11. H. »933
»ini
Cena 1 Din
Letna naročnina znaša Din 40—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gledališka ulica štev. 8, I. nadstr. Račun pri Poštni hranil, št. 16.160.
Rokopisov ne vračamo!
21-09 TELEFON 21-09
■■IH		
V Ljubljani, dne 11. februarja 1933.	Štev. 6 — Leto II.	IZHAJA VSAKO SOBOTO
Jugoslovanska akciia
V nizu generacij vsakega posameznega naroda so generacije, ki imajo zgodovinska obeležja, ki so postavile mejnike v življenju svojega naroda, ker so narod vodile po novih potih v nove epohe narodove zgodovine. Taka usodna zgodovinska generacija v življenju našega naroda je naša generacija, ki je prva jugoslovanska generacija, mejna generacija zgodovine slovanskega Juga. Kajti ta generacija je nosila jugoslovansko nacionalno misel skozi vojne vihre, preko revolucije in jo privedla do končne triumfalne zmage.
Fanatizem, jeklena volja in nesebična požrtvovalnost naše generacije, vse to^ je omogočilo stvarstvo Jugoslavije. Napačna politična interpretacija je dovedla do krize Jugoslavije, ki je sedaj še potencirana s splošno gospodarsko krizo. Vendar bistvo današnje krize Jugoslavije in težkoče, ki jih ona preživlja, po vseh onih peripetijah, ki jih je prešla, vse to je v resnici kriza izmenjave dveh generacij. Naši generaciji se ni dala možnost, da do konca dovrši svojo zgodovinsko funkcijo in misijo, in šele sedaj si ta generacija prebija pot, da zamenja starino.
V imenu te generacije so govorili pred vojno, med vojno in po vojni, poklicani in nepoklicani. Njeno zgodovinsko delo je politično tolmačila stara generacija eshaeske, antijugoslovanske in pseudojugoslovanske miselnosti in orijentacije, in ta generacija se je povsem zatajila. Sedaj šele je prišel čas, da generacija jugoslovanskega aktivističnega edinstva spregovori sama v svojem imenu, da stvori politični afront jugoslovanskega edinstva in sama interpretira fevojc delo.
Tisti elementi, ki so zamislili, organizirali in izvedli jugoslovansko nacionalno revolucijo morajo sedaj politično organizirani med narod, da postanejo odločilen faktor narodnega in državnega življenja in da do konca ustvarijo ideale jugoslovanskih nacionalnih revolucionarjev in bojevnikov. Generacija, ki je dala cele armade aktivnih borcev za zmago jugoslovanske nacionalne misli, in ki je za idejo jugoslovanskega nacionalnega osvobojenja in uedinjenja prešla skozi strelske jarke, barikade, kazemate in koncentracijska taborišča, in ki je izdržala borbo s premočnim in brezdušnim tujcem, ta se mora zopet organizirati in priti do besede v svoji rodni zemlji, da hrabro in nesebično vstane na braniku države in vseh dobrin zma-gonosne jugoslovanske nacionalne revolucije.
Pod diktatom zgodovinskega trenutka, v katerem živimo, in pod težo dogodkov, ki jih preživljamo, je končno v vseh krajih države v vrstah te generacije dozorelo spoznanje in stvorjena odločnost, da naša generacija ne more še dalje pasivno gle-
dati, kaj se zbira okrog nas in prekrižanih rok čakati, da nas dogodki pregazijo. Danes, ko se Jugoslavija in Evropa ter ves svet nahaja na usodni kulminaciji in pred nevarnostjo, da vtone v kaos novih političnih in socialnih perturbacij, smatramo, da je absolutna dolžnost našega pokolenja, da stopi drugič na areno zgodovinske po-zornice.
Naša generacija je prešla strahovito živi jensko šolo med vojno in po^ vojni, mi smo aktivno sodelovali pri rušenju tuje države in pri stvarstvu nacionalne države. Naša življenjska izkušnja je velika in tudi mi imamo danes že povsem zgrajene poglede na vsa življenska vprašanja jugoslovanskega naroda in države. In ko naša generacija končno postane faktor javnega življenja Jugoslavije, potem se bodo vsi njeni problemi manifestirali v povsem drugačnih in novih vidikih. Na mah bodo prestala ona fiktivna vprašanja, s katerimi se brez vsake potrebe mučimo, pojavila pa se bodo akutna vprašanja realnega življenja, ki smo jih stalno zanemarjali. In potem bomo jasno videli, da problem Jugoslavije ni srbsko-hrvatski, ni srbijansko-prečanski, pač pa da je ta problem gospo-darsko-socialni in kulturno-prosvetni. Rešiti ta vprašanja znači rešiti problem Jugoslavije. Instinkt rase in narodna zavest, ki nam je kazala premo pot, po kateri je treba hoditi za časa aneksije, veleizdajni-ških procesov, komisarijatov, balkanske in svetovne vojne, ta zdravi instinkt nam govori tudi danes, po kateri poti naj krenemo in povedemo za seboj ves narod iz te težke politične, gospodarske in socialne krize, ki jo preživljamo. Naš program nam diktira naša prošlost, diktirajo ga ideali naše mladosti, katerim se nismo nikdar izneverili in ki jih hočemo končno pro-vesti v delo.
Mi smo se spontano organizirali, ko je bilo treba ustvarjati Jugoslavijo, mi se spontano organiziramo tudi sedaj, ko je treba braniti Jugoslavijo. Naša vodilna misel, od katere ne odstopamo niti za las, je bila in ostane: Jugoslovanska nacionalna individualnost in jugoslovanska državna integralnost.
Z gotovih strani se prepevajo že pogrebne molitve Jugoslaviji. Zločinski preroki prorokujejo njen pogin. Mnogi pričakujejo njen polom, govore o delitvi Jugoslavije in že vadljajo, kdo bo ugrabil večji del. Med tem se vsi oni, ki slabijo Jugoslavijo in žele njeno propast, strahovito varajo, če mislijo, da za Jugoslavijo stoji samo še policija. Oni pozabljajo, da za Jugoslavijo stoji edinstvena zmagonosna revolucija in borbena generacija, ki je to revolucijo izvedla in ustvarila Jugoslavijo. Pozabljajo pa tudi, da ta generacija še ni izrekla svoje zadnje besede. (Jugosl. Reč)
Edina pot
Qui peut souffrir, peut oser!
Pod tem naslovom je prinesel »Slove-nec< od 5. februarja 1933 vsebinsko povsem pravilen, lepo pisan uvodnik. Ne polemiziramo principijelno z drugimi listi, tudi ta naš članek ni polemičen, marveč povzema in razpleta le inicijativo, ki jo je dal »Slovenec«.
Per aspera ad astra, star izrek, ki vsebuje staro, dovolj preizkušeno resnico, da ni Uspehov brez žrtev. To velja zlasti za idejne pokrete. Malo jih je postalo meso z evolucijo, večina njih, ziasti pa vsi veliki, idejni pokreti so bili oživotvorjeni le z žrtvami, Pa naj so bile te tudi samo pasivne. Poleg tega pa zahteva oživotvorjenje velikili, v kateremkoli smislu prevratnih idej gotovih zunanjih premis, ki obstojajo v konfliktu med starimi, izživetimi in novimi, ter zaradi tega Privlačnimi gesli gospodarskega, socijalnega ah nacijonalnega značaja! Če ni teh premis, Potem so žrtve brezuspešne in nesmiselne, “r6z žrtev pa ni zmagala še nobena ideja, kajti vse, kar je staro, je sicer okostenelo, llua pa tradicijo in brani svoje pozicije do trajnosti.
Kristusov nauk se ni širil tako naglo 5®*o radi svojih notranjih vrednot, njegovo lrjenje je pospeševala kriza vsega tedanje-gospodarskega, kulturnega in zlasti soci-®lneKa reda, ki je — tako kot današnje — ari zdravniki po svojih starih receptih niso
znali ozdraviti. Kristov nauk je pomenil pravi recept za tisto dobo, zato so se ga oprijeli predvsem mali in zatirani in umirali zanj kot seme boljše bodočnosti!
Pojav Martina Lutra ! Reakcija proti onemu Vatikanu, ki se je kopal v krvi in pregrehah, proti onim oznanjevalcem Kristusovega nauka, ki so imeli božjo besedo le na jeziku, pa so bili dejansko le trgovci z božjo besedo in izmozgovalci nevednega s peklom strašenega ljudstva. Francoska revolucija? Nova gesla so v krvi zadušila stare, preživele parole absolutne monarhije in njenega .gospodarskega in socialnega ustroja. Ne bomo navajali drugih primerov, preidemo kar k ideji jugoslovanstva, njeni zgodovini in njenemu krvavemu razvoju.
Od prvega Karadjordjevega vstanka v letu 1804 dalje je živela ta ideja in lebdela pred očmi vseli res prosvetljenih Srbov, seveda še kot, daljni cilj. Iz tega vstanka se je razvilo postopoma z največjimi žrtvami državno življenje bivše kraljevine Srbije, to življenje pa je — tako pravi S. Novakovič — v vseh svojih pojavih okrepilo poznejše pojave jugoslovanskega nacionalizma no le v njegovih političnih težnjah, marveč tudi v književnosti in narodni prosveti vseh jugoslovanskih plemen. Ko je vladal Milan Obre-novič, ki gotovo ni deloval v jugoslovanskem pravcu, je izjavil Svetozar Markovič tole: Misel našega narodnega edinstva je naj-
revolucijonarnejša misel, kar jih obstoja na balkanskem polotoku od Carigrada do Dunaja. Ta misel vsebuje uničenje Turčije in Avstrije, ukinjenje Srbije in Črne gore kot samostojnih kneževin in revolucijo v celotnem političnem kompleksu našega naroda. Iz delov teh dveh cesarstev in iz te srbske kneževine nastane ena nora država, to znači narodno edinstvo«.
Povratek Karadjordjevičev pomeni začetek doslednega, stvarnega dela za oživotvorjenje jugoslovanske ideje, za osvoboje-nje in uedinjenje vseh Jugoslovanov. Že akt kronanja kralja Petra kaže prvi zunanji znak te misli: Hrvati in Slovenci so prisostvovali temu aktu — ne kot gostje, marveč kot člani enega in istega jugoslovanskega naroda! Leto 1912 in nato 1914! Po bitki na Ceru je vlada Srbije v Nišu podala izjavo, da je postala ta veiika borba že od svojega začetka dalje borba za osvobojenje in uedinjenje vseh naših neosvobojenih bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev.«
Po umiku preko Albanije je naš kralj 23. aprila 1916 v velikonočnem proglasu svojim vojakom dejal: »Naj se čuje iz Vaših ust le ena trdna in odločna beseda: borba do zmage in izgona sovražnika, borba do osvobojenja vsega srbskega in jugoslovanskega naroda.«
In kraljevi božični proglas od 25. decembra 1917 pravi vojakom: »To leto je dovedlo v našo sredino lepo število naših milih bratov izven kraljevine: Srbov, Hrvatov, Slovencev in Čehov. Došli so, da se bore... za osvobojenje in uedinjenje naše mile domovine: Srbov, Hrvatov in Slovencev, tega našega narodnega ideala.«
Krfska deklaracija od 20. julija 1917 pravi: »Naš troimeni narod je eden in isti po krvi, jeziku v besedi in pisavi, po občutenju svojega edinstva, po skupnih življenjskih interesih svojega nacijonalnega obstoja.«
J,e še demarša dr. Korošca zavezniškim vladam v Ženevi od 3. novembra 1918:
. imenu jugoslovanskega naroda, bivajočega na ozemlju bivše Avstro-Ogrske prosimo zavezniške vlade in vlado v USA, da izvolijo priznati Narodno vječe v Zagrebu kot zakonito vlado tega naroda, sočasno pa ta narod kot zavezniško nacijo«.
