Spisje in podlaga spisovnemu pouku v II. oddelku zgornje skupine na jednorazrednicah. |a podstavi dosedanjih razprav, o pripravi dobre podlage spisovj|» nemu pouku, priobčenih v lanskem letniku U. T., nadaljujern današnjo. Tudi tukaj pričnem z obravnavo berilnih sestavkov. Kot učno knjigo rabim ,,Tretje berilo za občne ljudske šole". Postopanje pri obravnavi berilnih sestavkov je isto, kakor v prejšnjih oddelkih, le z večjimi zahtevarni. Ko učitelj seznani učenca z glavno vsebino berilnega sestavka, učenec takoj ponovi podano rnu tvarino. Lahko in kratko vsebino pove prosto brez vprašanj, težko in obširno pa v daljših odstavkih, t. j. le na nekatera vprašanja, katera so takorekoč dispozicija podani tvarini. Dispozicija, po kateri je učitelj podal učencem tvarino, se poišče ter večkrat ponovi, da si jo učenci zapomnijo. Predno prestopirno k stvarni obravnavi berilnih sestavkov, omeniti mi je še prirodoslovja, katero je nov predmet v tera oddelku. Tudi prirodoslovje vadi ucenca misliti, mu pomnoži zaklad besed in jezikovnih oblik ter ga stori spretnega v izraženji raislij. Da prirodoslovje vadi učenca misliti, raora se poučevati nazorno t. j. na podlagi eksperimentov. Za take eksperimente pa ni treba Bog zna kakšnih aparatov,'z čisto priprostimi pripravami, katere si učitelj večinoma lahko sam naredi, se dovolj stori. Seveda se mora ucitelj na pouk pripraviti, brez take priprave ni aparatov, ne poskusov in tudj ne vspehov, bodisi za prirodoslovni, bodisi za jezikovni pouk. Kar je učenec videl, opazoval in ostro spoznal, to naj v točnem govoru pove. Tako pripovedovanje ga dela spretnega v izražanji mislij in rau tvori dobro podlago spisovnemu pouku. Pri stvarni obravnavi berilnih sestavkov si zapomnijo učenci po več izrazov za posamezne pojtne, da se jim pomnoži zaklad besed, posamezne misli izražajo v drugačnih stavkih, kakor so v berilnem sestavku, ter koncem vsakega odstavka povejo glavno vsebino dotičnega odstavka. Za stvarno obravnavo sledi čitanje. Pred čitanjem naj učenci povejo učitelju še besede, katerih ne razumijo. Take besede si že doina zaboležijo, kar jih sili, da doma berilni sestavek pazno berejo. Učenci tega oddelka vadijo se blagoglasno-lepemu čitanju. Podlaga sta rau gladko mehanično in logično-razumno čitanje. Blagoglasno-lepo čitanje se pa vendar ne da priučiti po pravilih, ampak le po dobrem vzgledu učiteljevem. Ako učitelj ne čuti tega, kar čita in ne da svojim občutkom v čitanji izraza, tudi učenec tega nikdar ne bode storil. Vsebina čitanih berilnih sestavkov se kolikor mogoče prosto pripoveduje. Pripoveduje naj se glasno, počasi, prav naglašeno in brez ustavljanja; dobro naj se v izgovoru tudi pozna, kje iraa stati ločilo. Ako se pa priuče berilni sestavek po besedah na pamet, znati morajo dispozicijo berilnega sestavka vendar-le prosto povedati. Tu se pa večkrat prigodi, da je uČitelj pri seznanji vsebine pred nadrobno razpravo po drugačno razvrsteni dispoziciji postopal, kakor je v berilnera sestavku, takrat naj se dispoziciji primerjata. Po vsebini in obliki vzorni berilni sestavki naj se tudi deklarairajo, kar pomnožuje učencu moč duha in sposobnost v govoru in tako tvori dobro podstavo spisju. Iz računstva učimo učence štiri operacije z celimi in desetinskimi števili v razširjenem krogu do milijona. Kako je tu pri reševanji nalog postopati, omenil sem že v I. oddelku zgornje skupine. Orneniti rai je le še o napisovanji nalog. Pri napisovanji uporabnih nalog pišejo ali CSle bejfedie ali pa; besede okrajšujejo. Ako okrajšiijejo besede, priuče se neMl^ ilajtiavadnejšim' kratieam, ampak ttidi,- kako se besede sploh srričjb skrajševati. Uoitelj naj nikar nc pozabi nčence pri vsakej priložnosti lia