, s èasom samo po sebi izloèilo, — vsa mrhovina. Nikolaj: V Rusiji je zelo veliko svetlih, po Svetem Duha razsvetljenih duhovnikov, ki bi mogli voditi narod. Kot ste rekli, so zame- rili in dr`e figo v `epu. Ne bi smeli sedeti in kazati fige, ampak bi morali hraniti ljudi, ki so `ejni in zaradi tega vpijejo. Vprašajte oèeta, *#     kako ljudje blagoslavljajo, kako se nas okle- pajo in kako so `ejni. Prihajajo k nam in go- vorijo: “Ti duhovnik, nahrani me `e vendar, umiram”, ali: “Slab duhovnik si, ker me ne moreš spreobrniti k veri”. Ljudje se v duhu zatekajo k duhovnikom. V Rusiji je registri- ranih petnajst neodvisnih avtokefalnih Cerk- va, ki se sovra`ijo in imajo medsebojne boje. Èe se mi, pravoslavni, ne moremo zediniti, kaj moremo dati ljudem? Ljudje govorijo: “Vi se med seboj pretepate, na nas pa letijo udarci in pesti.” Kraljestvo, ki je razdeljeno v sebi, ne bo obstalo. Notranje sovraštvo podira tempelj. Varsonofij: Potrebno je razumeti, kdo je pravoslavni, pri èemer moramo opredeliti os- novni kriterij pravoslavja. Pravoslavje je ve- roizpoved v uèloveèenega Boga in v pobo`ans- tvenje èloveka, osebe na najvišji stopnji. Èe je to navzoèe in èe priznavajo Devico Marijo, je to vendarle pravoslavje. Nikolaj: Naravnanost k Mariji in iz tega izhajajoèe spoznanje. Varsonofij: To je pravoslavje. Veroizpoved — dva vesoljna cerkvena zbora. Ali resnièno mislite, da se ves boj za pravoslavje omeju- je na dva vesoljna cerkvena zbora? Boj tra- ja do danes in je neprestano navzoè. Ali se je mogoèe ustaviti le ob veroizpovedi? Pred nami je še veliko dela. Še na temo o Antikristu. Kar se tièe dobe polsedmine èasov, jo karakterizira to, da Bo`je ljudstvo postane ena od plasti ideološke real- nosti — in to se imenuje Cerkev. Cerkev je predvsem Jagnjetova Nevesta, tedaj je nepre- magljiva. Jagnjetova Nevesta — Kraljica, Jagnje — Kralj, Jagnjetova Nevesta — Bo`ja Mati, sveti nebeškega Jeruzalema: oni so nepremagljivi. Kar se tièe te plasti, ki je pogreznjena v zgo- dovino, se prav tako imenuje Cerkev, toda v nekoliko drugaènem smislu. Nikolaj: To je zunanja Cerkev, zemeljska ustanova, ki jo peklenska vrata lahko prema- gajo. Varsonofij: Da. To so napovedali prero- ki. Knjigi preroka Danijela in Janezove Apo- kalipse gledata to skrivnost pod razliènim zor- nim kotom, toda govorita o istem, in èe ju primerjamo, dobimo reliefno sliko. Sam izraz poslednji èasi (prim. Dan 12,4.9) uporablja predvsem prerok Danijel. Prav on govori, da bo hudiè v tej dobi premagal svete in da bo na koncu te dobe moè Bo`jega ljudstva po- polnoma na tleh (v resnici on gleda nekoli- ko drugaèe, kot je reèeno v Razodetju). Da- nijel sporoèa predvsem to: vse Bo`je ljudstvo trpi zaradi poraza. Teolog Janez slika v še bolj mraènih tonih: prva zver premaguje svete, njena podoba ubija svete, te, ki niso hoteli moliti zveri. Na prvi pogled lahko razume- mo, da je govor o muèeništvu, kajti zver mori tiste, ki je noèejo moliti, muèeništvo pa po- meni zmago. Stvar je v tem, da ta podmena zadeva ob drugo prerokbo: ves èas vladanja zveri (ki je oznaèeno s simbolom dvainštirideset mese- cev) novozavezni Jeruzalem teptajo molilci zveri: “In