Temu je sledil 1. decembra 1918 in vse drugo. Čemu te bežne sličice. Le v ilustracijo, da je bila ideja enotne države in enotnega naroda uresničena po stoletni borbi, da je preživela najtežje peripetije in splam-tela tem višje, čim večja je bila stiska, čim večje so bile žrtve. Ideja je okopana v krvi in zjeklenela v ognju, ta ideja je vznikla iz krvi in kosti in je bila oživotvorjena kljub vsem zaprekam:	dve	carstvi sta morali
pasti, da je nastala Jugoslavija. Kaj je bilo potem, kaj nas briga. To, za kar je dalo življenje sto in stotisoč herojev, to nam mora biti sveto, oporoko teh junakov moramo čuvati za vsako ceno, če hočemo častno živeti in umreti. Jugoslavija sme in more zginiti šele potem, ko bo poginil zadnji Jugoslovan na njenih ruševinah.
Enotna Slovenija? Punktacije jo hočejo, Slovenec jo propagira v svojih člankih o Irski, Jeholu in ne vem še čem, v svojem uvodniku od 5. 2. 1933 pa blagruje žrtve,
Kakšne žrtve?
Bodimo resni! Za Jugoslavijo je padlo skozi stoletja na stotisoče najboljših borcev,
Po žrtvah se cenijo ideje, kaj ne? Primerjajte žrtve in potem povejte, katera ideja je večja, katera manjša, katera mora zmagati, katera mora propasti. Zmagala bo veiika ideja enotne Jugoslavije, propadla bo malenkostna ideja samo-
stojne Slovenije, če je sploh še kaj logike in božje pravice na svetu, če smo sploh vredni svobode v svoji lastni svobodni državi.
0	žrtvah za idejo samostojne Slovenije moremo govoriti le v predpustnem času. Kdor pa hoče resno govoriti o žrtvah, ta naj pomisli najprej na druge, resnične žrtve. Sredi januarja so minula 4 leta, ko so prišli iz ječe slovenski nacionalisti. Od 8. 9. 1928 dalje so sedeli povsem nedolžni v ječi, deloma težko bolni, pa niso klonili. Njihovi tovariši izven ječe niso negirali države, tudi takrat so priznavali princip »Država nad vse«, ki ga je tako lepo povdaril takratni predsednik ministrskega sveta dr. Korošec, oni dr. Korošec, čegar strankarsko glasilo je psovalo te žrtve z morilci, roparji, tatovi in dajalo Italiji v roke strašen materijal proti naši državi, materijal, ki je bil z 99% neresničen! To so bile tihe žrtve tihih borcev, ki so priznavali državo in njeno avtoriteto tudi takrat, ko je vodil krmilo države dr. Korošec! Te žrtve niso grozile z maščevanjem in se tudi niso maščevale, ko so prišle na svobodo. Vedele so, kdo jih je blatil, kdo jih je denunciral in hotel uničiti iz besne obsedenosti. Pisec onih strašnih člankov in denun-cijanti hodijo in bodo še hodil nekaznovani po Ljubljani, ker niso vredni, da bi se jih dotaknle roke ali noge poštenih jugoslovanskih Slovencev. Vi pa grozite: »Ko pridemo na oblast, takrat bodo šli v konfinaeijo drugi, toda ne z vlakom, ampak peš«, in Vi se zgražate nad denuneijacijami!
Grozite, prijatelji, imejte sestanke in urejujte samostojno Slovenijo, zbirajte podpise za njo in zavajajte bedno naše ljudstvo. Samo enega ne storite! Ne igrajte se z državo, za katero niste žrtvovali ničesar! Ni Vaše delo ta lepa Jugoslavija, gorje Vam, kadar udarijo po Vas zidarji te države. Takrat ne bo	in praznih besed. Zapomnite
si, da ne bodo razdirali nikdar oni, ki niso gradili. Če bo treba novih žrtev, prav! Dali jih bomo mirno in zavedno za enotno, nedeljivo Jugoslavijo, toda te naše žrtve bodo plačali drago vsi oni, ki ne znajo ločiti države in osebnih ambicij.
Edina pot, kje je, kam vodi? Edino pot kaže princip »Država nad vse«, samo ta pot vodi v lepšo, boljšo jugoslovansko in s tem tudi slovensko bodočnost. Pustite igračkanje z ognjem, ki peče, pustite orožje, kajti vaše roke so prenerodne za tako opasne stvari. Vodite procese ali pridigujte božjo besedo, toda ne pozabite, da živite v Jugoslaviji, katero so zgradili in jo bodo tudi ohranili drugi, ne pa vi. Spametujte se, dokler ie še čas. Ni vse prav v naši državi, pa ni bilo tudi takrat, ko je bil dr. Korošec ministrski, dr. Natlačen pa oblastni predsednik. Treba je in bo še dela, to delo bo izvršeno takrat, ko bodo zgrabili vsi, ki imajo čiste roke, skupaj za vile in začeli čistiti hlev, najprej seveda pri sebi doma. Mi nacionalisti nismo bili in ne bomo nikdar partizani, imamo čiste roke in smo pripravljeni seči v vsako čisto roko, tudi v vašo. Toda lastniki vseh teh rok morajo priznati načelo »Država nad vse« ter morajo ločiti državo in režim. Napadajmo režim in posamezne njegove predstavnike, kadar greše, nihče pa ne sme napadati države, ki mora biti vzvišena nad vsemi partizanskimi in osebnimi instinkti.
To je edina pot, po njej gremo mi, sledite nam vsi, ki še niste zgubili pameti in hočete živeti kot svobodni Slovenci v svobodni, močni in čisti Jugoslaviji. Znali smo trpeti, trpeli in žrtvovali smo več ko vi, zato vzemite na znanje, da bomo znali trpeti tudi v bodoče. Ravno radi tega pa vemo in vedite tudi vi, da ni poti nazaj in da ostanete z nami vred v enotni, edinstveni Jugoslaviji. Ne upirajte se temu, boljše bo za vse, predvsem pa za vas, kajti vaši živci ne bi t ' > nesli resničnih žrtev.
Članstvu Narodne odbrane!
Dne 4. februarja 1933 je Nj. Vel. kralj sprejel na Dedinju v avdijenci predsednika Središnjeg Odbora Narodne odbrane v Beogradu, Ilijo Ž. Trifunoviča — vojvodo Bir-ranina. Naš predsednik je razložil Nj. Vel. kralju celotni delovni program nase organizacije. Naš vladar je sprejel z velikim interesom in zadovoljstvom na znanje referat o sedanjem delu Narodne odbrane. Naš narodni vladar je izjavil svoje visoko zadovoljstvo, da siri Narodna odbrana po zaključku prve etape svojega delovanja, to je po provedbi narodnega osvobojenja in uedinjenja, svoj delokrog v smislu sodobnih potreb nacije in države.
Ko obveščamo o tem svoje članstvo, moramo posebej podčrtati dejstvo, da so ponovno razne zelo vplivne osebnosti izražale pomisleke proti osebi našega predsednika ter svarile nacionaliste, naj ne stavljajo na čelo tako ugledne in močne organizacije moža, ki je samo vojvoda Birčanin, pa ni
niti minister n. r., niti general v pokoju ali kaj podobnega. Svcsti si velike odgovornosti so ga delegati vseh oblastnih odborov Narodne odbrane iz vseh delov naše države in našega naroda soglasno postavili na celo zato, ker ni »ugledna osebnost«, ker jo ostal tako preprost in iskren, kot je bil v Časih četovanja. In to izbiro je sedaj sankcioniral tudi naš vladar! Bodi nam vsem to v zadoščenje, predvsem pa bodrilo za nadaljevanje začetnega dela v pravcu čistega, jugoslovanskega nacionalizma. Na delo, da ustvarimo Čimprej v resnici čisto, jugoslovansko Jugoslavijo, da damo čimprej tej naši državi resnične, nacionalno zavedne in ponosne drŽav-njake!
Živel kralj!
Oblastni odbor Narodne odbrane v Ljubljani.
Konkurz Carl Pollak, d. d. v Ljubljani
Družba je bila ustanovljena z osnovno glavnico 1,500.000 Din, in so bile vse delnice v rokah familije C. Pollak. Družba ni objavljala bilanc. Podjetje je eno največjih industrijskih podjetij v Sloveniji in je zaposle-valo v dobrih časih do 1000 delavcev. Družba je imela obrate v Ljubljani, Kranju in na Vrhniki. Kakšen je moral biti promet, je razvidno iz poročila konkurzne mase, da so člani familije C. Pollak od 1922 dalje vzeli zase iz podjetja velikansko vsoto dinarjev 22,000.000!
Leta 1927 se je obrnila družba na Mestno hranilnico ljubljansko za večje posojilo do 25,000.000 Din. Agende Mestne hranilnice je vodil takratni gerent, ker je bil upravni odbor hranilnice razpuščen. Dodeljen mu je bil sosvet 5 članov s posvetovalnim glasom. O posojilu se je razpravljalo v seji 31. januarja 1927. Navzoči izvedenec je poročal, da je letnega prometa v Ljubljani 16,500.000 Din, v Kranju 15,500.000 dinarjev, na Vrhniki 20,000.000 dinarjev, skupaj: 52,000.000 Din, ki bi se pa dal zvišati na letnih 150,000.000 Din. Pri tem poročilu se je omenilo, da daje čevljarna 10% dobička, vse tri tovarne pa 18,000.000 Din na leto.
Knjigovodstvene knjige sploh niso bile pregledane, ker s tem delom poverjeni član sosveta ni imel časa.
Dalje je poročal izvedenec o cenitvi stavbišč. Stavbišče se je cenilo v Ljubljani po 45 Din, na Vrhniki po 20 Din, v Kranju po 25 Din za kv. meter. Na podlagi teh cen je bilo stavbišče v Ljubljani cenjeno na
740.000 Din, v Kranju na 576.000 Din, na Vrhniki na 328.000 Din. Skupaj na 1,644.000 dinarjev.
Stavbe v Ljubljani so bile cenjene na
7.225.000 Din, v Kranju na 6,257.000 Din, na Vrhniki na 2,618.000 Din, skupajj na
16.100.000 Din.
Strojilne jame v Ljubljani na 260.000 dinarjev, v Kranju na 660.000 Din, na Vrhniki na 220.000 Din, skupaj na 1,140.000 Din.
Stroji, ki so pretežni del nepremičnine so bili cenjeni v Ljubljani 9,850.000 Din, v Kranju 5,680.000 Din, na Vrhniki 2,918.000 dinarjev, skupaj: 18,448.000 Din.
Transmisije pa v Ljubljani 594.000 Din, v Kranju 388.000 Din, na Vrhniki 301.000 dinarjev, skupaj: 1,283.000 Din.
Stavbišča, stavbe, strojilne jame, stroji in transmisije so bile torej cenjene skupaj na 38,615.000 Din.
