ARHIVI XVI (993 Referan / zborovanja v Novi Gorici 11 Partizanska vojt-ska soói-" a 1941-1945 MILKO MI KOLA K rii le k oris orgu nizu rije p 11 rti zimskemu vojaSkcj;« sodstvu v Sloveniji v obdobju 1'>41-1945 Med narodnoosvobodilno borbo 1941-1945 je v Sloveni poleg sodstva, ki ga je vzpostavil okupator, nastalo tudi partizansko sodstvo, za katerega pa je bilo značilno, da |C bilo skorai zključuo voj;iŠko Začetke civilnega sodstva med NOB sicer lahko zasledimo že leta 1942 na osvoboierem ozemlju v Ljubljanski pokn: in., vendar se ; dej.insko začelo uveljavljati šele jeseni 1944. V tem prispevku se bomo onrjil' samo na prikaz partizanskega vojrškcga sodstva. Za partizansko vojaško sodstvo v Sloveniji je bi'o značilno, da se c do jeseni 1944 raw d povsem samostojno. Vrhovni Stab NOV n POJ je sicer že 29 12. 1942 sprejel predpis o vojaških sodiščih, vendar se v Sloven*"i ni nil oli izvajal. Samostojnega razvoja partizanskega vojaškega sodstva v Slovenij- 'e bilo konec šele, ko je s 1 9. 1944 stopila v veljavo Uredba Vrhovnega &t;.ba NOV in POJ o vojaških sodiščih z dne : 5. 1944 Partizanska vojaška sodišča so v Slovet |i obstojala že leta 1941. Njihovo dHovare je teme no na Partizanskem zakonu iz sredine iiiliia 1941 in na Odloku Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora o zaščiti slovenskega naroda in megovega gibanja za osvobumtev in združitev z dne lfi 9. Ta soc išča niso bila stalna, ampak samo začasna, saj so se ustanovila za konkretne prinerc, in sicer pi Štabih partizanskih enot. Bila so tričlanska, pn izrekanju kazni pa sta mela odlo< iluo besedo predvsem komandant in polit čni komisar; le kadar le šlo za sojenje partizanom, -e o kazni odlečala celotna partizanska enota. Osnovna pomanjkljivost tedanjega partizanskega sodstva ie bila, da ti obstajal noben predpis, ki bi aoiocal enoten postopek pred vojaškimi sodisči. kar je zlast-pomladi in poleti 1Q42 na osvobojenem ozemlju v Ljubf; inski pokrajini pri edlo do štev h neuprav, cenili smrtnih obsodb cl\ listov Šele 30. 7 in 8. 8. 1942 je Glavno povchstvo slovenskih partizanskih cct sprejelo posebn odredbi s kateri na je bil določen enoten sodi- postopek pred vojaškimi sodišči.2 Ti odredbi sia redstav-Ijali prva predpisa partizanskega vojaškega ka- 1 Dokumenti o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji, zhrai in uredil dr. Mak 10 Siaiderl. Umlni lis. LRS, I.jnbljana 1949 (d-tje: lloku m en t i), ilokument. li. 6., sir 22 2 llfikumcnti, dokument SI. 49, str 5H. Dr. Tone Ferenc l.juclska ohLsl na Slovenskem 1941-1945, 1, Država v drŽavi, Ljubljana 1987, str. .146-147. genskega sotf->Wa v Sloveni Po njun-h določi, h so bn za sojenje er iliston Cistojni samo Štabi odredov m grup odredov, ete in bafalioni so smeli sodni ¡n izrekati smrtne kazni samo svejnn vojakom in to le za zločine vojaške narave Za sojenic najtež^ h p merov kazni/ih dejanj v smislu Odloka o začčjti slovenskega naroda pa j: bila 31.7. 1942 s posebnim odlokom Izvršnega odbora OF pri 'Cin organu postavljena vredna sodna komisija.3 Predpisi, s katei.mi so b.la v Slove,ii., ustanovljena stalna vojrška sodisča, so b'li sprejeti šele avgusta in septembra 1943. Pp'i tovrstni predpis je bi{ Odlok o pestavitv bri^adnih ii odredi, h vojaških sodišč, ki ga jc Glavni štab NOV in POS sprejel 5. I? 19 '3.4 S tem odlokom so bi la kot stalna vojaška sodišča pive stopnje uctanovlicna brigadna in odredna vojaška sodišča. Organizacijo, pristojnosti in način poslovanja brigaanih in odrednjh sodi »č ie določa] poseben pravilnikt ki ga jc oddelek za sodstvo pri Glav-r.em Štabu NOV in POS sprejel že 5. .!. 1943, dopolnien in delno spremenjen pa je bil izdan If- 10 1943 in se je imenoval Pravilnik za organi racijo in poslovanie b. gadnih in odrednih vojaških sodisč (Pravilnik 'JCVa).