ti bodo sveto mesto teptali dvainšti- rideset mesecev”9 (Raz 11,2). Èe je Izrael — vse Bo`je ljudstvo, je torej Jeruzalem — hierarhija. Teptanje je poni`evalni plen. To ni pre- prosto poraz, su`enjstvo — to je skrajno po- ni`ujoè poraz (beseda je dobesedno vzeta od obièajev davnih zavojevalcev, ki so stopili na hrbet premaganih kraljev), stanje premaga- nosti z obrazom navzdol, ko na hrbtu stojijo sovra`niki … Nikolaj: Usmrtitev Cerkve … Varsonofij: Da, se razume. V tem je vklju- èeno vse, tudi usmrtitev. To je najveèje od- trganje od `e uresnièene Cerkve, odtrganje od Jagnjetove Neveste (Jagnjetova poroka), *#   # popolno odtrganje od Nje, ki je kot Jagnje- tova Nevesta nepremagljiva. Ona sokralju- je s Kristusom, ona je Kraljica. Tukaj stoje na hrbtu cerkvene hierarhije èastilci zveri — pogani. To pomeni, da usmrtitev s podobo zveri ni fizièna. Kajti èe bi bila fizièna, bi bilo to muèeniško dejanje vsega naroda. V tem primeru pa ne bi mogli govoriti o teptanju. Èe bi bilo to muèeniško dejanje, bi kri umila greh poraza, kajti “od kogar je namreè kdo premagan, temu je tudi usu`njen10 (2 Pt 2,19), — takšne so besede apostola Petra. Èe je ljudstvo premagano od zveri, je od zveri tudi podjarmljeno. Èe bi vse ljudstvo na to zveropoklonstvo, ki ga širi dr`ava, odgovo- rilo z mno`iènim vsenarodnim muèeniškim dejanjem, bi prišlo do najsvetlejšega obdobja zgodovine, ker resniènim kristjanom niko- li ni bila lastna bojazen pred fizièno smrtjo. Apostoli se niso nikoli bali fiziène smrti. Nas- protno. Tudi pri svetnikih lahko vidimo, da je fizièna smrt le prekinitev bivanja na tem muènem svetu, kjer prihaja do neprestanih hudodelstev, krikov, nemira, hudobije. Pri prvih kristjanih strahu pred smrtjo ni bilo. Ko je Farrar raziskoval epitafe na grobnicah rimskih katakomb in primerjal napise nad poganskimi in kršèanskimi grobovi, je ugo- tovil, da so ti popolnoma razlièni: pri krist- janih sta navzoèa popolna spokojnost in ra- dost. Pri kristjanih je strah pred smrtjo po- vsem izginil. Kristus nas je osvobodil od smrti. Èe bi namreè tukaj govorili o fizièni usmrtitvi krist- janov, bi bil to najslavnejši èas: ves narod bi zavrgel èešèenje zveri, vsi bi postali muèenci. V samem bistvu je to strašen èas: je èas du- hovne usmrtitve Bo`jega ljudstva. Ta èas je oznaèen s simboloma polsedmine èasov in dvainštiridesetih mesecev. Je èas zmagujoèega protikršèanstva. Seveda, simboli zajemajo mnogo stvari. Kaj nasploh pomeni polsedmnina èasov in kaj dvainštirideset mesecev? Èe je Bo`je ljuds- tvo pora`eno od zveri, je to mogoèe samo za- radi tega, ker se je med ljudstvom in vrhom Cerkve, ki se je udejanjil kot Jagnjetova Ne- vesta, zgodilo, na kar je opozarjal apostol Pavel poganske kristjane: “Sicer boš tudi ti od- sekan” (Rim 11,22). V enajstem poglavju pi- sma Rimljanom apostol Pavel poganske krist- jane svari: “Zato se ne prepušèaj domišljavo- sti” (Rim 11,20). Oni (Judje) niso vztrajali v veri, zato bodi previden, ker moreš biti od- sekan tudi ti, èe boš izgubil vero. Odsekanost, pred katero je svaril apostol Pavel (kot o mo`- ni nevarnosti), teolog Janez vidi kot `e izvršen dogodek. Nikolaj: Da, gre za duha