Drugih privatnih stanovanjskih hiš niso pregledali, ker bi bilo to baje preveč stalo. Vse te hiše so bile cenjene na 12,600.000 dinarjev.
Navzoči g. J. Pollak je pojasnil, da je po njegovem mnenju cenitev strojev in tovarn nizka, ker znaša letna produkcija tovarn 45—68,000.000 Din, terjatve napram dolžnikom 15,000.000 Din, dočim je dolgov pri Češki Industrijalni in Gospodarski banki
9.460.000, garancije 2,438.000, pri Ljudski posojilnici v Ljubljani 10,600.000 Din, garancije Narodne banke pa 2,400.000_Din. Po teh poročilih se je sklenilo dovoliti firmi Carl Pollak, d. d. v Ljubljani hipotekarni kredit
25.000.000 Din proti vknjižbi na I. mestu na vsa privatna posestva in tovarne tvrdke Carl Pollak d. d., oziroma proti izjavi Ljudske posojilnice v Ljubljani, da se zaveže na vsakokratno zahtevo Mestne hranilnice dati cesijo za njeno I. looo vknjiženo terjatev na tovarnah. G. J. Pollak je še omenil, da bo dolg amortiziran v 5 letih.
Obresti so bile določene po 9%, amortizacija celoletno 5% bi se naj plačevala dva-krait na leto po 2-5%. Prva bi se morala plačati 1. januarja 1928, račun bi se zaključeval štirikrat na leto. Odpoved je bila dogovorjena obojestransko na pol leta.
Ni preteklo od tega še 5 let, odkar se je to posojilo dovolilo, in družba Car Pollak je prišla v konkurz. Dne 21. marca 1932 je bil razglašen konkurz nad premično in nepremično imovin® d. d. Carl Pollak. Konkurz je zahtevala zagrebška firma Mavro Fischer. Dne 2. aprila 1932 je bil izvoljen upniški odbor predvsem iz zastopnikov velikih upnikov. Med velikimi upniki so: Mestna hranilnica ljubljanska s 30 milijoni, Hranilni in posojilni zavod s 13 milijoni, Prva hrvatska štedionica s 7 milijoni. Pasiva prekašajo aktiva za ca 33,000.000 Din po stanju z dne 20. februarja 1932. Sklep Mestne hranilnice ljubljanske od 31. januarja 1927, da se da posojilo 25,000.000 Din proti vknjižbi na vsa privatna posestva in tovarne d. d. Carl Pollak, je pa bil izvršen šele 1. 1930.
Vknjižbe so bile sledeče:
1. na	tovarni v Ljubljani	Din	15,000.000.—
2. na	tovarni v Kranju	Din	8,000.000-—
3. na	tovarni na Vrhniki	Din	4,000.000-—
4. na	pos. dr. Megler v Lj.	Din	2,196.000-—
5. na	pos. K. Pollak ml.	Din	2,196.000-—
6. na	pos. K. Pollak st.	Din	624.000-—
7. na	posestvu P. Pollak	Din	240.000-—
8. na	posestvu J. Pollak	Din	720.000-—
Skupaj .	.	Din	31,280.000*—
Vknjižiti se je morala ta vsota, ker je prevzela Mestna hranilnica tudi garancijo za
5.000.000 Din pri Narodni banki za tvrdko Carl Pollak. — Vsa pasiva družbe znašajo:
87,472.000	Din.
Posebnega komentarja k tem ugotovitvam nam ni treba pristaviti, napravi si ga lahko vsak sam. Moramo pa izreči svoje začudenje, kako je mogla Mestna hranilnica ljubljanska kot strogo pupilarno varen zavod dovoliti, od njej zaupanih hranilnih vlog, katere mora po svojih statutih vedno le pupilarno varno nalagati, ogromno posojilo
25.000.000 Din in prevzeti za 5,000.()00 Din garancije. \Industrijska podjetja niso pupi-larno varni zavodi, na tovarne, stroje, transmisije in strojilne jame bi tak zavod nikdar ne smel dovoljevati posojila. Kako optimistična je bila cenitev Mestne hranilnice leta 1927, dokazuje sodna cenitev iz 1. 1932 po otvoritvi konkurza. Tovarna v Ljubljani je bila cenjena na 10,465.000 Din, stroji in pritikline na 2,486.300 Din, tovarna na Vrhniki na 2,683.000 Din, stroji na 820.300 Din, tovarna v Kranju s stroji vred na 5,517.000 dinarjev.
Skupaj: 21,971.300*— Din leta 1932.
Skupaj: 38,615.000-— Din leta 1927.
Take finančne transakcije so stvar bančnih zavodov!
Nerazumljivo je tudi, kako je mogel kmečki denarni zavod kot »Hranilni in posojilni zavod« posoditi 13 milijonov dinarjev industrijskemu podjetju brez vsakega sigurnega jamstva. Nadalje je nerazumljivo, kako je mogla družba z delniškim kapitalom komaj 1 'A milijona Din kontrahirati pasiv za ogromno vsoto 87 milijonov, zase pa tekom 9 let vzeti iz podjetja 22 milijonov dinarjev. Delniška glavnica je morala biti že zdavnaj izgubljena.
Ta konkurz je tipičen vzgled, kako se finančne transakcije ne smejo delati.
Še o krizi steklarske industrije
V	eni zadnjih številk je »Pohod« navedel uradne podatke o uvozu steklarskih izdelkov, in to samo votlega stekla iz inozemstva v našo državo. Iz članka je razvidno, da se je v enem samem letu uvozilo robe, ki bi jo mi lahko izdelali doma, za ogromno vsoto 36 milijonov dinarjev. Iz članka je tudi v obrisih razvidno, kje moramo iskati vzroka temu ogromnemu uvozu.
Namen današnjega članka naj bo, da se stvar pregleda v potankosti in da se merodajni zganejo, da pride delavstvo do zaslužka, kraji pa, v katerih ta industrija živi in to so Hrastnik, Sv. Križ in Paračin, do blagostanja.
Ni namen tega članka, da bi komu škodoval, temveč da pribori delavstvu zaslužka in dela, kar edino delavstvo zadovolji. Ni krivo delavstvo, če se orijentira in plove v raznih meglenih strujah, temveč so tega krivi oni, ki razvijajo te »strupene pline« v našem gospodarstvu.
Pri vsakem delu, pri vsakem gospodarstvu je treba gledati naprej, je treba imeti gotov načrt za bodočnost, tega pa pri naših steklarnah ni. Na vsako mesto je treba postaviti ljudi, ki razumejo svoj posel in ki imajo sposobnost in voljo, da povzdignejo obrat, v katerem delujejo. In kar je tudi glavno, je to, da vodstvo obvešča delavstvo po njegovih zaupnikih, kako se bo obratovalo in koliko časa.
Vsega tega pri »Tvornieah stekla d. d.« menda ni.
Danes vidimo, da imajo te tri tovarne, ki zelo neredno obratujejo, zaposlenih, poleg različnih šefov, ravnateljev in generalnih ravnateljev, sedem inženjerjev, od katerih nobeden ne spada v steklarsko stroko, še kopico različnih poslovodij, kemikov in ostalega administrativnega osebja. Ves ta aparat, ki se prišteva med strokovno osobje je z malimi izjemami popolnoma nevešč steklarstva in se
vlagati svoj kapital v podjetja, ki niso znala živeti. Ker pa vemo, da je ravno Prva hrvatska štedionica naš največji in najsolidnejši zavod, zato ji svetujemo, da se resno pobavi z razmerami v tem podjetju. S svojim vplivom in močjo naj doseže, da se odpusti nepotreben upravni balast in da pridejo na vodilna mesta ljudje, ki razumejo svoj posel, in ki imajo razumevanje za delavstvo in splošen napredek podjetja.
Gospodje, ki vodijo današnje podjetje so raztrobili kot vzrok, da morajo prenehati z obratom za gotovo dobo, to, da ni denarja, da država ne da posojila oziroma samo pod pogojem, da se isti porabi za obratovanje steklarne v Paračinu. Ravno tako se čujejo predlogi, naj bi dala denar za nadaljnje obratovanje. Naše mnenje pa jc, naj se denarja sedanjemu vodstvu ne da, ker bo tovarna z njim pač nekaj časa obratovala, nato pa pride ponoven zastoj. Če je gospodom res potreben denar in če se jim gre res za to, da tovarna deluje, pa naj dajo iz svojega. Saj je znano, da niso brez premoženja in da imajo celo lepa posestva v sosednjih državah.
Vzrok neobratovanja ni pomanjkanje denarja, ampak glavni vzrok je v tem, da trgovci skoraj za isto ceno nabavijo in prodajajo neprimerno boljše češko steklo. Seveda v naglici se ne da izgotoviti finega stekla in če ni pravih strokovnjakov, potem še celo ne. Pri teh podjetjih pa vidimo, da imajo na-
kopičene v svojih skladiščih ogromne količine raznih steklenih izdelkov, ki ne bodo šli nikdar v promet. Ves ta materijal se prenaša pri vsakem naročilu iz skladišča v skladišče, ves ta materijal pomeni samo izgubo časa in denarja za podjetje. Medtem ko kupujete črepinje v Avstriji in Nemčiji, razbijte in pretopite raje to brezvredno robo, ki vam je samo v napotje. Ko tako vidimo na eni strani te ogromne količine brezvrednih izdelkov po skladiščih, opazimo na drugi strani, da se mora pri vsakem naročilu izgotoviti izdelke na brzo roko, ker tiste, po katerih povprašujejo ni v skladiščih. Da pa seveda laka roba, izdelana na hitro, ne more odgovarjati naročilu še manj pa konkurirati finim inozemskim izdelkom, je jasno.
Vemo pa, da bo vse to trajalo še naprej, če država sama ne bo posegla vmes. Saj današnji kapitalistični mogotci ne predstavljajo ničesar drugega, kot srednjeveške fevdalce, katerim je ljudstvo dajalo desetino svojih pridelkov in svojo kri. Današnji mogotci pa dajajo svojim tlačanom samo desetino, vse drugo se pa porabi za njih brezskrbno življenje.
Pozivamo vse gg. poslance razen enega, vse senatorje in ministre dravske banovine, da se temeljito pregleda poslovanje tega podjetja, ker delavstvo hoče dela in zaslužka, država pa denarja in podjetij, ki so sposobna, da krijejo potrebo lastnega trga.
Omladinci!
S pokretom, s katerim smo pričeli v marcu 1932, stopamo pred širši krog somišljenikov. Sedaj, ko pregledujemo uspehe svojega desetmesečnega dela, lahko mirno rečemo, da ima naš pokret pravico do življenja in možnost obstoja.
Prve ovire so odstranjene, prvi uspehi so doseženi. Klevete, s katerimi nas obsipajo naši nasprotniki, smo odbili in sedaj lahko ponosno ugotovimo, da smo in bomo ostali brezkompromisna jugoslovenska omla-dina, na katero nimajo vpliva možje dnevne potilike, temveč samo zahteve časa, v katerem živimo. Zato moremo mirno reči, da predstavljamo neodvisen narod in sodoben pokret, ki naj se vkorenini v dušah vseh mladih Jugoslovenov.
Hočemo, da tudi omladina enkrat samostojno nastopi z jasnimi zahtevami in brezobzirno kritiko.