to opozarjati. , -i.'uq j^ rialogo rešijo, povejo popolen odgovor, veekrat ga tudi za|*>i§&jo; - Z zapisovanjem odgovora zarnudimo sicer nekoliko časa, a ker jerV^id ne le jezikovnemu, ampak tudi raeunskeinu poukii, in ker sei(žas, katerega v to porabimo, lahko pridobi s tem, da pri nekaterifo nalogah pišemo le Številu, drugo si zaporanimo, naj se pismeni odgovori večkrat upofabljajo. Iz slovnice in pravopisja si prisvoje: Spol samostalnika po pomenu in končaji; sklanja samostalnika s tremi vzgledi vsakega spola. Predlog. Sklanja saraostalnika v zvezi s pridevnikom. Speljava iii sestava samostalnika in pridevnika. Glavni in vrstilni števnik. Svojivni zaimek. Razširjeni stavek s prilastkora, dopolnilom in prislovnim določilom. Ozki in široki, trdi in mehki soglasniki. Najnavadnejše kratice in ponavljanje iz pravopisja do sedaj vzetega. Omenjam še enkrat, da vse, kar vzamemo iz slovnice in pravopisja, porabimo ustraeno in pismeno v govoru. Stavki pa naj ne bodo vodno o enih in istih predmetih (omari, mizi i. t. d.), učenec naj se napeljuje, da tvori stavke o predmetih, o katerih je čital v berilnih sestavkih in katere vidi v prosti prirodi. V zvezi s temi slovničnimi in pravopisnimi nalogami goji se tudi prepisovanje. Kedaj se imamo narekovanja posluževati, omenil sem že v zadnjem spisu, skjer pa učitelj že pri popravi raznih nalog vidi, kje bi bilo narekovanje koristno. Preidimo k spisovnira nalogom! Vecji del snovi, katero srao ustmeno obravnavali pri čitanji raznih berilnih sestavkov, tudi pišemo. Tako snov obdelujemo po načrtu in prosto, po vprašanjih le malo, ker temu smo se priučili že v prejšnjem oddelku. Kako izdelujemo take naloge, omenil sem v zadnjem spisu, opozarjam le še na eno nalogo in sicer: ,,napisovanje glavne vsebine, razdeljene po odstavkih berilnega sestavka". Rudolf IV. Ustanovnik (Prosto). Ta berilni sestavek se deli v 5 odstavkov. 1.) Rudolf IV. je bil naslednik Albrehtu II. Pospeševal je znanstvo in umetnost, ter v tem posnemal nemškega cesarja Karola IV. : 2.) Rudolf IV. je utemeljil dunajsko vseučilišče in; pričel- zidati cerkev, sv. Š.tefana na Dunaji. Zgodoviria ga imenuje zaradi:$tfeihčiw'(iv ustanovnika. . : ¦¦;.-•'•• --¦< ' ! 3;) Marijeta Širokoustna, katerej je umrl edini- sin, izrodHa^je Tirolsko• avstrijskernu vojvodi Rudolfu IV. Cesar -K-arol VI. ¦]& poltfdil t.o pridobitev. . ¦ ¦¦¦-, ¦•;.m;,! -¦.-. rM\$ .(:•¦• 4.) Rudolfovi nasledniki so pozneje pridobili Trst an p^kibženo grofijo goriško. * •• *:¦¦".-¦•!¦ ; 0 ¦••.-:• 5.) Moč habsburške rod^vine je vedno rastla. Od leta 1438;/ bili so večjidel tudi nemški cesarji. ¦ • ;.•¦•.¦: >¦ Na ustmena vprašanja, kaj pove prvi, dmgi i. t. d'/ odstavek, učenci te stavke iz berilnega sestavka poiščejo in jih potem zapišejo. Razun teh spisovnih vaj, izdelujejo liste, napišejo do-pisnico, izpolnijo nakaznico in spišejo poselsko spričevalo. Z listi' pričeli smo že v prejšnjem oddelku ter priucili učence glavni vnanji obliki lista. Predno pričnemo z prostim pisanjerii lista, seznanimo jih ž njegovimi deli. Iz podanega lista poiščemo narnreč te-le dele: a) ogovor, b) uvod, c) govor, d) završetek,¦ e) podpis, f) kraj in čas. Vsak del primerno razložimo. Ta načrt si ucenci zap*oinnijo in na podlagi njega prosto pišojo liste. Ravno tako si tudi zapornnijo, kaj obsega ,,nadpis" na zavitku in kako se napiše. Listi in nadpisi pišejo se v enorižne zvezke, pozneje na papir 111 zavitek za liste. Tu naj se tudi omeni, kako se pošiljajo listi po pošti in koliko je plaoati od lahkega, čez 20 g težkega iir priporoč6nega. Da zamoremo več listov pisati, obdelujerno v listih tudi tvarino, katoro smo obravnavali pri raznih berilnih sestavkih. ¦'¦:¦¦¦- '¦ ¦•>¦ Pri dopisnici