napuha, ki je premagal Cerkev. Gog in Magog (v prevodu iz starohebrejskega) pomenita zbor tistih, ki se povišujejo. Varsonofij: Da, pravilno. Toda to je `e dru- ga doba, razumete? Tam jasno razlikujemo tri dobe. Je sedanji zvijaèni vek, to, o èemer so govorili apostoli, kar v bistvu imenujejo konec sveta. To je heretièen, brezbo`en izraz. Nikakršnega konca sveta nikoli niso napo- vedovali! To, kar je uèil Kristus, je konec veka. Katerega veka? Apostol Pavel ga je ime- noval sedanji hudobni vek11 (Gal 1,4). Na njem ima hudiè tako veliko oblast in moè, da ga Kristus Odrešenik predstavlja kot kneza tega sveta, apostol Pavel pa boga tega veka. Sedanji zvijaèni vek ima svoj konec. Njegov konec vidijo preroki (Janez Teolog) v treh etapah, v treh dobah, ki si sledijo druga za drugo. Prva doba se imenuje polsedmina èasov, druga — tisoèletje in tretja doba — mali èas. Tako uèi Janez Teolog. Danijel prvo dobo imenuje — polsedmina èasov, drugi dve pa — èas in obdobje. Pri èemer èas (druga doba) sovpada s tem, kar Janez Teolog imenuje ti- soèletje. Tako so dobe oznaèene in se jasno razloèujejo. Na osnovi tega je mogoèe spoz- nati naš èas. *#     Nikolaj: Presenetljivo. Ali ste to ugoto- vili Vi? Varsonofij: Da, `e pred mnogimi leti. V meni se je vse to kopièilo, toda nikakor ni- sem mogel izpeljati do konca. Seveda, nemo- goèe bi bilo ugotoviti, èe ne bi bilo zname- nja Bo`je Matere, ki je pokazalo pot. Samo z njim moremo toèno odgovoriti na vpraša- nje. Patristika (cerkveni oèeti) glede tega ni dala odgovora. Zakaj? Lahko pojasnim. Je zelo preprosto. Potrebno se je spomniti zadnjega pogo- vora apostolov z Jezusom Kristusom na dan Vnebohoda. Na vnebohodni dan je Kristus izrekel svoje poslednje besede na zemlji. Na štirideseti dan (na dan svojega vne- bohoda), ko so se zbrali na Oljski gori, mu je apostol zastavil vprašanje, ki ga ponavadi vsi prezro, je pa zelo resno. Dobesedno se glasi takole: Gospod, ali boš v tem èasu obnovil izrael- sko kraljestvo (Apd 1,6)? Vedno gredo mimo njega, ker mislijo, da gre za judovska zemelj- ska patriotska prièakovanja, On pa je bil glede tega odklonilen. Seveda pa bistvo sploh ni v tem. Dobesedno ga vprašajo: “Gospod, ali boš v tem èasu izpolnil to obljubo, katero Da- nijel trikrat ponavlja v sedmem poglavju?” To je konkretno vprašanje o izpolnitvi pre- rokbe, o kateri verujoèi niso dvomili. Jezus jim na vprašanje odgovori: Ne gre vam12 (v slo- vanšèini, v rušèini je to grob prevod, ne po- vsem toèen), da bi vedeli èase in trenutke, ki jih je Oèe pridr`al svoji oblasti”13 (Apd, 1,7). Torej o pristnosti in verodostojnosti te prerokbe Kristus-Odrešenik niti malo ne dvo- mi. Še veè kot to, celo okrepil je njihovo vero vanjo. Odgovoril je, da je ta èas v Oèetovi ob- lasti. Nedvomno bo ta èas nekoè prišel, ob- vezno bo prišel, samo vam, apostolom, ni dano, da bi zanj vedeli. Pri vsem tem ne gre za to, da še nimate tiste milosti, katero bo- ste prejeli na Binkošti, èez deset dni. Ne gre za to. Celo ko boste prejeli to polnost, kljub temu zanj ne boste mogli vedeti, ker milost, ki daje moè spoznanja tega èasa, bo prišla s tem èasom samim. Stvar je v tem, da je bilo za oznaèevanje