Hočemo, da se preneha žonglirati z Jugoslovenstvom in Slovenstvom in jasno povemo, da je Jugoslovenstvo pojem, ki druži štiri rodove v skupnih prirodnih, etnografskih, nacionalnih in gospodarskih mejah, da je zgodovinska potreba, ki ne izključuje raznih individualnosti, katere ima naš narod v v območju različnih kulturnih, gospodarskih in socijalnih prilik.
Hočemo iskreno in nesebično delati za popolno socialno pravičnost, ki naj doprinese blagostanje vsemu jugoslovenskemu narodu.
Zahtevamo enotno jugoslovensko politiko, ki naj smotreno deluje z narodom za narod.
Zahtevamo, da se odstranijo iz javnega življenja ljudje, ki so izrabljali zaupanje naroda v svojo korist.
Zahtevamo lojalnost in poštenost od vseh političnih voditeljev in osebnosti, ki trenutno vodijo ali bodo vodili usodo države.
Zavedamo se, da bomo s tem svojim radikalnim programom povsod naleteli na odpor, ker so povsod ljudje nepoštenih ambicij.
Zavedamo se, da ljudje, ki so v bivši Avstriji in Srbiji vodili politiko, pošteno ali ne, danes ne morejo več nastopati, četudi bi se morda iz koristolovstva hoteli vživeti v nove državne razmere.
Razumljivo je torej, da bo samo nova generacija, prežeta s pravim idealizmom, ju-goslovenskim, demokratičnim in socialnim čutom, ki bo radikalna in revolucijonarna v pozitivnem smislu, ki bo torej ustvarjala i» gradila, ki nacionalnih in kulturnih dobrin naroda ne bo uničevala, da bo samo taka generacija znala in mogla ustvariti na Balkanu Jugoslavijo, ki bo ekonomsko neodvisna in ki bo edina jamčila popolno neodvisnost našega naroda.
Pozivamo vso jugoslovensko omladino, ki veruje v veliko bodočnost Jugoslovenstva, ki je zmožna in voljna v naših vrstah delovati za Veliko Jugoslavijo, da se pridruži našemu pokretu.
Omladinska Narodna Odbrana.
Petovia
r*Gf
vsi ti inženjerji. in ravnatelji učijo te obrti od poslovodij in boljših preddelavcev. Znano je, da je svoj čas steklarstvo cvetelo, ko je vodil vse te obrate ne inženjer, temveč samouk Vilčnik, ki je s svojim znanjem in delavnostjo dvignil steklarno iz nič in uspel, da so šli naši steklarski izdelki v velikih količinah po vsej državi in celo v Levanto. Bil je priprost človek, toda strokovnjak, ki je držal v šahu vse obrate in dvignil podjetje do blagostanja.
Danes obratujejo vse te tovarne v zelo skrčenem obsegu in zelo neredno. Njih proizvodnja je, če pomislimo, da je to edina tvornica v Jugoslaviji, naravnost malenkostna. Generalno ravnateljstvo v Zagrebu, ki s svojim upravnim aparatom mnogo stane, nima nikakih pozitivnih uspehov. Čemu je treba danes, v teh časih, ko je imenovano podjetje v vednem pomanjkanju gotovine, vzdrževati centralo v Zagrebu? Ali ne bi bilo mogoče, da se ta centrala prenese v Hrastnik, kjer je najmočnejša tovarna v državi? Če res ni nikakih naročil, kakšen namen in korist ima, da podjetje, ki stalno meče delavstvo na cesto, ki redno vsako leto nekoliko mesecev stoji, vzdržuje tako ogromen upravni aparat. Ali je kriza samo za delavstvo? Ali naj samo delavstvo nosi vso bedo in pomanjkanje? Do danes še ni bil odpuščen ali neplačan nobeden inženjer, ali kak drug višji funkcijonar. Gospodje, povejte' nam, kaj počnete v času, ko Vaše tovarne stojijo, s temi strokovnjaki? Kaj dela centrala v Zagrebu? Saj se jih plačuje? Ali je morda tudi tu kak poseben namen?
V	tem članku se obračamo tudi na »Prvo hrvatsko štedionico:, o kateri vemo, da je glavni delničar pri družbi, o kateri pa tudi vemo, da je zaprosila za zaščito po § 5. Ali so ji znane ra/mere v tem podjetju? Iz poloma raznih bank in denarnih zavodov smo videli, da so propadli radi tega, ker so
Na Bregu pri Ptuju je tvornica čevljev z imenom »Petovia«. Koncem preteklega leta je tvornica nenadoma prenehala z obratom. Odpustila je nad 90 slovenskih delavcev, dočim je še nadalje obdržala vse nemško delavstvo in uradništvo.
Z začetkom tega meseca bo pa začela tvornica z novim polnim obratom in baje pride več tujih »specialistov«. — Med drugim igra glavno vlogo vprašanje ravnatelja. Ker je dosedanji ravnatelj odšel v Šoštanj k neki drugi tvornici, je vršil njegove posle nadvse priljubljen nacionalist g. Operman in tako se je v naših narodnih krogih domnevalo, da bo postal on definitivno ravnatelj Ivornice. S tihim zakulisnim delom Nemcev, pa se je našel neki tuji žid, ki bi naj zasedel ravnateljsko mesto ter kot tak prote-žiral nemško in tujo uradništvo.
Zato smatramo za svojo sveto nacionalno dolžnost, da s temi vrsticami opozorimo vso našo javnost, nacionalna društva, državno oblasti, predvsem pa Inšpekcijo dela v Ljubljani, da ta nacionalno-socialni zločin preprečijo.
Potrebno se nam zdi opozoriti na sledeča dejstva:
Mesto Ptuj leži ob našem severnem obmejnem pasu ter je bilo pred vojno največja in najmočnejša nemškutarska trdnjava, v katero se je vselil nemški kapital ter podkupoval bedne slovenske duše. V Ptuju, okolici, posebno pa v Halozah med ubožni-mi viničarji je zavladal despotizem nemškega mogočnika, ki je vršil silno raznarodovalno politiko ter kot krvoses izsesaval naš narod.
Po vojni se položaj ni dosti zboljšal. To kar se je pred vojno vršilo odkrito in javno, se zdaj vrši tiho za kulisami in z vsemi diplomatskimi zvijačami. Vsi večji trgovski, obrtni in industrijski obrati v Ptuju so v rokah nemških, ali vsaj nemško orijen-tiranih elementov. Naš človek je mali obrtnik ali mali trgovec, sicer pa je kot uslužbenec odvisen od nemškega delodajalca. Kdor ima vpogled v podrobnosti odnosa slovenskega uslužbenca in nemškega delodajalca, posebno sedaj v vsesplošni gospodarski stiski in krizi, ve kakšno vnebovpijoče nasilje se dogaja se sedaj v svobodni državi nad narodno zavednimi uslužbenci. — Jugoslovanski uslužbenci se radi »krize« odslav-Ijajo iz služb, na njih mesta pa prihajajo
nemški uslužbenci, ali pa oni, ki ge z dušo in telesom prodajo nemškemu kapitalu ter so mrtvo in voljno orodje nemških nasilnikov. Naši uslužbenci so prisiljeni v internem poslovanju vporabljati izključno nemški jezik, sprejeti morajo nemško miselnost ter še udeleževati prireditev nemške manjšine. Naši kupovalci iz mesta in okolice so radi zadolženosti popolnoma odvisni od nemških upnikov.
V	zadnjem času — ko prihajajo naši intelektualni in manuelni državljani od vseh strani domov, ker jim tujina noče in ne more več dajati kruha — pa se v našo državo vtihotapljajo tujci, predvsem avstrijski državljani, hoteč ipri nas dobiti to, česar jim njih domovina ne more dati. Izrabljajo« našo državljansko gostoljubnost, zasedajo kot »nenadomestljivi špecialisti« najboljša mesta.
1. Njihovo delo pričenja običajno z brezvestne nemško propagando, vzbujajoč v narodu nezaupanje do naše nacionalne države, češ da je vzrok krize v tem, ker se je bivša avstro-ogrska monarhija razkosala na tri in še več novih držav in namigavajoč, da bi z revizijo meja kriza takoj ponehala;
2. z gospodarsko zlorabo in korupcijo vseh vrst tako opljačkajo narod, spravijo svoje milijone na varno ter zapuščajo skra-hirano podjetje, odidejo kot zasluženi veterani v svojo domovino, kjer vnukom opevajo svoja junaštva ter se imenitno izživljajo z denarjem, za katerega je delala žuljava roka našega delavca, ki radi neuspehov in krivic ves zbegan in srdit išče zatočišča v raznih prevratnih idejah in strujah,
Z vsem tem pa v resnici trpi naša velika narodna državna skupnost ogromno moralno škodo. Zato je dolžnost vseh nacionalistov, da se bore proti takemu počasnem«* a temeljitemu uničevanju narodnega gospodarstva in razkrajanja vere v veliko bodočnost jugoslovanskega naroda.
Zahtevamo, da pride uprava tvornice Petovie v narodne roke, tako da njim dini in ponosnim nacionalistom n° bo treba v lastni državi po 14 letni narouni svobo klečeplaziti in upogibati hrbte pred tujim državljani, ki nas gledajo z oholo predrznostjo od zgoraj navzdol!
Toliko v vednost vsem onim, ki imajo pri nas odločilno besedo pri urejevanju narodno ekonomskih in socialnih vprašanj!
Z obhodov
Maribor
SLUŽBE LE DOMAČIM POTNIKOM
Vse naredbe, ki jih je izdalo ministrstvo trgovine in obrti je za mariborske industri-.jalce postranska stvar in zaposlujejo še vedno trgovce potnike tujce. Med temi so taki, ki ne znajo ali nočejo s svojimi odjemalci govoriti slovenski. Velika krivda je tudi na strani trgovcev. Kadar jih tak potnik poseti, ga hite pozdravljati v nemškem jeziku.
Mariborska tkalnica in apretura Doctor
i	drug, lastnik Dr. Ernst Zucker, stanujoč na Dunaju ima zastopnika nekega Ehrensteina, ki stanuje stalno na Dunaju in prihaja v Jugoslavijo samo, da tukaj potuje in da odnese zaslužek nazaj v Avstrijo. Ehrenstein je ravno sedaj v Jugoslaviji na potovanju ter odjeda kruh našim brezposelnim nacionalnim in zavednim jugoslovanskim zastopnikom. Imel sem priliko govoriti z drugim jugoslovanskim zastopnikom te tvrdke, ki pa mora potovati samo v manjše kraje, kjer se manj zasluži. To mu je seveda tujec milostno prepustil.
Karl Thoma, tvornica svile v Mariboru, ima nekega Bergera z Dunaja kot prodajnega šefa, ki razpolaga z luksuznim avtomobilom in potuje samo v velike kraje Jugoslavije. Stanuje stalno v Mariboru in vemo, da ga lahko vsak trenutek kdo od naših ljudi nadomesti. Ako bi imel v Avstriji Jugoslovan 'tako mesto, ga vlada takoj izžene. Pri nas se pa šopiri tujec in se nam smeje, da nismo zmožni in da mora on tukaj biti.
Mariborska tekstilna tvornica, Maribor-Melje, ima nekega Kolbana z Dunaja kot šefa vseh potnikov. Naši nastavljenci so tam od njega odvisni in v večnem strahu, da jih ne vrže na cesto. Vsi ti tujci imajo gorostasne plače, ker je »nobel« in zna samo nemško-Lastniki jih na vse pretege ščitijo, da ostanejo še naprej tukaj.