omenimo, kako se dopisnica rabi m kedaj se sme rabiti. Poslužimo se uradne dopisnice, katero je pa treba 'nekoliko spremeniti. V ta namen učitelj prečrta, kar je prevec in pi4stiavi, kar primanjkuje. ¦• • • Tako pripravljene dopisnice razdeli potem učencem, pokaŽe jim navadno dopisnico ter nariše nadpisno stran na šolsko tablo. Kadar se učenci vsemu potrebnemu priuče, jo izpolnijo. Popravek dopisnice napišejo zopet na dopisnico, t. j. izpolnijo še eno. Pri nakaznici postopamo tako-le: Vsak učenec dene pred se poštno nakaznico, učitelj pa sproti riše in piše na šolsko tablo, kar si ogledarao. Ogledamo si najprej nadpisno stran. Nadpisna stran je s črtami razdeljena na štiri oddelke: v levega, desnega, srednjega-zgornjega in srednjega-spodnjega. V zgornji oddelek zapišemo najprej s številkami vsoto (goldinarje tudi z besedami), katero pošiljamo. Pod to vsoto napišem ime, stan in stanovanje onega, komur denar pošiljamo. Srednji-spodnji oddelek izpolni pošfcni urad. Levi oddelek imenuje se kupon. Na kupon se še enkrat s Številkaini zapiše vsota, katero pošiljamo ter ime in stan učenca-pošiljatelja. Desni oddelek služi nam kot prostor za prilepljenje znamk. Koliko nakaznine v znainkah je treba na ta prostor prelepiti, najdemo na zadnji strani. Tukaj se priučimo lestvici nakaznine in opomnjarn o tem, kako se rabijo poštne nakaznice. Kadar si tičenci vse to dobro utisnejo v spomin, izpolnijo nakaznice (na desnern robu zaznamujejo tudi vsoti primerno nakaznino) in oddajo poštarju-učitelju. Pri prihodnji spisovni uri se nakaznice zopet razdele mej učence. Sedaj jini razložimo, kako prejemnik (adresat) izpolni pobotnico na zadnjej strani, učenci-pošiljatelji jo potem kot prejemniki, izpolnijo in podpišejo. Ko še kupon nekoliko od nakaznice odločijo, oddajo jo zopet izplačujočemu poštarju-učitelju, kateri jira pa nakazane vsote - ne izplača. Pozneje izpolnirao še eno nakaznico, pa tako, da je učenec mesto pošiljatelja prejemnik. Poselsko spričevalo napišemo na šolsko tablo in si ogledamo, kaj vse obsega njegova vsebina. V takem spričevalu mora biti zapisano: a) Ime, rojstveni kraj, starost in stan posla. b) Koliko casa je služil in kako je služil. c) Vzrok izpusta. d) Kraj, cas in podpis gospodarja. . . ::Načrt ,.si. priuče na pamet. Na podlagi načrta izdelajo najprej ustraeno, potem;pismeno spričevalo hlapcu, dekli i. t. d. Kako pri spričevalu, ravno tako postopamo pri pobotnici. Iz podane pobotnice poiščemo naslednje točke: a) Koliko se plača? Zapiše se se številko in besedo. b) K-do sprejine? V pobotnici se zapiše podpisanec (podpisanka), spodaj na desnej strani podpis sprejeranika. c) Zakaj se plača? d) Od koga se sprejtne? Zapiše se inie, stan in stanovanje plačnika. : e) Kje in kdaj se plača? V pobotnici se zapiše danes, spodaj na levej strani kraj in čas izdaje pobotnice. Ker se morajo pobotnice tudi kolekovati, prinesejo ucenci v šolo Bkoledar ali pratiko", da jira po kažemo, kako se poišče na lestvici vrednost vsoti priinernega koleka. Te spisovne vaje pišerao v enorižne zvezke. Da pa zamorejo v take zvezke lepo in pravilno pisati, priučiti se morajo terau pri lepopisji. Razne naloge svojih součencev, kakor tudi stare rokopise, naj učenoi glasno čitajo, da se privadijo čitanji rokopisov. Posebno važni so sodnijski spisi. Pri takih spisih moramo seveda tudi skrbeti, da učenci razumijo njih vsebino. Tako delujejo vsi predmeti za spisje, katero naj bode središče vsemu pouku; vsi predmeti naj bodo krepke in zdrave korenine, da zaraore spisje biti krepko in rodovitno drevo. Po njegovem sadu spozna ne le nadzornik naše delovanje in uoencevo sposobnost, ampak ljudstvo nas bode po njem tudi še pozneje sodilo. M. Janežič — I)ol».