èasov v semitskih jezikih veliko razliènih be- sed, v tistem èasu pa je v aramejšèini, ki so jo govorili, obstajal izraz “zman”. Glede tega sem spraševal semitologe. Ta izraz obstaja v starohebrejšèini, aramejšèini, arabšèini in dru- gih jezikih. Pomeni (ima enak koren kot gla- gol, ki pomeni doloèati, naprej ugotavljati) èas, ki je doloèen in pripravljen. Ko je Odre- šenik zaèel svojo pridigo, kot poroèa evan- gelij po Marku, je govoril, da “se je èas dopolnil in Bo`je kraljestvo pribli`alo” (Mr 1,15). Za- nesljivo je govoril o èasu “zman”, ker se je ta- krat vse naenkrat na novo vzpostavilo, vsa pol- nost smisla. Govoril je : “Dopolnilo se je to, kar je Bog doloèil in pripravil.” Apostoli so zastavili vprašanje o èasu, ka- terega Danijel takole napoveduje (posveèe- ne so mu tri vrstice, citiral bom samo eno): “Kraljestvo, oblast in moè nad kraljestvi pod vsem nebom bo dana ljudstvom svetih Naj- višjega”14 (Dan 7,27). Zelo razloèno je reèe- no: pod vsem nebom. Ne nekje v transcen- dentnih sferah, ne da je nekaj nekje na drugih svetovih, kar so domislili Indijci. Judovska religija je vera svetega religioz- nega materializma. V tem je moè, okus in sol. Slednja potrjuje, da bo nekoè na tej grešni zemlji, na tem pokvarjenem svetu, na kate- rem se hudiè izkazuje za kneza, prišlo do ab- solutnega slavja religiozne pravice. V tem je sol svetega bibliènega materializma. Judov- ski narod je bil zato od Boga izbran, da bi trd- no veroval, da bo na tem sprijenem in pokvarjenem svetu z vso gotovostjo zavladala Bo`ja pravica. Takšna je posebnost Abraha- move vere. To je sveti materializem, zaradi katerega so bili izbrani kot sveta sredina za utelešenja Boga. “Kraljestvo, oblast in moè nad kraljestvi pod vsem nebom bo dana ljudstvom svetih Najvišjega” (Dan 7,27). Sveto ljudstvo *#  ! # Najvišjega je eno od imen Cerkve. Sinonim tega imena je Bo`ji Izrael, ki je eno izmed poi- menovanj Cerkve Jezusa Kristusa. In ko mu zadajo vprašanje: “Ali boš v tem èasu obnovil izraelsko kraljestvo (Apd 1,6)?, se beseda ne nanaša ne na judovski narod, ne na kakršen koli narod nasploh. Lahko govo- rimo o narodu kristjanov, toda ta ima v je- ziku Biblije ime Bo`ji Izrael. Nikolaj: Bo`je ljudstvo. Varsonofij: Bo`je ljudstvo, sveto ljudstvo, sveto ljudstvo Najvišjega ali preprosto: Bo`ji Izrael. O tem kraljestvu Bo`jega ljudstva na zemlji so apostoli vprašali Jezusa: “Ali ga noèeš ustanoviti ne sedaj, ne ob prvem prihodu?” “Ne”. Preuèujte odgovor! “Ne, ne ob pr- vem.” — “Ob drugem?” — “Ne, zato ker pred drugim prihodom èasa ne bo veè. Nastopi- la bo veènost.” — “Toda kdaj?” — “Ni dano vam. Vam, apostoli, deset dni do Binkošti, ni dano, prav tako ne bo dano po prejetju Svetega Duha.” — “Toda kdaj bo dano?” — To bo Bog Oèe razodel s prihodom teh èasov.” V tem je smisel odgovora. Kaj bi se zgodilo, èe bi se apostoli zaèe- li ukvarjati z razrešitvijo tega vprašanja, v nas- protju s tem, pred èemer je posvaril Jezus? Zmotili bi se. Ali imam prav? To se je tudi *#  Marija Vladarica (Der`avnaja). Tempera na lesu, 17. stol., stolnica, Rjazan.   " potrdilo. Ko so se njihovi najbli`ji uèenci: Ire- nej Lionski, celo še bli`ji Papija Rapijski, uèe- nec Janeza Teologa, Hipolit Rimski zaèeli uk- varjati s to tematiko, so prišli do heretiène rešitve, nepravilne, ki se po pravici ocenju- je kot hiliazem, toda ne ta, ki je bil obsojen in ga je Cerkev zavrgla. V sedmi vrstici veroizpovedi govorimo: In njegovemu kraljestvu ne bo konca. Ta for- mulacija je bila v resnici skovana proti sta- remu hiliazmu. Najbolj grobi hiliazem, stari (izpovedovali so ga heretiki: gnostiki itd.), se je glasil tako: “Ob drugem prihodu bo na- stopilo tisoèletno kraljestvo Jezusa Kristu- sa na zemlji.” To je najbolj grobi hiliazem. Povrh je brezbo`en, ker se s tem èasom, ti- soèletjem, omejuje Kristusovo kraljestvo, ka- tero nima nobenih meja ne v èasu, ne v pro- storu. To je eno od popolnosti Bo`je Ose- be Jezusa Kristusa. Prviè, to kraljestvo je veèno, drugiè, veèno je v sedanjosti. Kristusovo kraljestvo je samo veèno, toda tega je za sedaj malo. Je realno veèno, sedanje. Tega ne opazijo vsi. Kristus kraljuje, ker je Bog. Reèi, da bo nekoè nekje kraljeval, je enako, kot èe bi rekli, da bo nekoè nekje postal Bog. Èe Bog ne kraljuje, ne biva. Bog je vselej samo Kralj, zato tisoèletje pri- števati h Kristusovem kraljestvu pomeni brez- bo`nost. Apostoli nikoli niso oznanjali nika- kršnega Kristusovega tisoèletnega kraljestva. Oznanjali so veèno Kristusovo kraljestvo. Tisoèletje se ne nanaša na Kristusovo kraljestvo. O tem govorijo teksti Apokalipse. Tam je reèeno, da kristjani, ki so jih pobi- le zveri, o`ivijo in zakraljujejo s Kristusom. Ni govor o Kristusovem kraljestvu, ampak o zakraljevanju Bo`jega ljudstva s Kraljem Kristusom. Zakaj je sploh obljubljena takšna primerjava? Zato, ker je Bo`je ljudstvo po- klicano, da postane `enska stran Jagnjeto- ve poroke. V nadaljevanju se prièenja najzanimivejši del. Vrh vsega tega je Brezmade`na Devica *#  Marija. Ona je `e na Binkošti zakraljevala s Kristusom, ker je do drugega prihoda Sve- tega Duha na zemljo `e prišlo in ker je bila njena oseba pobo`anstvena na binkoštni dan. V njeni podobi se je Cerkev `e udejanjila kot Kraljica, ki je blizu Mesijeve desnice, v skladu s prerokbo psalma: “Kraljica stoji na tvoji de- snici”15 (Ps 45,10). Ta prerokba je uporablje- na v liturgiji Janeza Zlatousta. V èasu proskomidije16 se delèek Bogoro- dice izpostavi z besedami: “Kraljica stoji na tvoji desnici.” Ta prerokba obenem velja za Bogorodico in za Cerkev. Cerkveni oèetje so tako tudi razlagali. O Cerkvi prihodnjega veka govori Atanazij Veliki, o Presveti Devici Mariji Janez Zlatousti, Bazilij Veliki o obeh hkrati. V njeni podobi se je `e uresnièila Cer- kev prihodnjega veka. V eshatološkem smislu je popolnost Cerkve `e dose`ena v osebi Pres- vete Device Marije. Na binkoštni dan je bilo `e vse uresnièeno. In kaj sledi potem? Zatem se prièenja naj- bolj aktualna stvar. To skupno kraljevanje s Kristusom se je v Njej `e uresnièilo. Toda po- tem je govor o zemeljskem Bo`jem ljudstvu. To je najpretresljivejša, najbolj navdihnjena, najbolj neverjetna prerokba, najsvetlejša sve- topisemska obljuba! Nanaša se na zemeljsko Bo`je ljudstvo, ki je na pragu tega èasa po- ra`eno, usmrèeno, duhovno omrtvelo in je postalo poni`ujoè