Tovarna trikotaže Benger i sinovi, pod imenom »Zora«, ima celo nekega zastopnika, in to edinega za vso Jugoslavijo. Po rodu je Hrvat z imenom Bedič, ki pa je optiral za Avstrijo in stanuje ter plačuje davke na Dunaju. Ta gospod prihaja trikrat na leto v "Maribor, kjer prevzame kolekcijo in potuje neovirano po vsej Jugoslaviji. Dobiček _ in dober zaslužek seveda gre z njim v Avstrijo, kamor ga tako srce vleče. Ta Bedič ima veliko hišo na Dunaju. Med časom, ko ne potuje, mu ni treba skrbeti za košček kruha, kot njegovim jugoslovanskim kolegom, ker dobi za vsa naročila v naši državi izplačano provizijo, četudi jih ni osebno izvršil. Dobro bi bilo vedeti, kako taki gospodje svoj zaslužek, ki presega stotisoče, spravijo čez mejo. Ko pišem ta članek, se nahajajo vsi ti potniki v Jugoslaviji in neovirano posečajo stranke. Mnogi naši zmožni zastopniki, ki so že pred vojno zastopali velike tovarne, pa so brez zaslužka, ker ima pri nas tujec prednost. Ko pa pride čez Špilje v svojo blaženo domovino, tedaj zabavlja čez vse nas Jugoslovane.
Krani
KINO PREDSTAVE
Pred kratkim se je v zvočnem kinu v Narodnem domu v Kranju predvajal film »Pesem noči;«. Pri tej priliki se mi je uho lahko naslajalo ob mili italijanski pesmi. Seveda, rekel ni nihče besede, ker smo Sloven-
ci kulturni in nas take malenkosti še malo ne razvnamejo, kaj da bi še protestirali! Pač pa ne morem si kaj;, da bi ne opozoril vodstva kina, naj v bodoče malo bolj pazi, kak-čne zvočne zurnale servira občinstvu. Kot prva točka žurnala je odjeknila po dvorani — italijanska kraljeva himna, nato se je pa v vsem svojem sijaju in mogočnosti pojavil sam hudi Musolini. Sledila je parada in vzklikanje junaških črnih srajc. Zelo ganljiv prizor! Taka stvar sokolsko dvorano res povzdligine. Škoda, da ni občinstvo poslušalo italijanske himne stoje in odkritih glav! To bi ne bilo nič čudnega, ker smo Slovenci zelo prizanesljivo in kulturno ljudstvo!
Vodstvo kina si gotovo ne predstavlja, kaj bi se zgodilo v Italiji, če bi se n. pr. predvajalo kje kaj slovanskega, kot recimo, Vseso-kolski zlet v Pragi, ali, da bi se celo culo sokolsko koračnico. Omenjeno vodstvo gotovo ne ve, da bi v takem slučaju tisti nesrečni kino v Italiji ne dočakal konca predstave, za kar bi italijansko občinstvo poskrbelo z znanim načinom. Kaj takega se pri lias ne more zgoditi, ker smo preveS kulturni, da bi imeli smisla za »taka« barbarstva. Pripominjam pa, da bi bilo tako barbarstvo marsikdaj koristno.
Priporočamo vodstvu Sokola, naj ukrene potrebno, da se kaj takega v Narodnem domu več ne dogodi,
V. P.
Radovljica
LJUDSKA PROSVETA
Da je dvojni sistem vzgajanja mladine naperjen proti naravnemu procesu narodnega uedinjenja, ter da ni v skladu^ z obstoječimi zakoni, je list »Pohod« že večkrat ožigosal.
Posledice tega »dvojnega delovanja« so v našem mestecu prišle te dni do izraza. Fanatično preslepljena mladina, ki vegetira in se dnevno tudi iz okoliških vasi zbira v »Prosvetnem ljudskem domu«, pod krinko športnega kluba »Kres« itd.; je zašla z ilegalnim razpečavanjem letakov v protislovja z obstoječimi zakoni.
Žrtve tega so postali za sedaj skoro brez izjeme samo mlečnozobi mladiči — kupljeni petelinčki, dočim so preizkušeni, starejši petelini, ostali še v zavetju. Tako n. pr. javni in skriti vodje nimajo prav čiste vesti, ker se je eden teh gospodov izrazil, da najbrže ne bo dolgo, da bodo i oni pozvani na odgovornost. Zavedajo se pač, da je njihovo izobraževanje mladine razgaljeno.
Javornik
TUME BANDA, TUMER KOPF
V	tukajšnjih obratih K.I. D. i zgleda skoro vse tako kakor kje v Rajhu. Osobito, če prideš v pisarno, dobiš ravnatelja in večji del uradništva, ki ne razume slovenskega jezika. Če se hoče naš delavec kaj zgovoriti, mora imeti tolmača. Seveda vsi ti so nenadomestljivi.
Pred letom smo dobili nekega gospoda, seveda Nemca, ki pa do danes še ni pokazal nič posebnega kot to, da je strokovnjak v priganjanju in pa zmerjanju. Naše delavce zmerja s »tume banda, tumer kopf« in s prstom kaže, da so naši delavci osli. Res je, da smo osli, ampak le za to, ker pustimo, da
se taki tujci šopirijo med nami. Imamo pa še nekega gospoda, ki smo mu mi nacionalisti največji trn v peti. Vse take in enake gospode resno opominjamo, da naš Janez ve, do kod segajo meje Jugoslavije in da bo ta Janez enkrat tem gospodom povezal culo in jih poslal tja, kamor že zdavnaj spadajo.
Po obratih so še vedno razni nedostatki, ki nas spominjajo na ranjko Avstrijo. Zahtevamo od gospoda ravnatelja, da vse take ne-dostatke odstrani in jih nadomesti s slovenskimi.
Polianska dolina
Velikodušen veleposestnik? Tistemu veleposestniku, ki je v Grosupljem na nekem shodu javkal nad prevelikimi plačami učiteljev in javnih nameščencev prav z veseljem svetujem, naj kar zamenja vlogo lastnika ali pa naj »vrle« priščipne in podari drugim, če je res tak po srcu, kadar govori za ljudstvo.
Kje radi podpisujejo! Ako je nekaterim duhovnikom, učiteljem, bivšim poslancem itd. itd. preveč, da bi dali svoj podpis spomenici za kralja in državo, naj jim bo tudi preveč, da bi podpisali prejem plač in podpor od te zaničevane države. Nekje okoli in okoli od pričetka do konca doline je preveč gnilega v državi »Danski«. Država čez vse! Bo treba palice, metle ali brce, ker je vse že preveč nesramno in naduto!
Nočni sestanki. V neki Dolenji ali Gorenji vasi sklicujejo ponoči sestanke. Bi bilo bolj pametno za te »nacionalne« kroge, če bi napravili zares sestanke podnevi in skupno v cilju za utrditev nacionalne in državne misli. Pustite osebne prepire in koristi!
Šaleška dolina
DOBRO PLAČANI TUJCI
Ime velenjskega rudnika prihaja zopet v svet. Električna centrala se razširi in bo oddajala v zvezi z drugimi banovinskimi elektrarnami tok celo do Zagreba. Prav je, da se oživi in poveča delo na rudniku, da pridejo ljudje zopet do svojega skromnega zaslužka. Želeti je le, da bi se ta tudi redno izplačeval. Bati se je bilo že, da bo tuj kapital pokopal ta premogovnik, vendar je — kakor se vidii
— zmagala uvidevnost 'poklicanih činiteljev. Nekateri veščaki so namreč predlagali in se borili (menda iz svojih lastnih »tehtnih« vzrokov), da bi prešla splošna elektrifikacija v roke tujega zasebnega kapitala, ki bi mu bili porabniki toka izročeni na milost in nemilost. Sicer pa imamo pri nas menda še premalo tujcev na dobro plačanih mestih, med tem ko domačini gledajo skozi prste in premišljujejo o krivicah tega sveta. Tako je šla n. pr. tovarna usnja Woschnagg (!!) v »Graz« po inzenjerja kemije, ki bo imel baje 8 tisoč Din mesečne plače. Seveda v Jugoslaviji ne najde takih kapacitet v kemični stroki, da bi pomagale vzdrževati nemški značaj Šoštanja. Ta tvrdka ima zaposlene tudi pristne Madžare za čisto navadna, nikaka specijalna dela. In ti ljudje so dobro plačani in radi tega objestni in arogantni napram domačinom. Inšpekcija dela — kje si?
Če pa nočemo biti krivični, moramo navesti, da so tudi na rudniku zaposleni ljudje, sicer naši državljani, ki jim je pa delo za narod in državo deveta briga. Seveda od njih, ki so bili že rdeči, potem črni in zeleni ne moremo zahtevati, da bi postali beli in če so
— so po sili! Jih bo pa »Pohod« o priliki malce »pohodil«!
Metlika
BELOKRANJSKE TEŽAVE
Če prideš čez naše krasne Gorjance v Belokrajino, v Metliko, ti vpade v oči napis nad neko trgovino, ki konča z črko —X—. Ne dvomim, da je imetnik korenjak in zaveden Slovan, ker poznam to ime tual r* Ljubljane. Vendar si pa ušojam opozoriti naše Belokrajnce, da se bo tujski promet vedno bolj razvijal. Če pride tujec v naše kraje, bo mislil, da je nekje v Rajhu, ali pa da je tukaj Avstrija imela svojo najmočnejšo postojanko. Metlika ima tudi svojega Gandhija, ki je že marsikomu resnico povedal v obraz. Sedaj ga ne tožijo več, kaj mu pa morejo?!
Metlika je pa tudi zelo patriotično mesto. Eno mi pa le ne gre v tek, zakaj zaposlujejo tujca pri elektrarni z dokaj visoko plačo. Ne vidijo pa domačinov, ki so absolvirali tehniške šole, in kii morajo gledat, kako jim tujci odjedajo kruh. Govori se, da je to stvar gospodarskega odbora, ker dotičnik pusti dober del svoje plače v neki gostilni, katere lastnik je načelnik tega odbora:
Vprašamo, kje je nadzorna oblast? Kolikor sem mogel poizvedeti, so Metličani zelo zadovoljni s svojim srezkim načelnikom, ki je baje ne samo vzoren upravnik temveč tudi pravi demokrat.
Obiskal sem tudi drugo sestro, ki rivali-ziira z Metliko, t. j. krasni industrijsko zelo razviti Črnomelj. Ali kaj pomaga, če ni vodstva, ki bi moralo dajati impulzivnost. Razpaslo se je tu strankarstvo, ki ubija vsak napredek.
Na žalost se vodje pogostoma menjajo, še preden spoznajo svoj rajon do dobrega. Tudi nižje uradništvo se pošilja sem neizvežbano v svojem poklicu. Glava oblasti si ne izbere svojih svetovalcev izmed zaupnih mož.
Na občini imajo večino kmetje, ki so jim glavna skrb vinske gorice. Sposobni so navadno preglasovani, in tako se širi korupcija od tam, od koder bi se morala pobijati. Bliža se sezona izletov, tujski promet bo mogoče velik, kaj jim boste pa prožili? Blatne ulice, zapuščen trg. Poluotok Črnomelj nima kopališča, nima niti klopi ob cesti, po leti neznosen prah, v jeseni, pozimi in spomladi pa grozno blato po mestu. Kdor pa ne verjame, naj le vpraša sejmarje. Toliko v naglici, prihodnjič kaj več o temu.