* Za delo-van;; bripadnili m odrednih sodišč jc sodni oddelek pri Glavnem štabu NOV in POS izdal tudi več navodil Pravilnik BOVS je dopuščal, da so -e v izjemnih primerih lahko ustanovila tudi izreana pomožna brigadna sodišča i uredna bataljonska sodišča. Poleg brigadr -h in odrednih sodišč so bila z odlokom Glavnega štaba NOV in POS z dne 15. 9. 1943fi kot stalna vojaška sodišča prve stopnic ustanovljena še področna voiaska sodišča, l jo se ustanovila pri komanda vo tih področij. Istega dne, to jc 15. 9. 1943, e Glavni štab NOV in POS sprejel tudi odl^ , s katei n je biio kot sodiiče druge stopnic ustanovljeno V.S-je vojaško sodišče Tudi organizacija in poslovanje področnih vrLašk'h sodišč in Višjega vo-lškega sodijča sta b.ia določena s posebnima pravi likomaj ki sta bila sprcieta 20. 9. 1943. To sta bila Pravilnik o organizaciji in poslovanju pocročnih vojaških sodišč (Pravilnik PVS) in Pravilnik o organizaeiu in poslovanju višjega vojaškega sodišča (Pra mik VVS). Najpomembnejši predpis, ki je v celoti uri il orga-ni/,a< io n poslovanje vseh partizanskih vojaŠ- 3 Dokumenti; dokument it. JO, str. iS 4 Dokumenti, dokument it. 60, str. 73. 5 Doki imenti, dokument H. 91, Jlr. 10o morali rešene zadeve pošiljati v hrambe senatu vojaškega sodišča korpusa pri štabu korpusa Tuci področna sodišča so rešene zadeve morala občajno poiiliat v hrambo Vojaškemu sodilČu koipusne vojne oblasti. O svojem poslovanju so morala vojaška sodišča delati redna mesečna poročila n ih pošiljati oddelku za sodstvo p-i Vrhovnim štabu NOV m POJ. Viija vr aika sodisča so takšna mesečna poročila o svojem poslovanju pošiljala oddelku za sodstvo pri Vrhovnem šta i NOV -i POJ neposredno, v Jaška sodioča kirpusov in karpusnih vojnih oblasti pa posredno preko oddelka za sodstvo pri Glavnem Štabu. Ob zaključku se mi zdi potrebno dotakniti Še vprašanja ohranjenosti arhivskega gradiva, k je nastalo pri delovanju partizanskih vojaških sodišč v Slovcniii. Ugotovimo lahko, da v slovenskih arhivih, razen nekaj vpisnikov in posameznih sodb, drugega gradiva teh sodišč n mogoče najti, kar pa ne pomeni, da ni ohrameno. Po pndatkih, ki sem j i dobtl avgusta 1090 od Vojaškega sodišča v LJubljani naj bi vse sptse vojaških sodišč, ki so m d NOB m v povojnih letih delovala na območju Slovenije, Ic-to 20 4 1951 predalo okrožfi,ma sodiščema v Ljubljani in v Mariboru. Predaja naj bi bila izveaena na podlagi 6. odstavka 25. člena Zakona o vojaških sodiščih ifl Navodil Ministrstva ljudske obrambe FLRJ za uporabo 25. člena navedenega zakc na z dne 23 2. 1950. Ker temeljni sodišči v Lju-bljan in v Mariboru, Ki hranila gradivo uivšega ljubljanskega ozinma mariborskega okrožnega sodišča, gradiva vojaških sodišč ne hranila, mogoče domnevati, daje b io to gradivo obema okrožnima sod.Ščema kasneie odvzeto in iz Slovenije odpeljano (v Sanjevo ali pii v Beograd). Najverjetneje se je to zgodilo leta 196fl po invaziji sil Varšavskega pakta na ' eŠkoslo-vaSko. Tako bo vprašanje vračanja tega gradiva moralo predstavljati enega izmed pomembnejših vprašani pri obravnavanju delitvene bilance za bivšo SKRJ ZtJSAMMLNI'ASSliNG Pa n i san cn - M i 1 häri;cri e hte ]941-1945 MI'.KOMIKOLA In seinem Be.trag marht der Autdr zuerst eme Rahmen übersaht de Organis.erur-j; des Partisanen MiliLj^c-ricliLswe >ens ir. Slowenien in der Pcr'"de 1 'J41 1945, dann behandelt er die Pioblcmutik der DdkumenUiJon, die bei der Arbiii der Parti sancn-M !türt>ei irhtc cnstan-den is], llr stellt fest, daß die Aklen^csc-linfUluhlung h den Parti ¿anen-Mil ¡Lagen chten mit den (jcidiufVuirdnnßcn geregelt wurde, dj . ihre Orjajiijieruuj; und Geschäfts fulnung regelten. Von diesem Aspekt war von besonders großer Bedeutung die Anweisung über d:c Geschäfts fulirung der Mi Margen ;hle, die von dej Ger elits abteilunß b_.m Geticialslab des Volksbcfnciungskiiegs und der Pari Kanena Stellungen Jugoslawiens um 8 l> J9<14 ctlus-lcn wurde D.cse Anweisung sehn-:!) den Militärgerichten sehr genau vor, nicht nur wcldic Alten der Register obligatorii eh zu führen sind, sondern auch, wie diese Akten klassifiziert und aufbewahrt werden müssen,