plen. Èe hudiè nekaj èa- sa slavi zmago, to pomeni, da ga v naslednji dobi èaka tak poraz, o merilih katerega mo- remo soditi z ozirom na razmerje, ki je bilo od zaèetka pokazano v prvi Mojzesovi knjigi. Ko Gospod napoveduje: “Sovraštvo bom naredil med teboj in `eno in med tvojim za- rodom in njenim zarodom; ta ti bo glavo strl, ti ga boš pa ranila na peti”17 (1 Mz 3,15), — je s tem samim pokazano to razmerje. Èe je hu- diè v kakšni dobi zelo uspešen, to pomeni, da ga v naslednji dobi èaka poraz, o veliko- sti katerega je mogoèe soditi po tem razmerju. Ti (hudiè) si zadal poraz Bo`jemu ljudstvu, # # *#  1. Iguman Varsonofij govori o Jagnjetovi `eni. Izraz se nanaša na Raz 21,9, kjer je reèeno: Pridi, da ti poka`em zaroèenko, Jagnjetovo nevesto! Grški original se glasi: Deûro, deíkso soi tån nýmfen tån gynaîka toû agníou. Latinski prevod se zvesto dr`i originala: Veni, et ostendam tibi sponsam, uxorem Agni. Rusi so izraz gynaîka toû agníou prevedli dobesedno kot Jagnjetovo `eno. Slovenski prevajalec je original razumel kot Jagnjetovo Nevesto. V tem prevodu bom uporabljal izraz Jagnjetova Nevesta, ker je Slovencem bli`ji. 2. Ruska pravoslavna Cerkev, zvesta vzhodni tradiciji, uporablja za oznaèevanje Bo`jih Oseb v Sveti Trojici izraz hipostaza. 3. Zaradi boljšega razumevanja avtorjeve misli navajam stari prevod. Novi prevod: Jeruzalem pa toda v naslednji dobi te èaka stokrat hujši po- raz. Ti si z udarcem ranil peto, tebe bodo za- deli v glavo. Naslednja doba je oznaèena s simbolom tisoè let, ko bo hudiè popolnoma paralizi- ran, absolutno, v vsej polnosti, po njem umorjeno kršèanstvo pa bo znova o`ivelo. Govor je o duhovnem vstajenju tistega `iv- ljenja, ki prihaja prek rojstva iz zgornjega Je- ruzalema: od Matere nas vseh. Nadaljevanje v naslednji številki.  76' bodo teptali narodi, dokler se ne izpolnijo èasi narodov. 4. Ruski prevod ima izraz konèajo, slovenski pa izpolnijo. V našem prevodu la`je razumemo avtorjevo razlago. 5. Navajam stari prevod. Novi: … dokler se ne izpolnijo èasi narodov. 6. Navajam stari prevod. Novi: Tebe bo Bog udaril, ti pobeljeni zid. 7. Ektenija je prošnja molitev s ponavljajoèimi se klici (podobno kot pri litanijah). 9. Ruski prevod uporablja namesto besede stvarstvo izraz snov. 9. Navajam stari prevod. 10. Navajam stari prevod. Novi: Kajti èlovek je su`enj tega, èemur podle`e. 11. Navajam stari prevod. Novi: Sedanji pokvarjeni svet. 12. Ruski prevod: “Ne est’ vaše.” 13. Zaradi boljšega razumevanja avtorjeve misli navajam stari prevod. Novi: Ni vaša stvar, da bi vedeli za èase in trenutke, ki jih je Oèe doloèil v svoji oblasti. 14. Navajam stari prevod. Novi: Kraljestvo in oblast in velièina nad kraljestvi pod vsem nebom bodo dani ljudstvu svetih Najvišjega. 15. Navajam stari prevod. V novem prevodu smisel sploh ni razviden. Novi: Na tvoji desnici stoji dru`ica iz Ofirja. 16. Proskomidija je priprava na liturgijo (oblaèenje in priprava darov). 17. Zaradi velike poznanosti in pomembnosti te prerokbe navajam stari prevod. Novi: Sovraštvo bom naredil med teboj in `eno ter med tvojim zarodom in njenim zarodom. On bo strl tvojo glavo, ti pa boš ranila njegovo peto.