Sv. Vid pri Ptuju
O SLEPCI - SPREGLEJTE!
Te dni je krožila vdanostna adresa Nj. Vel. kralju, raznim tukajšnjim ustanovam, društvom itd. v podpis. Naš župnik, znami »narodnjak« gospod Jakob Soklič, pa ni podpisal, češ — politika ga ne briga! Vprašamo g. Sokliča, zakaj je pa čital »Pastirska list o Sokolu v cerkvi, zakaj je dodal komentar in se strinjal z njim, ako ga politika ne briga? Saj »Pastirski list« ni govoril samo o Sokolu, ampak tudi o poštenem »slovenskem imenu«!!! In kako je bilo z »agitacijo« v času volitev v 1. 1931?!!?
In Primorci v »Nanosu« poslušate in se navdušujete pri njegovih govorih in predavanjih.
O Izraelci okrog »zlatega teleta«!
POSREDOVALNICA NARODNE ODBRANE ZA SLUŽBE
Nacionalno zaveden trg. potnik špecerijske stroke, brez posla, išče primerne službe.
Četniško glasilo. V Zagrebu je izšla prva številka »Jugoslavenskega četnika«, ki jo priporočamo našim somišljenikom in prijateljem.
Akademiki, Narodna odbrana Vas kliče v zbor, krepite niene vrste v pohodu proti korupciji in nepošteniul
Akademski „Pohod“ Jugoslovanska misel
Doživeli so svoj polom razni režimi in sistemi a ne jugoslovanska ideologija. Da je ta polom baš posledica nerazumevanja jugoslovanstva in da nam vsi dosedanji dogodki morejo biti le dober nauk, kako se jugoslovanstvo ne sme razumeti in izvajati. Jugoslovanstvo ni uničeno, ampak vedno nujnejše zahteva svojo ostvaritev.
Zato moramo mi kot omladina, pa tudi nared, uvideti, da ne smemo kloniti glave in kot ostali obupanci ustaviti svoj korak na razpotju. Mi poznamo svojo smer, zato ne smemo izgubljati časa z iskanjem druge. Spoznali smo, da je jugoslovanstvo edini način, s katerim lahko dosežemo svoje ideale: pravico, blagostanje in svobodo.
Uvideli smo torej osnovanost in potrebo jugoslovanstva, a predno preidemo na razlaganje naš© ideje same, take kot jo mi, današnja omladina zastopamo, je potrebno, da spoznamo nekatera dejstva, ki slede iz izkušenj našega dosedanjega življenja in današnjega časa.
Morda bo tudi nam kdo očital, da delamo kompromise. A mi §e zavedamo, da jih delamo tam, kjer so potrebni. Jugoslovanstvo nam je življenjsko načelo, a ne pesem ali utopija, zato moramo računati z dejstvi in ne smemo mimo njih, ako hočemo, da bo naša ideja res ideja življenja — zmožna življenja.
Prvo, kar moramo ugotoviti, je potreba po novih ljudeh. Naš' predvojni politiki iz stare šole, ki jim je njihov stari avstrijski in srbski način politične- borze vzrastel globoko v krvi, se morajo umakniti in dati mestu novim sposobnejšim močem. Skrajni čas je, da pride v ospredje ona generacija,, ki je Jugoslavijo gradila na bojiščih in sanjala o njej v ječah. Ona bo najbrže razumela, da danes ,lo tiči glavni problem jugoslovanstva v srb-
stvu, hrvatstvu in slovenstvu, ampak da treba najprej v duhu edinstva rešiti ekonomske in socialne probleme našega naroda, da ni naša največja rana separatizem, ampak korupcija, demagogija in egoizem baš na onih mestih, kjer bi moral vladati čut največje dolžnosti in odgovornosti do naroda. Stari politiki niso bili kos svoji nalogi, zato je popolnoma prirodno, da v njih ne vidimo več svoje rešitve, ampak, da zahtevamo drugih sposobnejših, ki bodo bolje razumeli duh časa in zahteve naroda.
Skrajni čas je, da pokažemo širšim slojem, kaj je to pravo jugoslovanstvo, da ga bodo množice poznale, Mie zmožne kritike in borbe, a da pri tem ne zaidejo nikdar več v take ekstreme, v kakršnih se danes nahajajo. Prepričani smo, da bo vsak, ki mu bo pojasnjena prava osnova jugoslovanstvu, opustil svoj obup in zopet z vedrim licem gledal v bodočnost, za katero se bo boril. Dokazati treba, da se jugoslovanstvo danes ne nahaja v dekadenci, ampak da propadajo baš vsi oni, ki jugoslovanstva niso razumeli, a so mislili, da ga edino oni razumejo in smejo razlagati. Zgraditi treba jugoslovanstvo kot celoto, vedno sproti dograjevati, ustvariti na ta način sintezo zahtev vseh plemen južnih Slovanov. To je naloga naših znanstvenikov in javnih delavcev. In to jugoslovanstvo, ki bo nastalo tudi s sodelovanjem širših slojev, naj postane temeljni princip vsega delovanja našega naroda.
Pri tem delu pa moraimo vedeti, da smo mi danes edino v očeh jugoslovansko orientiranih ljudi, ter večinoma tudi v znanstvenem svetu gledani kot en narod. Toda mislimo, da je za narod bitna narodna zavest najširših slojev. Tu si moramo odkrito priznati, da v tem pogledu še nismo narod. Slovenci, Srbi in Hrvati smatrajo sebe za tri različne Jnarode, čeprav priznavajo, da jih družijo mnoge sličnosti. Tu so razlike v dosedanjem razvoju nn življenju vzrok velikih diferenc med posameznimi rodovi. Stoletja smo živeli ločeno, stoletja so vtisnila vsakemu
svoj pečat, iin zato moramo prepustiti odpravljanje teh razlik času in popolnoma svobodnemu razvoju. V tem se mi baš razlikujemo od drugih, ker srno uverjeni in prepričani, da se bomo s časom spojili v eno, ter bomo vzlic vsem jezikovnim in sigurno tudi kulturnim razlikam med poedinimi rodovi, vendar čutili in živeli kot ena celota, en narod.
Tega pa jugoslovanstvo ne bo nikdar doseglo, če bo skušalo pridobiti samo inteligenco. Pridobiti in navdušiti' mora tudi dušo delavca in kmeta, ki sta temelj našega naroda. To pa bo doseglo samo z velikimi reformami na področju narodnega gospodarstva, posebno v agrarni in socialni politiki.
Na teh osnovnih mišljenjih so zgrajeni naši pogledi na razna vprašanja, ki jih bomo skušali vsaj v glavnih obrisih podati. Tu bo tudi lahko marsikdo uvidel, kako pravzaprav mi razumemo jugoslovanstvo, prepričal se bo, da to ni nobena mrtva ideologija, ampak problem, ki nas sili odgovarjati vsak dan na nova vprašanja.
IV.
Nikakor nimamo namena v tej naši prvi okrožnici podati točen program našega po-kreta. To pa iz dveh razlogov. Naloga tega našega dopisa je, samo povedati, zakaj smo se odločili, da delujemo in gradimo v smeri jugoslovanske ideologije, vkljub tako močni duševni depresiji, ki danes vlada v tem pogledu. In drugo, ker mislimo, da se program jugoslovanstva nikdar ne more točno in končno povedati. Jugoslovanstvo se nahaja v neprestani evoluciji, prilagojevati se mora vsak dan noviim zahtevam in razmeram, zato ga ne smemo vkovati v brezčutne paragrafe, kajti to bi bila njegova smrt. Vendar s tem ni rečeno, da bomo ostali, ali pa da smo brez programa. Mi imamo izgrajene svoje pojme in zahteve, toda gradili smo jih na drug način, nego je o običajno, in na isti način jih hočemo podati oziroma razložiti drugim.
V	prejšnjih poglavjih smo obravnavali našo osnovo in na ujeni podlagi bomo reševali razne probleme, ki trenutno zahtevajo svoje rešitve. Zato ni naš program abstraktna celota, lepo zamišljen filozofski sistem, ampak skupina konkretnih odgovorov na razna vprašanja in zahteve, ki nam jih prilike stavijo. Na isti način hočemo tudi v svojih okrožnicah graditi in razlagati svoje mišljenje. V vsaki izmed njih bo obravnavano kako posebno vprašanje, in na ta način bomo postopoma vedno bolj izpopolnjevali našo ideologijo, v kolikor nam to razmere dopuščajo. Skušali bomo z ozirom na reelne prilike, na življenje samo, dokazati, da je edino v okvirju jugoslovanstva možno rešiti naše današnje in bodoče probleme, o čemer smo mi sami trdno prepričani.
Toda kot pri vsakem drugem delu, tako moramo tudi tu imeti zgrajene svoje osnovne pojme, iz katerim borno potem izvajali svoje mišljenje. Temelj vsega nam je jugoslovanstvo s svojim glavnim ukazom, da moramo delovati in skušati čimbolj koristiti svojemu narodu. Z ozirom na ta vrhovni postulat našega kot tudi vsakega drugega nacionalnega delovanja so izgrajeni naši osnovni pogledi na gospodarske, kulturne, politične in socialne probleme našega naroda.
Naše politično in sploh celokupno življenje se bo edino tedaj dobro in normalno razvijalo, ako bo ves jugoslovanski narod čutil edinstveno, ko bo Slovenec vedel, da so njegovi interesi povezani z interesi Srba ali Hrvata. V vsakem drugem slučaju pa bi se še huje razvila medsebojna borba in sovraštvo, ki ne bi nikdar dovedla do konsolidacije našega skupnega življenja. To nam dokazuje že usoda Vidovdanske ustave. Zato stojimo brezkompromisno na stališču političnega edinstva južnoslovanskih rodov. Toda priznati moramo, da smo od njega še zelo daleč, kajti baš v poslednjem času so med ljudstvom prevladale razne separatistične struje, ki izrabljajo današnjo splošno, posebno pa ekonomsko težko situacijo v svoje zlobne namene. (Dalje.)
Guštani
SAMO ZA PEČENKO JIM GRE!
Dopisnik »Delavske politike« je zopet odgovoril in sicer na naš članek, ki ga je podpisal tov. Matija Gradišnik.
Naš dopisnik je očital nekemu samozvanemu delavskemu voditelju in njegovim par somišljenikom svoječasno skrajno slabo poslovanje za tukajšnjo klavnico in sestavljanje kolektivne pogodbe; cboje je tukajšnje delavce močno oškodovalo.
Za odgovor pa dopisnik Delavske politike ni zmogel ničesar drugega slabega našemu agilnemu domsniku in vodji narodnega delavstva očitati, kakor to, da je zastonj pojedel v Celju pečenko, ki mu jo je plačal njegov imovitejši somišljenik.
Mi pa pravimo: ko bi Gradišnik tudi tisoč pečenk zastonj pojedel, bi od tega^ ne imel niti eden delavec v Guštanju kake škode; pa tudi to; ker je bil tov. Gradišnik včlanjen tildi pri krščanskih socialistih, bi vas baš on tudi lahko opozoril na Kristusove besede, da marsikdo pač ridi neznatno smet v očesu bližnjega, bruna pred lastnim očesom pa ne opazi. Če našim ne morete nič hujšega očitati, kakor pečenke, bomo vsako prav lahko pojedli... Vi pa Vaših polomij ne boste mogli požreti nikoli, pa naj imate še tako velika usta, dolg jezik in široka žrela.
Sedaj se tudi ne bomo več čudili, da ste, ko se spodtikate radi ene same darovane pečenke, zavrgli listo močne delavske organizacije samo radi enega spregledanega podpisa. Kar se pa tiče dijet, pa le pri sebi najprej pometajte v smislu poprej citiranega Kristusovega nauka.
Preklicevali ali pa celo za odpuščanje prosili pa nismo in tudi ne bomo. Dajemo samo pojasnila in tolažbe, kadar se nam zde potrebne. Sedaj sami vidite, da ste se zopet lagali. Veseli nas pa, četudi se čudimo, da so se tudi guštanjski socialisti 1. 1919. v Tivoliju izjavili za Jugoslavijo! Tako vsaj piše Delavska politika. Živeli!	Pohodovec.
*
Dne 22. januarja t. 1. se je vršil drugi redni občni zbor naše streljačke družine. Poročila posameznih odbornikov so bila izčrpno podana iin so predoSile, da (družina kljub splošni krizi vzorno deluje. Odbor je z malenkostnimi spremembami ostal stari le vzorni tajnik gospod Janko Gačnik je kot tajnik dal ostavko, to pa iz razloga, ker je drugje prezaposlen. Upamo, da bo novi tajnik tako vesten kakor tovariš predhodnik.
AVSTRIJSKE METODE
Gospod Gamsenegg oziroma, da Vas danes s pravim imenom imenujemo, gospod Ernest Osiander, končajte s svojo dvoličnostjo. Ne poskušajte podkupovati naših javnih organov z dobrinami svoje kašče, saj Vam ne nasedajo, so preveč pošteni. Bolj pošteni so, kot Vi in Vaši sinovi, ki nemotoma jedo jugoslovanski kruh in vendar so se sramovali nositi naše šajkače, zato pa pridobili državljanstvo držav, kamor jih sili srce. Narodnjaki mežiške doline želimo, da Vaša dva sinova kmalu zapustita naše ozemlje, v nasprotnem slučaju bomo to zahtevali ali pa kar sami pokazali mejo.	Franc	Votlapeč.
Ali ste že plačali naročnino ?
SlatinalRadenci
KDO TUDI OGROŽA NAŠO SEVERNO MEJO
Tukaj imamo mlado Sokolsko četo, čigar člani so po večini kmetski sinovi, ki vršijo redno svoje verske dolžnosti. To je sigurno dobro znano g. kaplanu Škofiču pri Kapeli. Vendar ni mogel, da ni dodal tudi svoj komentar po prečrtani škofovski poslanici. Z vidnim zadovoljstvom je poudarjal besede in z orlovskim pogledom pogledal svoje ovčice, hoteč spoznati učinek »svetih« besed. Če bi Vam bila smela odgovoriti dobra polovica vernikov, sigurno bi Vas ne bila volja čitati dalje te edinstvene, jezuitske poslanice. Za enkrat ste izkoristili svetost in nedotakljivost božjega hrama. Če ste junak in značajen mož, skličite javen shod, na katerem bomo lahko govorili vsi.
Poleg Sokola mu je v želodcu tudi plesna šola, o kateri je govoril in jo prikazal kot neko Sodomo in Gomoro. Ali vas ni sram, ko vidite Vaše fante in dekleta iz »katoliškega društva« kako nerodno plešejo po prireditvah, ki jih prirejate ravno Vi? Posebno še, ko je bil vendar Vaš ideal postati plesni učitelj. —
Zanimiva je njegova objava službe božje za kak narodni praznik. Poziva seveda samo drž. uradnike in uslužbence. Kmetu, obrtniku ni treba sploh vedeti za narodne praznike. AJi ne vživamo vsi blagodat našega uedinje-nja? Ali se niso borili tisoči in tisoči za našo svobodo? Seveda Vi in Vaša družba ste bili doma, ko so drugi krvaveli na domovino. Zato ne morete dovolj ceniti to svobodo, ki je zgrajena na kosteh naših najboljših smov.
—	Mi ne želimo borbe, toda vedite, da je m bo naša sveta dolžnost in pravica boriti se proti vsakemu, ki bo stal na poti našega po-kreta.
SPLOŠNE RAZMERE
Živimo tu ob severni meji naše domovine, daleč od kulturnih središč. Delikatnost našega položaja zahteva malo več pozornosti s strani odločujočih. Pred vsem bi se moralo nastavljati semkaj sposobno in nacionalno zrelo uradništvo. Na žalost, mnogi smatrajo te kraje za kazenska mesta, kar je pa popolnoma napačno. Za pravega narodnega delavca je tu dovolj dela, čeravno je ledina v resnici trda in nehvaležna. Naš kmet se po večini ne more vživeti v nove razmere, nastale 1. 1918. Predolgo je bil pod vplivom sosednega Nemca, ki danes nesramno izrablja to — suženjsko naklonjenost.
Vsa industrija, pri kateri naš kmet edino kaj zasluži je še zmeraj v nemških rokah. Ne mislimo s tem reči, da gospodarji teh podjetij razglašajo svoje nemštvo, toda delavec, ki sliši gospodarja govoriti le nemški, ga^ skuša posnemati misleč, da mu s tem ustreže. To bo še posebno poglavje, o katerem bomo poročali prihodnjič. Glavna rak-rana pri nas je slab ali nikakšen nacionalni odgoj našega kmeta. Edino nar. šole in nacionalna društva, v kolikor obstojajo, vršijo svojo dolžnost. Toda kaj pomaga ves trud pri mladini, ki je odvisna od svojih starišev, a do teh je nemogoče priti. Starejši ljudje so sploh apatični do vsakega kulturnega napredka in kot taki ne puščajo radi svojih otrok v nacionalna društva. Tu bi uspela le duhovščina, če bi bila vedno na mestu. Toda o tem rajši molčimo. Še na tistih par narodnih praznikov, ki so v zvezi s cerkveno službo božjo, ne pozovejo vse vernike. Pri Kapeli n. pr. se na taka
blagodarenja poziva samo uradništvo in šolska mladina. Mnogi mislijo, da sploh ne smejo tiste dni v cerkev. Ali ni to sramota? Kadi bi vedeli, če se je tudi tako pozivalo za Franc Jožefov god!? — Pri proslavah nar. praznikov ne vidiš niti občinskih odbornikov, dasi so mnogi celo odlikovani.
Druga pekoča rana je, da so naš kmet še vedno boji, da se prej al islej povrnejo stari strankarski časi. En sam primer. Neki starejši kmet me je vprašal: »Ja, kaj pa bo z nami, če pride na vlado Korošec?« Iz tega strahu se mnogi ne upajo pristopiti k Sokolu ali k drugi nar. organizaciji. Prepričani smo, da se ta misel trosi po gotovih tipih, ki radi ribarijo v kalnem. Tu je poklicana inteligenca na deželi, do pove narodu, da se nima bati nikogar radi tega, če ljubi svojo domovino in svojega kralja. Toda ta inteligenca ni povsod na mestu. Imamo n. pr. pri nas drž. uradnika, ki se sicer bije po prsih kot narodnjak, a njegov najljubši jezik je še vedno v uradu in zunaj — nemški. Celo z domačini, Slovenci, govori najrajši nemški. Kako naj narod vzljubi svoj materinski jezik, če sliši drž. uradnika — Sokola!, da ga nagovarja v tujem jeziku. Ta gospod, čigar ime bomo za enkrat zamolčali se bavi doma in v uradu s kupovanjem tuje valute. Posebno mu je pri srcu »Edelvaluta« — šiling. Kaj naj si misli preprosti človek o našem dinarju, ko vadi tak »lov« za tujo, mogoče manj vredno valuto. V takih slučajih bo morala poseči vmes drž. oblast, a N. o. bo morala večkrat pokazati na take parasite, ki škodujejo narodni stvari sigurno več, kot pristen Nemec ali Madžar.
— Pika.
Gornia Radgona
NARODNA ZAVEST OBMEJNIH DEKLET
V	Gornji Radgoni je nekaj gospodičen, ki so jim domači fantje premalo »nobel«. Zato pa kaj rade zahajajo čez most k sosedom v vas. Naši slovenski fantje seveda ne znajo tako sladko govoriti kot švabski bitlerjanci. Žalostno je pa najbolj to, da so vse te gospodične članice domačih društev med njimi tudi odbornice in bodoča vzgojiteljica našega naroda. Sestre, kje je vaša narodna zavest?
— Priporočani vam malo manj domišljavosti in malo več narodnega ponosa.
Črnomelj
Črnomelj. Bela Krajina, dasi uboga in zapuščena, vendar ne zaostaja v svojem nacionalnem delu za ostalimi kraji. Imenujejo jo večkrat tudi malo Jugoslavijo, ker na tem tesnem kotičku naše grude že stoletja žive Slovenci v največji ljubezni z dosedanjimi Hrvati in Srbi.
Te dni se je vršil ustanovni občni zbor strelske družine v Črnomlju. Meščani, med njimi pa zlasti mladina, so zelo navdušeni za to viteško ustanovo, pa ji je doslej pristopilo že 76 Slanov. Zborovalci so strogo obsodili razdiralno delo punktašev in odposlali predsedniku vlade protestno brzojavko.
Za predsednika družine je bil izvoljen Hinko Prelovec, solunski dobrovoljec in rez. kapetan, čigar izvolitev je bila z živahnim odobravanjem enodušno sprejeta. V ostali odbor pa so bili izvoljeni Joško Štrubelj, Joško Peršak ml., Drevenšek Franjo, Fabijan Alojz, Stariha Janko, Skubic Julij in Pantič Branko.
Ustanovitelj strelske družine je zopet ojačala belokranjske nacionalne vrste, pa ji
v njenem delu želimo mnogo uspehov, za katerega pa nam jamčijo že imena vodstva. Črnomelj je tako zopet pokazal svoje visoko razumevanje za veliko skupno delo v naši dragi Jugoslaviji.
Sladki vrh ob Muri
NEMŠKA ZAHRBTNOST
»Kulturbund« je naslovil na nekega tukajšnjega priganjača, ki ga je rodila slovenska mati sledeče pismo: Ljubi gospod M...! Božičnica se bo vršila dne 26. XII. 1932. pri posestniku R • ■. Obdarovani bodo vsi otroci, ki ste jih predložili na listi. Priporočam vam, da delajte kolikor mogoče tajno, da
ne bo zvedel g  (tu je mišljen tudi šolski
upravitelj!) in da ne bo mogel kaj proti ukreniti.
G|ospodje okoli »Kulturbunda« žalostno za Vas, ki morate delati tajno. Pošteni ljudje delajo javno! Ker pa Vi veste, da Vaše delo ni pošteno, ker hočete kupovati slovenske duše, hočete delati tajno. Fuj! Roke proč! Povemo pa Vam že vnaprej, da nemške božičnice za slovenske otroke ne boste imeli nikoli več na Sladkem vrhu in v Mariboru tudi nel
Bela cerkev
Ustanovni občni zbor Strelske družine v Beli cerkvi se je vršil v nedeljo dne 22. t. m. Udeležba je bila jako lepa in zborovanje obiskano od res zavednih in nacionalno čutečih ljudi. Po volitvah je bil izvaljen sledeči odbor: Cvetko Zorko, rez. podporučnik, Družinska vas, predsednik; Ivan Šegula, župan, Št. Peter, podpredsednik; Karl Hasl, gostilničar, Dol. Kronovo, blagajnik; France Vidmar, učitelj, Bela cerkev, tajnik; Lojze Colja,
IZJAVA
Podpisane organizacije najodločneje protestiramo ter obsojamo nastop predsedstva Akademskega športnega kluba »Primorje« v Ljubljani proti jugoslovanskim primorskim akademikom, ker jih je radi njihovega zadnjega letaka po informacijah dnevnega časopisja ovadilo sodišču.
Na tem mestu podpisane organizacije javno protestiramo proti temu, da je ASK Primorje odigralo prijateljsko tekmo z Italijani v Trstu
Z ozirom na to, ker je Akademski športni klub »Primorje« z odigranjem tekme s fašisti onečastil ime nesrečnega Primorja, ga pozivamo, da spremeni svoje ime!
Primorske organizacije Se pesebej /povdar-jamo, da ASK Primorje ni nikaka emigrantska
organizacija.
Vse športne klube v Jugoslaviji pa prosimo, da ne gredo na prijateljsko tekmo v Italijo, ker bi imelo njihovo odigranje prevelike posledice, predvsem pa tdko gonjo s strani italijanskega tiska proti naši državi, kot ob priliki »prijateljskega« gostovanja ASK Primorja.
Klub jugoslovanskih primorskih akademikov — Ljubljana; »Istra« — Zagreb; »Trst-Gorica-Reka<
— Skoplje; »Istra« — Novi Sad; Tatarski akademski klub — Zagreb; »Soča« — Dolnja Lendava; »Nanos« — Maribor; Športni klub »Istra«
— Novi Sad; Omladin. sekcija »Istre« — Zagreb; S. J. S. U. Župa za dravsko banovino — Ljub-ljana; »Orjem« — Kočevje; »Orjem« — Trbovlje; Oblastni odbor Narodne odbrane — Ljubljana; »Orjem« — Laško; Narodna odbrana — Krško; Udruženje mariborskega učiteljskega naraščaja — Maribor; Starešinska organizacija Preporoda — Ljubljana; S. J. S. U. Napredek — Maribor; Prosvetno društvo »Tabor« — Kamnik; »Istra-Trst-Gorica« — Beograd; Klub koroških Slovencev — Ljubljana; Jugoslovansko napredno akademsko društvo »Jadran« — Ljubljana; »Istra« — Brod na Savi; »Južnoslovenska iskra« — Ljubljana.
Za državo, nacijo, socialnost in poštenje; proti krmcam^kompciji^ja^
Film
nase ze
mlj<
KLETARSKA ŽURN ALI STIKA
V	omotičnem vrtincu brzijo okrog nas V9e mogoče gospodarske in duhovne krize. V popolnem kaosu današnjega razrvanega duhovnega življenja se spuščajo v te vrtince poizkusni balončki političnih užaljencev, ki se ne strašijo nobenega Se tako zlobnega in celo zločinskega sredstva. Lepaki, letaki in plakati, brošure in slična podtalna sredstva tajne publicistike, anonimno in ligarsko mamijo in begajo našega malega človeka. Ne vemo sicer kje in po kakih zaplotnih beznicah se skrivajo kriminalni avtorji, ki se bojijo svetlobe, vendar skrajni čas bi že bil, da se to brezupno in pred vsem protikrščansko poletje enkrat za vselej onemogoči.
Krivično bi bilo 'pavšalno obsoditi ta ali oni stan, to ali ono bivšo politično skupino, vendar se nam zdi potrebno, da tudi o tem spregovorimo odkrito besedo. Dosedanja praksa je pokazala, da se v bistvu vsi ti kolporterji in založniki, te za res edinstvene slovenske liturature, nahajajo na isti liniji. Isti žargon, enaka frazeologija, identinčna demagogija, to so skupne poteze boljševiških plačancev in agentov z onimi drugimi histeričnimi užaljenci, ki hočejo po sili vzbuditi med narodom sovraštvo in sankcionirati udejstvovanja, ki jih krščanska morala v svojem apo-stolstvu proglaša za največja zločinstva.
Nas bi ta zaplotniška žurnalistika ne zanimala, če bi ostajala v mejah dostojnosti in resnice, ali pa vsaj nosila pečat navadne politične gonje. Da pa se v to nacionalno pornografijo in protidržavno rokomavharstvo vnašajo veleizdajo iški proglasi in nacionalna de-zertacija, to so zločini, ki bi jih morala pred vsem preprečiti in onemogočiti nositeljica krščanske etike, od katere to v prvi vrsti zahtevamo, in to ne radi sumničenja, pač pa zato,
ker je ta nositeljica sama sebi dala ob neštetih prilikah pravico in dolžnost, da narod ščiti pred neresnico in lažjo, pred veleizdajo in protidržavnimi zločini.
ŠE MALO 0 FRANC JOŽEFOVI GRENKI VODI
Zadnjič ste omenili v Vašem cenj. listu, da ne gre, da bi se razpečaval v Jugoslaviji preparat z imenom za nas tako »presvitlega« Franca Jožefa. Res je tako in škandal je, da se kaj takega godi. A zdi se mi, da je še bolj čudno, da se pusti to vodo sploh uvažati in trpi, da krade madžarski zid našim ljudem denar iz žepa. Dobrega 'A litra navadne vode, ki izvira pri studencu stane danes 13 Din! Madžarskega Žida stane 1 steklenica največ Din 1-50. Pa bi rekel, da pri prodaji naši ljudje kaj zaslužijo! Pri veletrgovcu stane steklenica te vode skoro 10 Din, trgovec na drobno pa zasluži vštevši prevoz, razbitje steklenic itd. komaj 1 dinar. Ali se izplača? Pa še nekaj je čudno. Dnevno čitamo v vsakem časopisu naše države vse mogoče hvalospeve tej naravni, nedolžni vodici. Franc Jožef je zoper poapnenje žil, zoper debelost, tober-kulozo, srčne bolezni, žolčne kamne, izpuščaje na obrazu, hemoroide in sam bog in Franc Jožef vesta zaikaj jše. Cudnoi je, da pusti oblast, da se napoučenega človeka vara s to vrsto oglasov. Franc Jožef samo čisti želodec in to je vsa njegova zasluga. Isto pa doseže bolnik z grenko ali umetno karlovaško soljo, ki jo ima v ta namen zadosti za 2 dinarja, za več dni. Zahtevamo torej, da se prepove uvoz tega židovskega blaga, ker ne dopustimo, da bi se naše ljudstvo odiralo na račun inozemskih, kapitalističnih Židov!
STRUP IZ KRANJSKE
Kakor ima vsaka rastlina svoj kraj, kjer posebno ugodno raste (n. pr. kopriva na gnoju) tako imamo tudi v duševnem oz. kulturnem svetu pojave, ki imajo v tej ali oni
pokrajini posebno ugodna tla. Junaška narodna pesem cvete na trdih srbskih in črnogorskih tleh, na naših slovenskih rodovitnih poljanah pa mahničevski fanatizem, ki je pognal zadnje čase poseben cvet v pastirskem pismu proti sokolstvu. Kakor drugi narodni pridelki, tako tudi taki pojavi ne ostanejo doma. »Siovenia dooet«, so že svoj čas s ponosom trdili zvesti pristaši rimstva. In tako se je zgodilo, da je katoliško sovraštvo seglo preko naše lepe domovine ne le na Slovaško, kjer zelo radi posnemajo slovenske metode, (kolikor jih že sami dovolj ne poznajo!) ampak tudi h Lužičkim Srbom.
Luž. Srbov je, kakor je znano, samo dobrih 100.000. Razdeljeni so cerkveno (katoliki in protestanti) in tudi dvojno pisavo^ imajo. A vsi so bili združen« v Sokolu, ki je bil splošnonarodna organizacija, tako da jo je morala celo nemška vlada pri miru pustiti. Sokol je bil obramba tega malega slov. naroda. Pa je nekdo vrgel v ta narod seme razdora. Kdo? Jugoslovanski škofje s svojim pismom! Našli so se tam njihovi pristaši (bes jih lopi!) in so rekli: če 22 jugoslov. škofov obsoja Sokola, je Sokol brezverski. In 'že se je zamajala vsenarodna organizacija Lužičkih Srbov. Kdo ne bi proklel onih, ki so tega krivi! Strup verskega fanatizma se bo zaril med razredčene vrste maloštevilnega naroda in pospešil njegov propad. Medsebojno sovraštvo bo uničilo delo obrambe, ki ga je zgradilo sokolstvo na lužiških tleh. Češki listi so polni obsodbe nad tem uničujočim delom jugoslov. epi skopat a.
SLOVENCI SVOJEMU KRALJU!
Slovenci svojemu kralju je bil naslov spomenici, ki jo je v zadnji seji podpisal ljubljanski občinski svet in za niijm vse nase občine, gospodarska, prosvetna, kulturna in druga nepolitična društva. Kakor izvemo, so občine in srezi kar tekmovali med seboj, da napolnijo podpisne pole s čim več podpisa. V
Ljubljani se je podpisovalo na magistratu v zbornici. Tja so prihajali odborniki in predsedniki s štampaljami. Pravijo, da ima Ljubljana okoli 600 društev, podpisalo jih je baje daleko nad 400. V nekaterih občinah so podpisala vsa društva razven ...
Posebno severna meja (Ljutomer) je baje lepo dokazala, kako je treba odgovoriti na take nade, ki jih na 'podlagi zadnjih dogodkov v naši notranjosti, goje naša severni so-
Marburg gestern gestolilen, heute geknechtet, rnorgen befreit.
Zdaj je menda podpisovanje dokončano. Prav bi bilo, da bi se o tem kaj več pisalo, kako so se pri tem izkazale nekatere naše kulturne institucije, ker se šepeče marsikaj. Spomenico ponese baje posebna deputacija, v kateri bo 200 ljudi, v-Beograd. Pravijo, da tvorijo poročila o pobiranju podpisov v posameznih srezih prav zanimiv vpogled v naše razmere po deželi. Ako bo spomenica pokazala pravo sliko našega jugoslov. prepričanja, bo izpolnila svojo nalogo■■■	, ,	,
Čuje se, da se je skušalo od druge strani protiagitirati. Sploh je dežela polna letakov, ki izhajajo iz znanih središč protijugoslovanske propagande.
IZZIVANJE.
Nekateri javni lokali so postali pri nas prava legla javnega izzivanja. Mladi ljudje, ki se jim pozna, da so po večini gojenci naše univerze, hočejo na vsak način pokazati svoje samoslovensko ali še drugačno prepričanje. Zato čitajo na glas časopisna poročila, ki jih spremljajo s ciničnimi opazkami; ;in pomembnimi zasmehi. Tudi pesmi znajo take, kakor so jih peli ruski revolucionarji pred vojno. Gostilničarjem, ki so pošteni Jugoslovani priporočamo, da tem gospodkom povedo svoje mnenje, ker bo sicer treba na drug način napraviti konec temu javnemu izzivanju.
Odgovorni urednik Miroslav Matelič. — Izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. i o. z.,
Ciril Majcen. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani.