ZDRAVJE V GORENJSKI REGIJI IN NJENIH OBČINAH S TRENDI IN IZZIVI 2024 ZDRAVJE V GORENJSKI REGIJI IN NJENIH OBČINAH S TRENDI IN IZZIVI, 2024 Urednici: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc Avtorji: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc, Darja Zupan, Aleš Korošec Oblikovanje: Darja Zupan Priprava infografik: Darja Zupan, Ana Primožič Izdajatelj: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Kranj, Gosposvetska ulica 12, Kranj Kraj in leto izdaje: Kranj, 2025 Elektronska izdaja. Publikacija je dostopna na spletni strani www.nijz.si. Besedilo ni lektorirano. Avtorji se zahvaljujemo Lei Sirc za njen prispevek k publikaciji. Zaščita dokumenta ©2025 NIJZ Vse pravice pridržane. Reprodukcija po delih ali v celoti na kakršen koli način in v katerem koli mediju ni dovoljena brez pisnega dovoljenja avtorjev. Kršitve se sankcionirajo skladno z avtorskopravno in s kazensko zakonodajo. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 235000323 ISBN 978-961-7211-66-5 (PDF) Kazalo vsebine UVOD ............................................................................................................................................................ 4 KAZALNIKI ZDRAVJA ...................................................................................................................................... 5 GORENJSKA ................................................................................................................................................... 9 OBČINA BLED .............................................................................................................................................. 14 OBČINA BOHINJ........................................................................................................................................... 17 OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM ............................................................................................................ 20 OBČINA GORENJA VAS – POLJANE .............................................................................................................. 23 OBČINA GORJE ............................................................................................................................................ 26 OBČINA JESENICE ........................................................................................................................................ 29 OBČINA JEZERSKO ....................................................................................................................................... 32 MESTNA OBČINA KRANJ ............................................................................................................................. 35 OBČINA KRANJSKA GORA ............................................................................................................................ 38 OBČINA NAKLO ........................................................................................................................................... 41 OBČINA PREDDVOR..................................................................................................................................... 44 OBČINA RADOVLJICA .................................................................................................................................. 47 OBČINA ŠENČUR ......................................................................................................................................... 50 OBČINA ŠKOFJA LOKA ................................................................................................................................. 52 OBČINA TRŽIČ .............................................................................................................................................. 55 OBČINA ŽELEZNIKI ....................................................................................................................................... 58 OBČINA ŽIRI ................................................................................................................................................. 61 OBČINA ŽIROVNICA ..................................................................................................................................... 64 UVOD Podatkovni portal Zdravje v občini predstavlja vir informacij o ključnih kazalnikih zdravja v slovenskem prostoru, ki ga od leta 2016 dalje letno pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju še z drugimi organizacijami. Dostopen je na spletni strani NIJZ https://obcine.nijz.si/. Informacije so predstavljene na ravni Slovenije, statističnih regij, upravnih enot in občin. Podatki so na enak način zbrani za vseh 212 občin, kar daje posamezni občini možnost primerjave z drugimi. Namen portala je v prepoznavi izzivov in vloge vsake občine v Sloveniji na področju varovanja, ohranjanja in krepitve zdravja. Lokalne skupnosti namreč lahko pomembno prispevajo k bolj zdravemu življenju svojih prebivalcev in k temu, da se med njimi zmanjšujejo neenakosti v zdravju. Spremljanje podatkov skozi več zaporednih objav pa omogoča zasledovanje napredka vsake občine na posameznih kazalnikih. V publikaciji 2024, ki je pred vami, so preko kazalnikov zdravja, poleg gorenjske regije, predstavljene tudi vse gorenjske občine (18) in njihovi ključni izzivi, tako v tekstovni obliki kot tudi v infografiki. Za ohranjanje in krepitev zdravja prebivalcev vsake občine je pomembno izvajanje aktivnosti na področju promocije zdravja1, ob tem, da občani tudi sami namenjajo pozornost lastni skrbi za zdravje. 1 Promocija zdravja je proces, ki omogoča ljudem, da povečajo nadzor nad svojim zdravjem in ga s tem čim dlje ohranjajo ali celo krepijo. Vključuje aktivnosti za izboljšanje zdravja, usmerjene v spreminjanje socialnih, okolijskih in ekonomskih okoliščin na ravni posameznika kot tudi skupnosti. 4 KAZALNIKI ZDRAVJA V publikaciji predstavljeni kazalniki so na kratko opisani v nadaljevanju, še več informacij o njih pa je na spletni strani: https://obcine.nijz.si/kazalniki/ . Prebivalci in skupnost: Razvitost občin je kazalnik, ki prikazuje razlike med občinami na osnovi upoštevanja tako ekonomskih dejavnikov (dodana vrednost, dohodnina), socialnih kazalnikov (indeks staranja, brezposelnost,...), kot tudi kulturnega vidika (kulturni spomeniki) in naravnih danosti. Stopnjo razvitosti občine na podlagi indeksa razvojne ogroženosti občine določi vlada za obdobje dveh let. Prirast prebivalstva pomeni razmerje med seštevkom naravnega in selitvenega prirasta na določenem območju v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1.000. Starejše prebivalstvo (nad 80 let) je odstotek prebivalstva, starega 80 let in več, na določenem območju, v sredini leta. Osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) prikazuje delež populacije v starosti med 25 in 64 let, katerih zadnja zaključena stopnja izobrazbe je osnovna šola ali manj. Stopnja delovne aktivnosti je odstotni delež delovno aktivnega prebivalstva, starega med 15 in 64 let, po občinah stalnega prebivališča. Dejavniki tveganja: Telesni fitnes otrok je delež osnovnošolskih otrok v posamezni občini, ki dosega ustrezno raven gibalne učinkovitosti. Izračunamo ga na podlagi štirih gibalnih sposobnosti, ki najbolj prispevajo k zmanjševanju zdravstvenega tveganja: mišična vzdržljivost, aerobna vzdržljivost, mišična moč in gibljivost. Povprečje izmerjenih vrednosti za posamezen parameter v Sloveniji se vzame kot 50 percentil, občinsko povprečje izmerjene vrednosti se izrazi kot odstopanje od povprečja Slovenije. Prekomerna prehranjenost otrok prikazuje delež osnovnošolskih otrok, ki imajo indeks telesne mase nad mejno vrednostjo prekomerne prehranjenosti za ustrezno starost in spol ter zajame vse preddebele in debele. Poškodovani v transportnih nezgodah je kazalnik, ki prikazuje število bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah na 1.000 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu. Prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji predstavljajo delež nezgod, povzročenih s strani alkoholiziranih udeležencev, med vsemi prometnimi nezgodami v občini. Preventiva: Odzivnost v Program Svit prikazuje delež prebivalcev, ki so v koledarskem letu v Program Svit vrnili izjavo o sodelovanju, med vsemi prebivalci, ki so v koledarskem letu prejeli vabilo v program. Presejanost v Programu ZORA prikazuje delež prebivalk v starosti od 20 do 64 let, ki so se udeležile Programa ZORA, preračunano na število vseh prebivalk v starosti od 20 do 64 let. Presejanost v Programu DORA prikazuje delež prebivalk v starosti od 50 do 69 let, ki so opravile presejalno slikanje, preračunano na prebivalke v starosti od 50 do 69 let, ki so bile v obdobju dveh koledarskih let povabljene v Program DORA. Precepljenost proti okužbam s HPV predstavlja delež otrok, ki so bili v opazovanem obdobju stari 12 let in so bili cepljeni z vsaj enim odmerkom cepiva proti okužbi s HPV, preračunano na število vseh 12 let starih otrok v istem opazovanem obdobju. Zdravstveno stanje: Bolniška odsotnost je povprečno število koledarskih dni nezmožnosti za delo na delovno aktivnega prebivalca. Upoštevani so dnevi, ki jih izbrani osebni zdravniki vpišejo na potrdilo o zdravniško opravičeni odsotnosti z dela. Vključeni so dnevi bolniške odsotnosti zaradi vseh razlogov; od bolezni, poškodb, do nege otrok in ostalih. Astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let) je kazalnik, ki prikazuje število bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih, starih med 0 in 19 let, na 1.000 otrok in mladostnikov v opazovanem koledarskem letu. Bolezni neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več) je kazalnik, ki prikazuje število bolnišničnih obravnav zaradi stanj, neposredno povezanih z alkoholom, pri osebah, starejših od 15 let, na 1.000 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu. Prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni je kazalnik, ki prikazuje število prejemnikov zdravil za zniževanje sladkorja v krvi na 100 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu. Prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka je kazalnik, ki prikazuje število prejemnikov zdravil za zniževanje krvnega tlaka na 100 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu. Prejemniki zdravil proti strjevanju krvi je kazalnik, ki prikazuje število ljudi, ki prejemajo zdravila proti strjevanju krvi na 100 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu. Prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj je kazalnik, ki prikazuje število prejemnikov zdravil za zdravljenje duševnih motenj na 100 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu. Srčna kap (35 do 74 let) je kazalnik, ki prikazuje število bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi, brez smrtnega izida ali s smrtnim izidom, pri osebah med 35. in 74. letom starosti na 1.000 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu. Možganska kap (35 do 84 let) je kazalnik, ki prikazuje število bolnišničnih obravnav zaradi možganske kapi, brez smrtnega izida ali s smrtnim izidom, pri osebah med 35. in 84. letom starosti na 1.000 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu. Novi primeri raka je število novo ugotovljenih primerov raka, razen nemelanomskega kožnega raka, na 100.000 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu. Novi primeri raka debelega črevesa in danke je kazalnik, ki prikazuje povprečno letno število novih primerov raka debelega črevesa in danke na 100.000 prebivalcev v opazovanem petletnem obdobju. Novi primeri pljučnega raka je kazalnik, ki prikazuje povprečno letno število novih primerov pljučnega raka na 100.000 prebivalcev v opazovanem petletnem obdobju. Novi primeri raka dojke je kazalnik, ki prikazuje povprečno letno število novih primerov raka dojke na 100.000 prebivalcev v opazovanem petletnem obdobju. Novi primeri raka želodca je kazalnik, ki prikazuje povprečno letno število novih primerov raka želodca na 100.000 prebivalcev v opazovanem desetletnem obdobju. Zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) je kazalnik, ki prikazuje število bolnišničnih obravnav zaradi zloma kolka pri osebah, starih 65 let ali več, na 1.000 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu. Pomoč na domu je razmerje med številom oseb vključenih v pomoč na domu zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, ki so stari 65 let in več, in številom prebivalcev, starih 65 let in več. Umrljivost: Umrljivost po stalnem bivališču (splošna umrljivost) prikazuje število umrlih, ne glede na vzrok smrti, v celotni populaciji na 100.000 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu. Umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let) prikazuje število umrlih zaradi bolezni srca in ožilja pred 75. letom starosti na 100.000 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu. Umrljivosti zaradi vseh vrst raka (0-74 let) prikazuje število umrlih zaradi raka pred 75. letom starosti na 100.000 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu. Umrljivosti zaradi raka pljuč (0-74 let) prikazuje število umrlih zaradi pljučnega raka pred 75. letom starosti na 100.000 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu. Umrljivosti zaradi samomora prikazuje število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu. Opomba: kazalniki, katerih podatki temeljijo na statističnem modelu, imajo pripisano oznako m. METODOLOGIJA Zdravje prebivalcev gorenjske regije in vseh (18) gorenjskih občin je v tej publikaciji ocenjeno na osnovi 35 kazalnikov, katerih vir je podatkovni portal Zdravje v občini (v nadaljevanju ZvO) (https://obcine.nijz.si/). Metodologija priprave podatkov zahteva določen čas in prilagoditve, zato vsakoletne objave prikazujejo večino podatkov izpred dveh koledarskih let, nekateri podatki pa so prikazani tudi kot večletno povprečje. Izbor kazalnikov se sicer z leti malo spreminja, njihove glavne skupine pa ostajajo iste. V publikaciji 2024 se podatki nanašajo na leto 2022 oz. na povprečja več let do leta 2022, podatki o razvitosti občine pa na leto 2023. Za regijo in za vsako posamezno občino je za vsak kazalnik podana primerjava s povprečjem preostale Slovenije ter ocena ali je razlika statistično pomembna. V primeru, da je kazalnik kazal statistično pomemben trend (od prve do zadnje izdaje ZvO), je to tudi navedeno. V nadaljevanju, kadar navajamo, da se je regija/občina razlikovala od povprečja države/regije, pomeni, da je bila razlika statistično pomembna. Tudi kadar navajamo naraščajoč ali padajoč trend, pomeni, da je bil le-ta statistično pomemben. V infografiki, ki je dodana k oceni zdravja v regiji in v vsaki občini, so prikazani le kazalniki, ki so regijo oz. občino statistično pomembno razlikovali od povprečja preostale Slovenije. V primeru, da je kazalnik kazal statistično pomemben trend (od prve do zadnje izdaje ZvO), je to tudi označeno s puščico. Prikazani pa so tudi tisti kazalniki, po katerih se sicer regija oz. občina ni statistično pomembno razlikovala od povprečja preostale Slovenije, so pa za opazovano obdobje kazali statistično pomemben neugoden trend. GORENJSKA Osnovni oris Gorenjske Gorenjska je šesta največja statistična regija v državi, skoraj v celoti alpska, obsega 10,5 % površine Slovenije in združuje 18 občin. Pomembna gospodarska panoga v regiji je turizem. Zemljevid Gorenjske z občinami Njeni prebivalci so mlajši in bolj izobraženi, stopnja tveganja revščine je druga najnižja, zadovoljstvo z življenjem pa najvišje v državi. Sredi leta 2022 je v regiji živela desetina (210.474) prebivalcev Slovenije, s čimer se je po številu prebivalcev med regijami uvrstila na četrto mesto. Gostota poseljenosti je bila nižja od slovenskega povprečja. Povprečna starost prebivalcev je bila tega leta 43,5 let, tretja najnižja med regijami. Delež prebivalcev, starih 0–14 let, je bil 15,8 %, oz. drugi najvišji, medtem ko je bil delež prebivalcev, starih 65 in več let, z 21,1 %, tik pod državnim povprečjem. Izobrazbena sestava prebivalstva je bila v regiji ugodnejša kot v večini drugih regij: delež prebivalcev brez izobrazbe, z nepopolno osnovno šolo ali z dokončano največ osnovno šolo je bil namreč manjši (tretji najnižji med regijami), delež prebivalcev z višje- ali visokošolsko izobrazbo pa večji od slovenskega povprečja. V regiji je tega leta delovalo okoli 22.400 podjetij. BDP na prebivalca je bil 23.695 EUR oz. 12,4 % nižji od povprečja Slovenije. Povprečna mesečna neto plača je bila za 2,5 % nižja od slovenskega povprečja in je znašala 1.291 EUR. Neto razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca pa je bil za 2,3 % višji od državnega povprečja. Z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je živelo 9 % oseb, stopnja tveganja revščine je bila druga najnižja v državi. Najnižji je bil tudi delež gospodinjstev, ki živijo v stanovanjih, ki so v slabem stanju (12 %). Splošno zadovoljstvo z življenjem so prebivalci regije ocenili najbolje (7,9 na lestvici od 0 do 10) med vsemi regijami. Povzeto po SURS: https://www.stat.si/obcine/sl/Region/Index/9 Ocena zdravstvenega stanja prebivalcev gorenjske regije in nekaterih dejavnikov, ki nanj vplivajo, v letu 2022 (oz. povprečja več let do leta 2022) Vir podatkov: Zdravje v občini (https://nijz.si/) Regija se je v 20ih od 35ih spremljanih kazalnikov ZvO, s katerimi smo ocenjevali zdravje, razlikovala od povprečja preostale Slovenije. Prebivalci in skupnost Regija spada v razvitejši del Slovenije, saj je imelo kar šest od njenih 18ih občin kazalnik razvitosti pomembno višji od povprečja preostale Slovenije. V tem letu je regija zabeležila upad prebivalstva v višini 4,8 ‰ 2. Delež najstarejšega prebivalstva (nad 80 let) se je povečeval in je bil s 5,9 % višji kot v preostali Sloveniji. Delež prebivalcev z največ osnovnošolsko izobrazbo je bil z 12,1 % tretji najnižji v državi, s trendom padanja. Stopnja delovne aktivnosti je rasla in je bila z 71,1 % druga najvišja v državi. Na področju dejavnikov tveganja za zdravje je regija ugodno odstopala po: • boljšem telesnem fitnes indeksu (53,7), ki je bil hkrati tudi najvišji med regijami; • drugem najnižjem deležu prekomerno prehranjenih otrok (21,9 %); • najnižjem deležu prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji (7,2 %), s trendom padanja. Slabša od preostale Slovenije pa je regija bila po najvišji stopnji poškodovanih v transportnih nezgodah (1,5 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev) s trendom zniževanja. Izvajanje preventive je ocenjevano na osnovi odzivnosti v presejalne programe na področju raka ter precepljenosti proti okužbam s HPV: • regija je imela drugo najvišjo odzivnost v Program Svit (66,4 %); • primerljiva je bila po udeležbi v Programu DORA (78,0 %); • slabše stanje od povprečja preostale Slovenije pa je imela po presejanosti v Programu ZORA (69,3 %), ki je padala, ter precepljenosti proti okužbam s HPV (42,2 %). Presejanost v Programu ZORA 73 72 ž 70 le 69 De 68 (% 71 ) 67 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Leto objave ZvO Gorenjska Slovenija Zdravstveno stanje Ugodnejše stanje od povprečja preostale Slovenije je regija izkazovala na področju: 2 Ob prepovedi gibanja med občinami v 2020 se je precej prebivalcev odločilo za prijavo začasnega prebivališča v drugi občini. Veljavnost prijave tega prebivališča je potekla v 2022, kar statistično šteje kot selitev v občino stalnega prebivališča. 10 • skupne umrljivosti po stalnem bivališču (874 na 100.000 prebivalcev); • umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja (57 na 100.000 prebivalcev), ki je padala. Primerljivo stanje s povprečjem preostale Slovenije je regija imela na naslednjih področjih: • astma pri otrocih (0,5 bolnišničnih obravnav na 1000), ki je padala; • zlomi kolka pri starejših (6,0 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev, starih 65 in več let), ki so padali; • umrljivost zaradi vseh vrst raka (145 na 100.000 prebivalcev), ki je padala; • umrljivost zaradi raka pljuč (37 na 100.000 prebivalcev), ki je padala, vendar je bila z njo tretja najbolj obremenjena regija; • umrljivost zaradi samomora (19 na 100.000 prebivalcev), ki je pada. Slabše stanje od povprečja preostale Slovenije je regija imela na naslednjih področjih: • višja bolniška odsotnost (22,0 dni), ki se je rasla; • večja razširjenost bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (1,9 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev starih 15 let in več) ter bila skupaj z zasavsko regijo z njimi najbolj obremenjena regija; • več klopnega meningoencefalitisa (KME) (15,8 bolnišničnih obravnav na 100.000 prebivalcev v desetletnem obdobju od 2013 do 2022) ter je bila tretja z njim najbolj obremenjena regija, s trendom upadanja. Bolniška odsotnost 25 i 20 n d 15 lo vi 10 Šte 5 0 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Leto objave ZvO Gorenjska Slovenija Kazalniki, ki jih zaradi kompleksnosti ni mogoče enoznačno določiti: • več od povprečja preostale Slovenije: o največ novih primerov raka (588 na 100.000 prebivalcev); • enako povprečju preostale Slovenije: o srčna kap pri osebah, starih od 35 do 74 let (2,0 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev); o možganska kap pri osebah, starih od 35 do 84 let (82,2 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev); o novi primeri raka debelega črevesa in danke (61 na 100.000 prebivalcev), ki so padali; o novi primeri raka pljuč (75 na 100.000 prebivalcev) s trendom rasti; o novi primeri raka dojk (130 na 100.000 prebivalk) s trendom rasti; o novi primeri raka želodca (21 na 100.000 prebivalcev); o delež prejemnikov zdravil proti strjevanju krvi (11,8 %); • manj od povprečja preostale Slovenije: o tretji najnižji delež prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni (4,5 na 100) in povišanega krvnega tlaka (20,8 na 100), s trendom padanja za prejemnike zdravil za povišan krvni tlak; o najnižji delež prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj (12,8 na 100), ki je padal. Uporabnikov pomoči na domu (1,5 %) je bilo v regiji manj od povprečja preostale Slovenije. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalnih skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. Družbena skrb za zdravje, ki je pomembna naloga lokalne skupnosti, predvsem vključuje: • 3 splošne ukrepe promocije zdravja • in dodatno pozornost: - izboljšanju prometne varnosti z metodami in ukrepi za zmanjšanje prometnih nezgod ter spodbujanju udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti; - ozaveščanju o preprečevanju in zgodnjem odkrivanju raka ter o pomenu vključevanja v presejalne programe; - povečanju pregledanosti v Programu ZORA; - cepljenjih proti KME in okužbam s HPV; - skrbi za zdravje delavcev (in zniževanje bolniške odsotnosti); - zmanjševanju pitja alkohola; - spodbujanju aktivnega staranja in izvajanju pomoči na domu. 3 Dobro zdravje je predpogoj za dobro in uspešno življenje ter udejstvovanje slehernega posameznika. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO, 1986) opredeljuje promocijo zdravja kot »proces omogočanja ljudem, da povečajo nadzor nad svojim zdravjem in da svoje zdravje izboljšajo«. Promocija zdravja želi krepiti, varovati in ohranjati telesno in duševno zdravje. Osredotoča se tako na zdravo populacijo kot na ranljive skupine ter skuša opolnomočiti vse ljudi, tudi prikrajšane (na način, da jim daje orodja, s katerimi lahko vplivajo na determinante zdravja). Promocija zdravja zahteva medresorsko in interdisciplinarno delovanje. Področja vplivanja so: oblikovanje zdrave javne politike, oblikovanje podpornih okolij, izobraževanje in usposabljanje ljudi, delo v lokalnem okolju in 12 preusmerjanje težišča dejavnosti (primarnega) zdravstvenega varstva z zdravljenja na preventivo. Temeljni pristopi pri promociji zdravja so: zagovorništvo zdravja, omogočanje in posredovanje. OBČINA BLED Občina je del gorenjske statistične regije in spada v UE Radovljica. 2 Meri 72 km in se po površini med gorenjskimi občinami uvršča na 13. mesto. Sredi leta 2022 je imela 8.170 prebivalcev (4.050 moških in 4.120 žensk), po številu prebivalcev pa se je med gorenjskimi občinami uvrstila na sedmo mesto. Občina se je v 12 od 35 spremljanih kazalnikov ZvO razlikovala od povprečja preostale Slovenije. Ugodnejše stanje je imela v treh kazalnikih, ki so: • odrasli z največ osnovnošolsko izobrazbo 6,0 % (Slovenija 12,3 %), s tretjim najnižjim deležem v regiji, ki je padal; • stopnja delovne aktivnosti 69,9 % (Slovenija 67,8 %), ki je bila tretja najnižja v regiji in se je rasla; • bolniška odsotnost 20,6 dni (Slovenija 21,7 dni), ki je rasla. Slabše stanje je kazala za pet opazovanih kazalnikov in sicer: • prirast prebivalstva - 7,5 ‰ (Slovenija 4,6 ‰), s tretjim najvišjim upadom v regiji; • presejanost v Programu ZORA 66,2 % (Slovenija 71,4 %), ki je padala; • presejanost v Programu DORA 73,2 % (Slovenija 77,8 %), ki je bila najnižja v regiji; • bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več) 2,6 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 1,6 na 1000 prebivalcev), ki so rasle; • klopni meningoencefalitis 17,9 bolnišničnih obravnav na 100.000 prebivalcev (Slovenija 7,4 na 100.000 prebivalcev), ki so rasle. Presejanost v Programu ZORA 75 ) (% 70 ž le 65 De 60 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Leto objave ZvO Bled Gorenjska Slovenija č Bolezni neposredno pripisljive alkoholu av ve o 3 15 l ih n 2 ič n iš ivalcev 1 ln ravn 4 et i b n o re 0 b b o vil Šte a 1000 pn 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Leto objave ZvO Bled Gorenjska Slovenija av Klopni meningoencefalitis ravn 25 b o ivalcev 20 b ih n re 15 ič n 10 iš ln 5 o b 0 o a 100.000 p vil n Šte 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Leto objave ZvO Bled Gorenjska Slovenija Občina je odstopala še v štirih kazalnikih, katerih rezultate pa je težje interpretirati: • starejše prebivalstvo (nad 80 let) 6,6 % (Slovenija 5,6 %), s tretjim najvišjim deležem starejših v regiji, ki je rasel; • prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni 4,3 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,3 na 100 prebivalcev); • prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka 18,5 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), z drugim najnižjim deležem v regiji, ki je padal; • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj 12,3 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev). Kazalniki, po katerih občina sicer ni odstopala od povprečja preostale Slovenije, vendar so bili njihovi trendi v publikaciji 2024 glede na predhodne publikacije pomembni: • ugoden trend: - poškodovani v transportnih nezgodah, ki so padali (tretja najnižja stopnja bolnišničnih obravnav v regiji); - astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let), ki je padala; - zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več), ki so padali; - umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let), ki je padala; - umrljivost zaradi pljučnega raka (0-74 let), ki je padala; - umrljivost zaradi samomora, ki je padala. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna individualna in družbena skrb za zdravje. Družbena skrb za zdravje, ki je pomembna naloga lokalne skupnosti, predvsem vključuje: • splošne ukrepe promocije zdravja • in dodatno pozornost: - ozaveščanju o preprečevanju in zgodnjem odkrivanju raka ter o pomenu vključevanja v presejalne programe; - povečanju pregledanosti v programih ZORA in DORA; - zmanjševanju pitja alkohola; - cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu. OBČINA BOHINJ Občina je del gorenjske statistične regije in spada v UE Radovljica. 2 Meri 334 km in je po površini največja gorenjska občina. Sredi leta 2022 je imela 5.510 prebivalcev (2.810 moških in 2.700 žensk) in se je po številu prebivalcev med gorenjskimi občinami uvrstila na 12. mesto. Občina se je v 13 od 35 spremljanih kazalnikov ZvO razlikovala od povprečja preostale Slovenije. Ugodnejše stanje je imela v treh kazalnikih, ki so: • odrasli z največ osnovnošolsko izobrazbo 8,0 % (Slovenija 12,3), njihov delež je padal; • stopnja delovne aktivnosti 72,6 % (Slovenija 67,8), ki je rasla; • telesni fitnes otrok 62,8 (Slovenija 50,0), s tretjo najvišjo gibalno učinkovitostjo otrok v regiji. Slabše stanje je kazala za šest opazovanih kazalnikov in sicer: • 4 prirast prebivalstva - 43,9 ‰ (Slovenija 4,6 ‰) , z drugim najvišj im upadom prebivalstva v regiji; • poškodovani v transportnih nezgodah 1,8 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 1,1 na 1000 prebivalcev), s tretjo najvišjo stopnjo v regiji; • prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji 13,9 % (Slovenija 8,5 %), z drugim najvišjim deležem v regiji; • presejanost v Programu ZORA 65,3 % (Slovenija 71,4 %), ki je bila tretja najnižja v regiji; • precepljenost proti okužbam s HPV 20,3 % (Slovenija 45,2 %), ki je bila druga najnižja v regiji; • bolniška odsotnost 23,5 dni (Slovenija 21,7 dni), ki je rasla. Bolniška odsotnost 25 i 20 d 15 o n vil 10 Šte 5 0 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Leto objave ZvO Bohinj Gorenjska Slovenija Občina je odstopala še v štirih kazalnikih, katerih rezultate pa je težje interpretirati: • starejše prebivalstvo (nad 80 let) 6,5 % (Slovenija 5,6 %); • prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni 4,2 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,3 na 100 prebivalcev), katerih delež je padal; • prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka 19,4 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), katerih delež je padal; • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj 13,1 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev), katerih delež je padal. Kazalniki, po katerih občina sicer ni odstopala, vendar so bili njihovi trendi v publikaciji 2024 glede na predhodne publikacije statistično značilni: • ugoden trend: 4 Ob prepovedi gibanja med občinami v 2020 se je precej prebivalcev odločilo za prijavo začasnega prebivališča v drugi občini. Veljavnost prijave tega prebivališča je potekla v 2022, kar statistično šteje kot selitev v občino stalnega prebivališča. 17 - umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let), ki je padala; - umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let), ki je padala; - umrljivost zaradi pljučnega raka (0-74 let), ki je padala; - umrljivost zaradi samomora, ki je padala in je bila druga najnižja v regiji. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna individualna in družbena skrb za zdravje. Družbena skrb za zdravje, ki je pomembna naloga lokalne skupnosti, predvsem vključuje: • splošne ukrepe promocije zdravja • in dodatno pozornost: - izboljšanju prometne varnosti z metodami in ukrepi za zmanjšanje prometnih nezgod ter spodbujanju udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti ter zavedanju o nezdružljivosti pitja alkohola in sodelovanja v prometu; - ozaveščanju o preprečevanju in zgodnjem odkrivanju raka ter o pomenu vključevanja v presejalne programe; - povečanju pregledanosti v Programu ZORA; - promociji cepljenja proti HPV; - skrbi za zdravje delavcev (in zniževanju bolniške odsotnosti). OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM Občina je del 2 gorenjske statistične regije in spada v UE Kranj. Meri 78 km in se po površini uvršča na 11. mesto med gorenjskimi občinami. Sredi leta 2022 je imela 7.880 prebivalcev (3.950 moških in 3.940 žensk) in se je po številu prebivalcev med gorenjskimi občinami uvrstila na osmo mesto. Občina se je v 14 od 37 spremljanih kazalnikov ZvO razlikovala od povprečja preostale Slovenije. Ugodnejše stanje je imela v šestih kazalnikih, ki so: • razvitost občine 1,25 (Slovenija 1,00), ki je bila najvišja v regiji; • stopnja delovne aktivnosti 73,3 % (Slovenija 67,8 %), ki je bila tretja najvišja v regiji in je naraščala; • telesni fitnes otrok 58,8 (Slovenija 50,0); • prekomerna prehranjenost otrok 20,3 % (Slovenija 24,9 %); • odzivnost v Program Svit 70,1 % (Slovenija 63,4 %), ki je rasla; • presejanost v Programu DORA 83,3 % (Slovenija 77,8 %); ki je bila tretja najvišja v regiji. Slabše stanje je kazala za štiri opazovane kazalnike in sicer: • prirast prebivalstva -7,1 ‰ (Slovenija 4,6 ‰); • poškodovani v transportnih nezgodah 1,7 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 1,1 na 1000 prebivalcev), ki so padale; • bolniška odsotnost 22,5 dni (Slovenija 21,7 dni), ki je rasla; • pomoč na domu 1,0 % (Slovenija 1,8 %), z drugim najnižjim deležem uporabnikov v regiji. Bolniška odsotnost 25 i 20 d 15 o n vil 10 Šte 5 0 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Leto objave ZvO Cerklje Gorenjska Slovenija Občina je odstopala še v štirih kazalnikih, katerih rezultate pa je težje interpretirati: • prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni 4,7 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,3 na 100 prebivalcev), katerih delež je padal; • prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka 19,8 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), katerih delež je padal; • prejemniki zdravil proti strjevanju krvi 11,0 na 100 prebivalcev (Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev); • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj 10,8 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev), z drugim najnižjim deležem v regiji, ki je padal. Kazalniki, po katerih občina sicer ni odstopala, vendar so bili njihovi trendi v publikaciji 2024 glede na predhodne publikacije statistično značilni: • ugoden trend: - odrasli z največ osnovnošolsko izobrazbo, katerih delež je padal; - prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji, ki so padale; - astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let), ki je padala; - bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več), ki so padale; - umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let), ki je padala; • neugoden trend: - umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let), ki je rasla (in je bila tretja najvišja v regiji). Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna individualna in družbena skrb za zdravje. Družbena skrb za zdravje, ki je pomembna naloga lokalne skupnosti, predvsem vključuje: • splošne ukrepe promocije zdravja • in dodatno pozornost: - izboljšanju prometne varnosti z metodami in ukrepi za zmanjšanje prometnih nezgod ter spodbujanju udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti; - skrbi za zdravje delavcev (in zniževanju bolniške odsotnosti);- spodbujanju aktivnega staranja in izvajanju pomoči na domu;- ozaveščanju o preprečevanju in zgodnjem odkrivanju raka ter o pomenu vključevanja v presejalne programe. OBČINA GORENJA VAS – POLJANE Občina je del gorenjske statistične regije in spada v UE Škofja Loka 2 . Meri 153 km in se po površini med gorenjskimi občinami uvršča na peto mesto. Sredi leta 2022 je imela 7.630 prebivalcev (3.850 moških in 3.780 žensk) in se je po številu prebivalcev med gorenjskimi občinami uvrstila na deveto mesto. Občina se je v 17 od 35 spremljanih kazalnikov ZvO razlikovala od povprečja preostale Slovenije. Ugodnejše stanje je imela v osmih kazalnikih, ki so: • stopnja delovne aktivnosti 72,8 % (Slovenija 67,8 ), ki je rasla; • telesni fitnes otrok 57,3 (Slovenija 50,0); • prekomerna prehranjenost otrok 21,6 % (Slovenija 24,9%); • odzivnost v Program Svit 75,1 % (Slovenija 63,4 %), ki je bila tretja najvišja v regiji; • presejanost v Programu ZORA 74,1 % (Slovenija 71,4 %), ki je bila druga najvišja v regiji in je padala; • presejanost v Programu DORA 85,8 % (Slovenija 77,8 %), ki je bila najvišja v regiji; • umrljivost po stalnem bivališču 801 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 930 na 100.000 prebivalcev), ki je bila tretja najnižja v regiji; • umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let) 92 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 147 na 100.000 prebivalcev), ki je bila druga najnižja v regiji in je padala. Slabše stanje je kazala za tri opazovane kazalnike: • prirast prebivalstva - 3,3 ‰ (Slovenija 4,6 ‰); • bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več) 2,9 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 1,6 na 1000 prebivalcev), s tretjo najvišjo stopnjo v regiji in so rasle; • klopni meningoencefalitis 50,5 bolnišničnih obravnav na 100.000 prebivalcev (Slovenija 7,4 na 100.000 prebivalcev), s tretjo najvišjo stopnjo, ki je padala. č Bolezni neposredno pripisljive alkoholu av ve n 4 ravn et i o 3 b 15 l n 2 ih ič ln b ore b iš ivalcev 1 n 0 o vil 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Šte a 1000 p Leto objave ZvO n Gorenja vas -Poljane Gorenjska Slovenija Občina je odstopala še v šestih kazalnikih, katerih rezultate pa je težje interpretirati: • starejše prebivalstvo (nad 80 let) 4,9 % (Slovenija 5,6 %), z drugim najnižjim deležem starejših, ki je rasel; • prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni 4,2 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,3 na 100 prebivalcev), katerih delež je rasel; • prejemniki zdravil proti strjevanju krvi 10,8 na 100 prebivalcev (Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev); • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj 11,6 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev); • možganska kap 1,5 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 2,3 na 1000 prebivalcev), z najnižjo stopnjo v regiji, ki je rasla; • novi primeri raka dojke 68 na 100.000 prebivalk (Slovenija 131 na 100.000 prebivalk), kot najmanj obremenjena občina v regiji in s trendom padanja. Kazalniki, po katerih občina sicer ni odstopala, vendar so bili njihovi trendi v publikaciji 2024 glede na predhodne publikacije statistično značilni: • ugoden trend: - razvitost občine, ki je rasla; - odrasli z največ osnovnošolski izobrazbo, kateri delež je padal; - astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let), ki je padala; - zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več), ki so padali; - umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let), ki je pada (in je bila druga najmanj obremenjena občina v regiji); - umrljivost zaradi pljučnega raka (0-74 let), ki je padala; - umrljivost zaradi samomora, ki je padala; • neugoden trend: - bolniška odsotnost, ki je rasla. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna individualna in družbena skrb za zdravje. Družbena skrb za zdravje, ki je pomembna naloga lokalne skupnosti, predvsem vključuje: • splošne ukrepe promocije zdravja • in dodatno pozornost: - zmanjševanju pitja alkohola; - cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu; - skrbi za zdravje delavcev (in zniževanju bolniške odsotnosti). OBČINA GORJE Občina je del gorenjske statistične regije in spada v UE Radovljica. Meri 2 116 km in se po površini med gorenjskimi občinami uvršča na deveto mesto. Sredi leta 2022 je imela 2.770 prebivalcev (1.370 moških in 1.400 žensk) in se je po številu prebivalcev med gorenjskimi občinami uvrstila na 17. mesto. Občina se je v 7 od 35 spremljanih kazalnikov ZvO razlikovala od povprečja preostale Slovenije. Ugodnejše stanje je imela v treh kazalnikih, ki so: • odrasli z največ osnovnošolsko izobrazbo 8,1 % (Slovenija 12,3 %), katerih delež je padal; • stopnja delovne aktivnosti 71,0 % (Slovenija 67,8 %), ki je rasla; • astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let) 0,0 na 1000 prebivalcev (Slovenija 0,5 na 1000 prebivalcev), ki je padala. Slabše stanje je kazala za štiri opazovane kazalnike in sicer: • prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji 14,8 % (Slovenija 8,5 %), z najvišjim deležem v regiji in so padale; • bolniška odsotnost 22,8 dni (Slovenija 21,7 dni), ki je rasla; • bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več) 4,8 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 1,6 na 1000 prebivalcev), z najvišjo stopnjo v regiji, ki je rasla; • umrljivost zaradi samomora 49,0 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 18,0 na 100.000 prebivalcev), ki je bila najvišja v regiji in je rasla. Bolniška odsotnost 25 i 20 n d 15 o vil 10 Šte 5 0 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Leto objave ZvO Gorje Gorenjska Slovenija av venč Bolezni neposredno pripisljive alkoholu ravn 6 et i b o 15 l 4 ih n ič n 2 iš ivalcev ln b o re b 0 o vil Šte a 1000 p 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 n Leto objave ZvO Gorje Gorenjska Slovenija Samomor ih ivalcev b 60 mrl re 40 u o vil 20 Šte a 100.000 p 0 n 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Leto objave ZvO Gorje Gorenjska Slovenija Za šest kazalnikov (poškodovani v transportnih nezgodah, novi primeri raka debelega črevesa in danke, novi primeri raka pljuč, novi primeri raka dojke, zlomi kolka pri starejših prebivalcih in umrljivost zaradi raka pljuč) zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednosti opazovanih pojavov niso bile zanesljive. Občina je odstopala še dveh kazalnikih, katerih rezultate pa je težje interpretirati: • prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka 18,8 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), katerih delež se je padal; • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj Gorje 13,0 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev), z drugim najnižjim deležem v regiji in je padal. Kazalniki, po katerih občina sicer ni odstopala, vendar so bili njihovi trendi v publikaciji 2024 glede na predhodne publikacije statistično značilni: • ugoden trend: - razvitost občine, ki je rasla (in je bila druga najmanj razvita občina v regiji); - primeri klopnega meningoencefalitisa, ki so padali; • neugoden trend: - umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let), ki je rasla. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna individualna in družbena skrb za zdravje. Družbena skrb za zdravje, ki je pomembna naloga lokalne skupnosti, predvsem vključuje: • splošne ukrepe promocije zdravja • in dodatno pozornost: - zmanjševanju pitja alkohola; - skrbi za zdravje delavcev (in zniževanju bolniške odsotnosti);- skrbi za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja ter spodbujanju zgodnjega iskanja pomoči v primeru težav; - ozaveščanju o preprečevanju in zgodnjem odkrivanju raka ter o pomenu vključevanja v presejalne programe. OBČINA JESENICE Občina 2 Jesenice je del gorenjske statistične regije in spada v UE Jesenice. Meri 76 km in se po površini med gorenjskimi občinami uvršča na 12. mesto. Sredi leta 2022 je imela občina 21.730 prebivalcev (11.160 moških in 10.580 žensk) in se je po številu prebivalcev med gorenjskimi občinami uvrstila na tretje mesto. Občina se je v 22 od 35 spremljanih kazalnikov ZvO razlikovala od povprečja preostale Slovenije. Ugodnejše stanje je imela v treh kazalnikih, ki so: • prirast prebivalstva 7,7 ‰ (Slovenija 4,6 ‰), s trendom rasti; • prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji 6,1 % (Slovenija 8,5 %), ki so padale; • pomoč na domu Jesenice 2,7 % (Slovenija 1,8 %), z drugim najvišjim deležem uporabnikov v regiji. Slabše stanje je kazala za deset opazovanih kazalnikov in sicer: • odrasli z največ osnovnošolsko izobrazbo 17,7 % (Slovenija 12,3 %), z najvišjim deležem v regiji, ki je padal; • prekomerna prehranjenost otrok 32,8 % (Slovenija 24,9 %), z najvišjim deležem v regiji, ki je rasel; • odzivnost v Program Svit 56,6 % (Slovenija 63,4 %), ki je bila najnižja v regiji; • presejanost v Programu ZORA 3,7 % (Slovenija 71,4 %), ki je bila druga najnižja v regiji in je padala; • presejanost v Programu DORA 74,5 % (Slovenija 77,8 %), ki je bila druga najnižja v regiji; • precepljenost proti okužbam s HPV 36,1 % (Slovenija 45,2 %); • bolniška odsotnost 26,3 dni (Slovenija 21,7 dni), ki je bila tretja najvišja v regiji in je rasla; • bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več) 2,2 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 1,6 na 1000 prebivalcev); • umrljivost po stalnem bivališču 1031 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 930 na 100.000 prebivalcev), ki je bila najvišja v regiji; • umrljivost zaradi raka pljuč (0-74 let) 56 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 36 na 100.000 prebivalcev), ki je bila najvišja v regiji. Presejanost v Programu ZORA 75 ) 70 ž 65 le (% De 60 55 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Leto objave ZvO Jesenice Gorenjska Slovenija Občina je odstopala še v devetih kazalnikih, katerih rezultate pa je težje interpretirati: • starejše prebivalstvo (nad 80 let) 5,0 % (Slovenija 5,6 %), s tretjim najnižjim deležem starejših v regiji, ki je rasel; • prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni 7,3 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,3 na 100 prebivalcev), z najvišjim deležem v regiji in je rasel; • prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka 24,5 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), z najvišjim deležem v regiji; • prejemniki zdravil proti strjevanju krvi 13,9 na 100 prebivalcev (Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev), z najvišjim deležem v regiji in je rasel; • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj 15,2 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev), z najvišjim deležem v regiji in je padal; • srčna kap 3,8 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 2,0 na 1000 prebivalcev), z najvišjo stopnjo v regiji in je rasla; • možganska kap 3,0 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 2,3 na 1000 prebivalcev), z najvišjo stopnjo v regiji; • novi primeri raka pljuč 101 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 70 na 100.000 prebivalcev), z najvišjo stopnjo v regiji; • novi primeri raka želodca 30 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 22 na 100.000 prebivalcev), z najvišjo stopnjo v regiji. Kazalniki, po katerih občina sicer ni odstopala, vendar so njihovi trendi v publikaciji 2024 glede na predhodne publikacije statistično značilni: • ugoden trend: - stopnja delovne aktivnosti, ki je rasla (delež delovno aktivnega prebivalstva je bil najnižji v regiji); - poškodovani v transportnih nezgodah, ki so padali (stopnja bolnišničnih obravnav je bila druga najnižja v regiji); - astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let), ki je padala; - umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let), ki je padala (bila je druga najvišja v regiji); - umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let), ki je padala; • neugoden trend: - razvitost občine, ki je padala; - klopni meningoencefalitis, ki je rasel (stopnja hospitalizacij je bila tretja najnižja v regiji); - umrljivost zaradi samomora, ki je rasla. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna individualna in družbena skrb za zdravje. Družbena skrb za zdravje, ki je pomembna naloga lokalne skupnosti, predvsem vključuje: • splošne ukrepe promocije zdravja • in dodatno pozornost: - spodbujanju zdravega prehranjevanja in sistematičnem delu za boljšo gibalno učinkovitost otrok; - ozaveščanju o preprečevanju in zgodnjem odkrivanju raka ter o pomenu vključevanja v presejalne programe; - povečanju udeležbe v programih Svit, ZORA in DORA; - skrbi za zdravje delavcev (in zniževanju bolniške odsotnosti);- zmanjševanju pitja alkohola; - cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu in okužbam s HPV; - skrbi za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja ter spodbujanju zgodnjega iskanja pomoči v primeru težav. - OBČINA JEZERSKO Občina 2 Jezersko je del gorenjske statistične regije in spada v UE Kranj. Meri 69 km in se po površini med gorenjskimi občinami uvršča na 14. mesto. Sredi leta 2022 je imela občina 660 prebivalcev (330 moških in 330 žensk) in se je po številu prebivalcev med gorenjskimi občinami uvrstila na zadnje mesto. Občina se je v 11 od 35 spremljanih kazalnikov ZvO razlikovala od povprečja preostale Slovenije. Ugodnejše stanje je imela v sedmih kazalnikih, ki so: • stopnja delovne aktivnosti 74,2 % (Slovenija 67,8 %), ki je bila najvišja v regiji in druga najvišja v Sloveniji ter je rasla; • 5 prekomerna prehranjenost otrok 16,7% (Slovenija 24,9 %); • odzivnost v Program Svit 83,8 % (Slovenija 63,4 %), ki je bila najvišja v regiji in v Sloveniji in je rasla; • astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let) 0,0 na 1000 prebivalcev (Slovenija 0,5 na 1000 prebivalcev), ki je padala; • umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let) 0 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 147 na 100.000 prebivalcev), ki je padala; • umrljivost zaradi raka pljuč (0-74 let) 0 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 36 na 100.000 prebivalcev); • umrljivost zaradi samomora 0 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 18 na 100.000 prebivalcev). Slabše stanje je kazala za dva opazovana kazalnika in sicer: • bolniška odsotnost 28,0 dni (Slovenija 21,7 dni), ki je bila druga najvišja v regiji; • klopni meningoencefalitis 66,2 bolnišničnih obravnav na 100.000 prebivalcev (Slovenija 7,4 na 100.000 prebivalcev), z najvišjo stopnjo v regiji. Občina je odstopala še v dveh kazalnikih, katerih rezultat pa je težje interpretirati: • starejše prebivalstvo (nad 80 let) 3,7 % (Slovenija 5,6 %), z najnižjim deležem starejših v regiji, ki je padal; • novi primeri raka želodca 0 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 22 na 100.000 prebivalcev). Za 18 kazalnikov (poškodovani v transportnih nezgodah, prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji, presejanost v Programu DORA, precepljenost proti okužbam s HPV, bolezni, neposredno pripisljive alkoholu, prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni, zaradi povišanega krvnega tlaka, proti strjevanju krvi in zaradi duševnih motenj, srčna kap, možganska kap, novi primeri raka, novi primeri raka debelega črevesa in danke, novi primeri raka pljuč, novi primeri raka dojke, zlomi kolka pri starejših prebivalcih, umrljivost po stalnem bivališču in umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja) zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva. Pomoč na domu v opazovanem obdobju v občini ni bila organizirana. Kazalniki, po katerih občina sicer ni odstopala od povprečja preostale Slovenije, vendar so bili njihovi trendi v publikaciji 2024 glede na predhodne publikacije statistično značilni: • ugoden trend: - razvitost občine, ki je rasla; - odrasli z največ osnovnošolsko izobrazbo, katerih delež je padal. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna individualna in družbena skrb za zdravje. Družbena skrb za zdravje, ki je pomembna naloga lokalne skupnosti, predvsem vključuje: • splošne ukrepe promocije zdravja 5 podatek je prepisan od občine Preddvor, ker je v občini samo podružnična šola 32 • in dodatno pozornost: - skrbi za zdravje delavcev (in zniževanju bolniške odsotnosti);- cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu. MESTNA OBČINA KRANJ Mestna občina 2 Kranj je del gorenjske statistične regije in spada v UE Kranj. Meri 151 km in se po površini med gorenjskimi občinami uvršča na šesto mesto. Sredi leta 2022 je imela občina 56.890 prebivalcev (približno 28.520 moških in 28.360 žensk) in se je po številu prebivalcev med gorenjskimi občinami uvrstila na prvo mesto. Občina se je v 18 od 35 spremljanih kazalnikov ZvO razlikovala od povprečja preostale Slovenije. Ugodnejše stanje je imela v osmih kazalnikih, ki so: • prirast prebivalstva 9,3 ‰ (Slovenija 4,6 ‰); • stopnja delovne aktivnosti 71,2 % (Slovenija 67,8 %), ki je rasla; • prekomerna prehranjenost otrok 21,7 % (Slovenija 24,9 %); • prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji 6,2 % (Slovenija 8,5 %), ki so padale; • odzivnost v program Svit 65,1 % (Slovenija 63,4 %); • bolniška odsotnost 20,8 dni (Slovenija 21,7 dni), ki je rasla; • umrljivost po stalnem bivališču 857 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 930 na 100.000 prebivalcev); • umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let) 55 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 66 na 100.000 prebivalcev). Slabše stanje je kazala za pet opazovanih kazalnikov in sicer: • odrasli z največ osnovnošolsko izobrazbo 13,6 % (Slovenija 12,3 %), s tretjim najvišjim deležem, ki je padal; • poškodovani v transportnih nezgodah 1,5 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 1,1 na 1000 prebivalcev), ki so padale; • presejanost v Programu ZORA 68,2 % (Slovenija 71,4 %); • pomoč na domu 1,1 % (Slovenija 1,8 %), s tretjim najnižjim deležem uporabnikov v regiji; • klopni meningoencefalitis 13,3 bolnišničnih obravnav na 100.000 prebivalcev (Slovenija 7,4 na 100.000 prebivalcev), ki so padale. Občina je odstopala še v petih kazalnikih, katerih rezultate pa je težje interpretirati: • prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka 21,2 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), katerih delež je padal; • prejemniki zdravil proti strjevanju krvi 11,5 na 100 prebivalcev (Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev); • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj 13,3 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev), s tretjim najnižjim deležem v regiji, ki je padal; • srčna kap (35-74 let) 1,6 na 1000 prebivalcev (Slovenija 2,0 na 1000 prebivalcev), ki je padala; • možganska kap 1,8 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 2,3 na 1000 prebivalcev), s tretjo najnižjo stopnjo v regiji. Kazalniki, po katerih občina sicer ni odstopala od povprečja preostale Slovenije, vendar so bili njihovi trendi v publikaciji 2024 glede na predhodne publikacije statistično značilni: • ugoden trend: - presejanost v Programu Dora, ki je rasla; - astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let), ki je padala; - zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več), ki so padali; • neugoden trend: - razvitost občine, ki je padala. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna individualna in družbena skrb za zdravje. Družbena skrb za zdravje, ki je pomembna naloga lokalne skupnosti, predvsem vključuje • splošne ukrepe promocije zdravja • in dodatno pozornost na: - izboljšanju prometne varnosti z metodami in ukrepi za zmanjšanje prometnih nezgod ter spodbujanju udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti; - ozaveščanju o preprečevanju in zgodnjem odkrivanju raka ter o pomenu vključevanja v presejalne programe; - povečanju pregledanosti v Programu ZORA; - spodbujanju aktivnega staranja in izvajanju pomoči na domu;- cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu. OBČINA KRANJSKA GORA Občina Kranjska Gora je del gorenjske statistične regije in spada v UE Jesenice. Meri 2 256 km in je po površini druga največja gorenjska občina. Sredi leta 2022 je imela 7.090 prebivalcev ( 3.540 moških in 3.560 žensk) in se je po številu prebivalcev med gorenjskimi občinami uvrstila na 10. mesto. Občina se je v 11 od 35 spremljanih kazalnikov ZvO razlikovala od povprečja preostale Slovenije. Ugodnejše stanje je imela v štirih kazalnikih, ki so: • odrasli z največ osnovnošolsko izobrazbo 5,2 % (Slovenija 12,3 %), z najnižjim deležem v regiji in v Sloveniji, ki je padal; • stopnja delovne aktivnosti 71,3 % (Slovenija 67,8 %), ki je rasla; • prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji 4,9 % (Slovenija 8,5 %), z najnižjim deležem v regiji in so padale; • pomoč na domu 3,0 % (Slovenija 1,8 %), z najvišjim deležem uporabnikov v regiji. Slabše stanje je kazala za tri kazalnike in sicer: • 6 prirast prebivalstva -256,3 ‰ (Slovenija 4,6 ‰ ), z naj višjim upadom v regiji in v Sloveniji; • presejanost v Programu ZORA 61,4 % (Slovenija 71,4 %), ki je bila najnižja v regiji; • bolniška odsotnost 32,8 dni (Slovenija 21,7 dni), ki je bila najvišja v regiji in tretja najvišja v Sloveniji ter je rasla. Bolniška odsotnost 30 n 20 i d o vil 10 Šte 0 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Leto objave ZvO Kranjska Gora Gorenjska Slovenija Občina je odstopala še v štirih kazalnikih, katerih rezultate pa je težje interpretirati: • prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni 3,4 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,3 na 100 prebivalcev), z najnižjim deležem v regiji in v Sloveniji, ki je padal; • prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka 17,0 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), z najnižjim deležem v regiji in v Sloveniji, ki je padal; • prejemniki zdravil proti strjevanju krvi 10,5 na 100 prebivalcev (Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev), s tretjim najnižjim deležem v regiji, ki je padal; • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj 10,0 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev), z najnižjim deležem v regiji (in drugim najnižjim v Sloveniji), ki je padal. Kazalniki, po katerih ni odstopala od povprečja preostale Slovenije, vendar so njihovi trendi v publikaciji 2024 glede na predhodne publikacije statistično značilni: • ugoden trend: 6 Ob prepovedi gibanja med občinami v 2020 se je precej prebivalcev odločilo za prijavo začasnega prebivališča v drugi občini. Veljavnost prijave tega prebivališča je potekla v 2022, kar statistično šteje kot selitev v občino stalnega prebivališča. 38 - poškodovani v transportnih nezgodah, ki so padali; - umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let), ki je padala; - umrljivost zaradi vseh vrst raka, ki je padala; - klopni meningoencefalitis, ki je padal; • neugoden trend: - razvitost občine, ki je padala; - zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več), ki so rasli. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna individualna in družbena skrb za zdravje. Družbena skrb za zdravje, ki je pomembna naloga lokalne skupnosti, predvsem vključuje • splošne ukrepe promocije zdravja • in dodatno pozornost na: - ozaveščanju o preprečevanju in zgodnjem odkrivanju raka ter o pomenu vključevanja v presejalne programe; - povečanju pregledanosti v Programu ZORA; - skrbi za zdravje delavcev (in zniževanju bolniške odsotnosti);- spodbujanje zdravega prehranjevanja in gibanja pri otrocih; - preprečevanju padcev pri starejših. OBČINA NAKLO Občina 2 Naklo je del gorenjske statistične regije in spada v UE Kranj. Meri 28 km in je po površini najmanjša gorenjska občina. Sredi leta 2022 je imela občina 5.460 prebivalcev (2.750 moških in 2.710 žensk) in se je po številu prebivalcev med gorenjskimi občinami uvrstila na 13. mesto. Občina se je v devetih od 35 spremljanih kazalnikov ZvO razlikovala od povprečja preostale Slovenije. Ugodnejše stanje je imela v šestih kazalnikih, ki so: • razvitost občine 1,17 (Slovenija 1,00), ki je padala; • prirast prebivalstva 19,1 ‰ (Slovenija 4,6 ‰), ki je bil najvišji v regiji; • odrasli z največ osnovnošolsko izobrazbo 10,3 % (Slovenija 12,3 %); • stopnja delovne aktivnosti 72,0 % (Slovenija 67,8 %), ki je rasla; • odzivnost v Program Svit 71,0 % (Slovenija 63,4 %); • bolniška odsotnost 20,5 dni (Slovenija 21,7 dni), ki je rasla. Slabše stanje je kazala za en opazovan kazalnik in sicer: • poškodovani v transportnih nezgodah 1,6 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 1,1 na 1000 prebivalcev), katerih stopnja je rasla. Poškodovani v transportnih nezgodah av 3 ravn o ivalcev 2 ih b in reb iš 1 n ln o o a 1000 p 0 b vil n Šte 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Leto objave ZvO Naklo Gorenjska Slovenija Za kazalnik umrljivost zaradi samomora zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva. Občina je odstopala še v dveh kazalnikih, katerih rezultate pa je težje interpretirati: • prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka 20,3 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), kateri delež je padal; • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj 13,1 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev). Kazalniki, po katerih občina ni odstopala, vendar so bili njihovi trendi v publikaciji 2024 glede na predhodne publikacije statistično značilni: • ugoden trend: - prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji, ki so padale; - presejanost v Programu Dora, ki je rasla; - bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več), ko si padale; - klopnega meningoencefalitis, ki je padal (stopnja obolevnosti je bila najnižja v regiji); - umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, ki je padala (umrljivost je bila tretja najnižja v regiji); - umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let), ki je padala. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna individualna in družbena skrb za zdravje. Družbena skrb za zdravje, ki je pomembna naloga lokalne skupnosti, predvsem vključuje • splošne ukrepe promocije zdravja • in dodatno pozornost na: - izboljšanju prometne varnosti z metodami in ukrepi za zmanjšanje prometnih nezgod ter spodbujanju udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti. OBČINA PREDDVOR Občina 2 Preddvor je del gorenjske statistične regije in spada v UE Kranj. Meri 87 km in se po površini med gorenjskimi občinami uvršča na 10. mesto. Sredi leta 2022 je imela občina 3.820 prebivalcev (1.890 moških in 1.930 žensk) in se je po številu prebivalcev med gorenjskimi občinami uvrstila na 16. mesto. Občina se je v 16 od 35 spremljanih kazalnikov ZvO razlikovala od povprečja preostale Slovenije. Ugodnejše stanje je imela v osmih kazalnikih, ki so: • prirast prebivalstva 14,9 ‰ (Slovenija 4,6 ‰), ki je bil drugi najvišji v regiji; • odrasli z največ osnovnošolsko izobrazbo 9,4 % (Slovenija 12,3 %); • stopnja delovne aktivnosti 72,6 % (Slovenija 67,8 %), ki je rasla; • prekomerna prehranjenost otrok 16,7 % (Slovenija 24,9 %); • presejanost v Programu DORA 82,4 % (Slovenija 77,8 %), ki je rasla; • precepljenost proti okužbam s HPV 62,5 % (Slovenija 45,2 %), ki je bila najvišja v regiji; • bolniška odsotnost 17,6 dni (Slovenija 21,7 dni), ki je bila najnižja v regiji in je rasla; • zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) 3,6 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 6,2 na 1000 prebivalcev), z najnižjo stopnjo v regiji, ki je padala. Slabše stanje je kazala za tri opazovane kazalnike in sicer: • poškodovani v transportnih nezgodah 2,3 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 1,1 na 1000 prebivalcev), z najvišjo stopnjo v regiji in v Sloveniji, ki je rasla; • bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več) 2,5 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 1,6 na 1000 prebivalcev), ki so rasle; • klopni meningoencefalitis 52,2 bolnišničnih obravnav na 100.000 prebivalcev (Slovenija 7,4 na 100.000 prebivalcev); z drugo najvišjo stopnjo v regiji, ki je padala. Poškodovani v transportnih nezgodah av 3 o ivalcev ihb 2 in re b 2 ravn n 1 iš ln 1 b 0 o o a 1000 p n vil Šte 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Leto objave ZvO Preddvor Gorenjska Slovenija č Bolezni neposredno pripisljive alkoholu av ven 4 ravn et i b 3 o 15 l ih n 2 ič n iš ivalcev 1 b ln o re b 0 o 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 vil Šte a 1000 p Leto objave ZvO n Preddvor Gorenjska Slovenija Občina je odstopala še v petih kazalnikih, katerih rezultat pa je težje interpretirati: • starejše prebivalstvo (nad 80 let) 7,3 % (Slovenija 5,6 %), z najvišjim deležem starejših v regiji; • prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni 4,0 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,3 na 100 prebivalcev), z drugim najnižjim deležem v regiji; • prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka 18,7 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), s tretjim najnižjim deležem v regiji, ki je padal; • prejemniki zdravil proti strjevanju krvi 10,4 na 100 prebivalcev (Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev); z drugim najnižjim deležem v regiji; • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj Preddvor 11,1 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev), s tretjim najnižjim deležem v regiji, ki je padal. Za kazalnik novi primeri raka dojke zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva. Kazalniki, po katerih občina ni odstopala od povprečja preostale Slovenije, vendar so bili njihovi trendi v publikaciji 2024 glede na predhodne publikacije statistično značilni: • ugoden trend: - razvitost občine, ki je rasla; - astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let), ki je padala; - pomoč na domu, ki je rasla; - umrljivost zaradi vseh vrst raka, ki je padala; - umrljivost zaradi pljučnega raka (0-74 let), ki je padala; • neugoden trend: - prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji, ki so rasle (delež je bil tretji najnižji v regiji). Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna individualna in družbena skrb za zdravje. Družbena skrb za zdravje, ki je pomembna naloga lokalne skupnosti, predvsem vključuje • splošne ukrepe promocije zdravja • in dodatno pozornost na: - zmanjševanju pitja alkohola; - cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu; - zboljšanju prometne varnosti z metodami in ukrepi za zmanjšanje prometnih nezgod ter spodbujanju udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti ter zavedanju o nezdružljivosti pitja alkohola in sodelovanja v prometu. OBČINA RADOVLJICA Občina 2 Radovljica je del gorenjske statistične regije in spada v UE Radovljica. Meri 119 km in se po površini med gorenjskimi občinami uvršča na osmo mesto. Sredi leta 2022 je imela občina 19.320 prebivalcev (9.480 moških in 9.840 žensk) in se je po številu prebivalcev med gorenjskimi občinami uvrstila na četrto mesto. Občina se je v 13 od 35 spremljanih kazalnikov ZvO razlikovala od povprečja preostale Slovenije. Ugodnejše stanje je imela občina v šestih kazalnikih, ki so: • odrasli z največ osnovnošolsko izobrazbo 9,6 % (Slovenija 12,3 %), katerih delež je padal; • stopnja delovne aktivnosti 69,5 % (Slovenija 67,8 %), ki je bila druga najnižja v regiji in je rasla; • prekomerna prehranjenost otrok 21,3 % (Slovenija 24,9 %); • prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji 6,1 % (Slovenija 8,5 %), ki so padale; • presejanost v Programu ZORA 72,9 % (Slovenija 71,4 %), ki je bila tretja najvišja v regiji; • bolniška odsotnost 21,0 dni (Slovenija 21,7 dni), ki je rasla. Slabše stanje je kazala za tri opazovane kazalnike in sicer: • prirast prebivalstva -0,5 ‰ (Slovenija 4,6 ‰); • poškodovani v transportnih nezgodah 1,5 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 1,1 na 1000 prebivalcev), katerih stopnja je padala; • umrljivost zaradi samomora 29 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 18 na 100.000 prebivalcev), ki je bila tretja najvišja v regiji in je rasla. Samomor 40 ih ivalcev 30 rl b m re u 20 o vil 10 Šte a 100.000 p 0 n 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Leto objave ZvO Radovljica Gorenjska Slovenija Občina je odstopala še v štirih kazalnikih, katere rezultat pa je težje interpretirati: • starejše prebivalstvo (nad 80 let) 7,1 % (Slovenija 5,6 %), z drugim najvišjim deležem starejših v regiji, ki je rasel; • prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni 4,6 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,3 na 100 prebivalcev), katerih delež je padal; • prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka 19,5 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), katerih delež je padal; • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj 13,4 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev), z drugim najnižjim deležem v regiji, ki je padal. Kazalniki, po katerih občina ni odstopala od povprečja preostale Slovenije, vendar so bili njihovi trendi v publikaciji 2024 glede na predhodne publikacije statistično značilni: • ugoden trend: - astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let), ki je padala; - zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več), ki so padali; - klopni meningoencefalitis, ki je padal; - umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let), ki je padala; • neugoden trend: - razvitost občine, ki je padala; - umrljivost zaradi pljučnega raka (0-74 let), ki je rasla. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna individualna in družbena skrb za zdravje. Družbena skrb za zdravje, ki je pomembna naloga lokalne skupnosti, predvsem vključuje • splošne ukrepe promocije zdravja • in dodatno pozornost na: - izboljšanju prometne varnosti z metodami in ukrepi za zmanjšanje prometnih nezgod ter spodbujanju udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti; - skrbi za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja ter spodbujanje zgodnjega iskanja pomoči v primeru težav; - ozaveščanju o preprečevanju in zgodnjem odkrivanju raka ter o pomenu vključevanja v presejalne programe. OBČINA ŠENČUR Občina Šenčur 2 je del gorenjske statistične regije in spada v UE Kranj. Meri 40 km in je po površini med gorenjskimi občinami druga najmanjša. Sredi leta 2022 je imela občina 8.940 prebivalcev (4.530 moških in 4.410 žensk) in se je po številu prebivalcev med gorenjskimi občinami uvrstila na šesto mesto. Občina se je v 10 od 35 spremljanih kazalnikov ZvO razlikovala od povprečja preostale Slovenije. Ugodnejše stanje je imela v sedmih kazalnikih, ki so: • razvitost občine 1,23 (Slovenija 1,00), ki je bila druga najvišja v regiji in je padala; • stopnja delovne aktivnosti 71,7 % (Slovenija 67,8 %), ki je rasla; • prekomerna prehranjenost otrok 20,4 % (Slovenija 24,9 %); • odzivnost v Program Svit 71,7 % (Slovenija 63,4 %), ki je rasla; • presejanost v Programu DORA 81,0 % (Slovenija 77,8 %); • bolniška odsotnost 20,1 dni (Slovenija 21,7 dni), ki je bila tretja najnižja v regiji in je rasla; • umrljivost po stalnem bivališču 805 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 930 na 100.000 prebivalcev), ki je padala. Slabše stanje je kazala za en opazovan kazalnika in sicer: • poškodovani v transportnih nezgodah 1,8 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 1,1 na 1000 prebivalcev), s tretjo najvišjo stopnjo v regiji. Občina je odstopala še v dveh kazalnikih, katerih rezultate pa je težje interpretirati: • starejše prebivalstvo (nad 80 let) 5,1 % (Slovenija 5,6 %), katerega delež je rasel; • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj 12,5 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev), katerih delež je padal. Kazalniki, po katerih občina ni odstopala od povprečja preostale Slovenije, vendar so bili njihovi trendi v publikaciji 2024 glede na predhodne publikacije statistično značilni: • ugoden trend: - prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji, ki so padale; - astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let), ki je padala; - klopni meningoencefalitis, ki je padal; - umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let), ki je padala; • neugoden trend: - presejanost v Programu ZORA, ki je padala. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna individualna in družbena skrb za zdravje. Družbena skrb za zdravje, ki je pomembna naloga lokalne skupnosti, predvsem vključuje • splošne ukrepe promocije zdravja • in dodatno pozornost na: - izboljšanju prometne varnosti z metodami in ukrepi za zmanjšanje prometnih nezgod ter spodbujanju udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti; - ozaveščanju o preprečevanju in zgodnjem odkrivanju raka ter o pomenu vključevanja v presejalne programe; - povečanju pregledanosti v programu ZORA. OBČINA ŠKOFJA LOKA Občina Škofja Loka 2 je del gorenjske statistične regije in spada v UE Škofja Loka . Meri 146 km in se po površini med gorenjskimi občinami uvršča na sedmo mesto. Sredi leta 2022 je imela občina 23.670 prebivalcev (11.760 moških in 11.900 žensk) in se je po številu prebivalcev med gorenjskimi občinami uvrstila na drugo mesto. Občina se je v 22 od 35 spremljanih kazalnikov ZvO razlikovala od povprečja preostale Slovenije. Ugodnejše stanje je imela v 11 kazalnikih, ki so: • razvitost občine 1,20, Slovenija 1,00; • prirast prebivalstva 7,1 ‰ (Slovenija 4,6 ‰), ki se je povečeval; • odrasli z največ osnovnošolsko izobrazbo 11,2 % (Slovenija 12,3 %), katerih delež je padal; • stopnja delovne aktivnosti 71,8 % (Slovenija 67,8 %), ki je rasla; • telesni fitnes otrok 57,6 (Slovenija 50,0); • prekomerna prehranjenost otrok 20,0 % (Slovenija 24,9 %); • odzivnost v Program Svit 71,4 % (Slovenija 63,4 %); • presejanost v Programu ZORA 72,9 % (Slovenija 71,4 %), ki je bila tretja najvišja v regiji in je padala; • presejanost v Programu DORA 80,1 % (Slovenija 77,8 %); • bolniška odsotnost 20,0 dni (Slovenija 21,7 dni), ki je bila druga najnižja v regiji in je rasla; • umrljivost po stalnem bivališču 794 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 930 na 100.000 prebivalcev), ki je bila najnižja v regiji in je padala. Slabše stanje je kazala za pet opazovanih kazalnikov in sicer: • poškodovani v transportnih nezgodah 1,4 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 1,1 na 1000 prebivalcev), katerih stopnja je padala; • precepljenost proti okužbam s HPV 38,0 % (Slovenija 45,2 %); • bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več) 2,3 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev 15 let in več (Slovenija 1,6 na 1000 prebivalcev 15 let in več); • pomoč na domu 1,1 % (Slovenija 1,8 %), s tretjim najnižjim deležem uporabnikov v regiji; • klopni meningoencefalitis 17,9 bolnišničnih obravnav na 100.000 prebivalcev (Slovenija 7,4 na 100.000 prebivalcev), katerega stopnja je padala. Občina je odstopala še v šestih kazalnikih, katerih rezultate pa je težje interpretirati: • starejše prebivalstvo (nad 80 let) 6,0 % (Slovenija 5,6 %), katerega delež je rasel; • prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni 4,6 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,3 na 100 prebivalcev), katerih delež je rasel; • prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka 20,5 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), katerih delež je padal; • prejemniki zdravil proti strjevanju krvi 11,2 na 100 prebivalcev (Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev), katerih delež je rasel; • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj 11,6 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev), katerih delež je padal; • možganska kap 1,9 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 2,3 na 1000 prebivalcev), katerih stopnja je padala. Kazalniki, po katerih občina ni odstopala od povprečja preostale Slovenije, vendar so njihovi trendi v publikaciji 2024 glede na predhodne publikacije statistično značilni: • ugoden trend: - zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več), ki so padali; - umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let), ki je padala; - umrljivost zaradi samomora, ki je padala; • neugoden trend: - prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji, ki so rasle. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna individualna in družbena skrb za zdravje. Družbena skrb za zdravje, ki je pomembna naloga lokalne skupnosti, predvsem vključuje • splošne ukrepe promocije zdravja • in dodatno pozornost na: - izboljšanju prometne varnosti z metodami z ukrepi za zmanjšanje prometnih nezgod ter spodbujanju udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti; - cepljenju proti okužbami s HPV in klopnemu meningoencefalitisu;- zmanjševanju pitja alkohola; - spodbujanju aktivnega staranja v družbi in izvajanju pomoči na domu. OBČINA TRŽIČ Občina Tržič 2 je del gorenjske statistične regije in spada v UE Tržič. Meri 155 km in se po površini med gorenjskimi občinami uvršča na četrto mesto. Sredi leta 2022 je imela občina 15.020 prebivalcev (7.520 moških in 7.500 žensk) in se je po številu prebivalcev med gorenjskimi občinami uvrstila na peto mesto. Občina se je v 15 od 35 spremljanih kazalnikov ZvO razlikovala od povprečja preostale Slovenije. Ugodnejše stanje je imela v štirih kazalniku, ki so: • stopnja delovne aktivnosti 70,8 % (Slovenija 67,8 %), ki je rasla; • prekomerna prehranjenost otrok 18,8 % (Slovenija 24,9 %); • odzivnost v Program Svit 65,7 % (Slovenija 63,4 %); • zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) 4,8 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 6,2 na 1000 prebivalcev), z drugo najnižjo stopnjo v regiji, ki je padala. Slabše stanje je kazala za sedem opazovanih kazalnikov in sicer: • prirast prebivalstva 3,2 ‰ (Slovenija 4,6 ‰); • odrasli z največ osnovnošolsko izobrazbo 15,3 % (Slovenija 12,3 %), z drugim najvišjim deležem v regiji, ki je padal; • poškodovani v transportnih nezgodah 1,6 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 1,1 na 1000 prebivalcev), katerih stopnja je rasla; • presejanost v Programu ZORA 69,5 % (Slovenija 71,4 %); • presejanost v Programu DORA 75,8 % (Slovenija 77,8 %); • bolniška odsotnost 25,4 dni (Slovenija 21,7 dni), ki je rasla; • klopni meningoencefalitis 22,3 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 7,4 na 100.000 prebivalcev). Poškodovani v transportnih nezgodah av ravn 3 b o ivalcev 2 ih b in re n iš 1 ln o b 0 o a 1000 p n vil Šte 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Leto objave ZvO Tržič Gorenjska Slovenija Bolniška odsotnost 30 i d 20 n o vil 10 Šte 0 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Leto objave ZvO Tržič Gorenjska Slovenija Občina je odstopala še v štirih kazalnikih, katerega rezultat pa je težje interpretirati: • starejše prebivalstvo (nad 80 let) 6,3 % (Slovenija 5,6 %), katerih delež je rasel; • prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka 21,2 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), katerih delež je padal; • prejemniki zdravil proti strjevanju krvi 12,7 na 100 prebivalcev (Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev); • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj 13,3 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev), s tretjim najnižjim deležem v regiji. Kazalniki, po katerih občina ni odstopala od povprečja preostale Slovenije, vendar so bili njihovi trendi v publikaciji 2024 glede na predhodne publikacije statistično značilni: • ugoden trend: - astma pri otrocih in mladostnikih, ki je padala; - umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let), ki je padala; - umrljivost zaradi pljučnega raka (0-74 let), ki je padala. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna individualna in družbena skrb za zdravje. Družbena skrb za zdravje, ki je pomembna naloga lokalne skupnosti, predvsem vključuje • splošne ukrepe promocije zdravja • in dodatno pozornost na: - izboljšanju prometne varnosti z metodami z ukrepi za zmanjšanje prometnih nezgod ter spodbujanju udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti; - skrbi za zdravje delavcev (in zniževanju bolniške odsotnosti);- cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu; - ozaveščanju o preprečevanju in zgodnjem odkrivanju raka ter o pomenu vključevanja v presejalne programe; - povečanju pregledanosti v programih ZORA in DORA. OBČINA ŽELEZNIKI Občina Železniki 2 je del gorenjske statistične regije in spada v UE Škofja Loka. Meri 164 km in je po površini tretja največja gorenjska občina. Sredi leta 2022 je imela 6.690 prebivalcev (3.510 moških in 3.180 žensk) in se je po številu prebivalcev med gorenjskimi občinami uvrstila na 11. mesto. Občina se je v 15 od 35 spremljanih kazalnikov ZvO razlikovala od povprečja preostale Slovenije. Ugodnejše stanje je imela v šestih kazalnikih, ki so: • razvitost občine 1,18 (Slovenija 1,00); • stopnja delovne aktivnosti 73,0 % (Slovenija 67,8 %), ki je bila tretja najvišja v regiji in je rasla; • prekomerna prehranjenost otrok 15,4 % (Slovenija 24,9 %), z najnižjim deležem v regiji; • odzivnost v Program Svit 74,8 % (Slovenija 63,4 %); • presejanost v Programu DORA 84,1 % (Slovenija 77,8 %), ki je bila druga najvišja v regiji; • bolniška odsotnost 21,4 dni (Slovenija 21,7 dni), ki je rasla. Slabše stanje je kazala za šest opazovanih kazalnikov in sicer: • prirast prebivalstva -5,7 ‰ (Slovenija 4,6 ‰); • odrasli z največ osnovnošolsko izobrazbo 13,6 % (Slovenija 12,3 %), s tretjim najvišjim deležem v regiji, ki je padal; • poškodovani v transportnih nezgodah 2,2 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 1,1 na 1000 prebivalcev), z drugo najvišjo stopnjo v regiji; • precepljenost proti okužbam s HPV 27,1 % (Slovenija 45,2 %), ki je bila tretja najnižja v regiji; • zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) 8,6 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 6,2 na 1000 prebivalcev), z drugo najvišjo stopnjo v regiji, ki je rasla; • klopni meningoencefalitis 23,4 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 7,4 na 100.000 prebivalcev). av Zlomi kolka t+ ravn 10 65 b le o 8 v ln 4 o p 2 b 00 o 0 vil a 10 n Šte in 6 ival n b iš re ih ce 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Leto objave ZvO Železniki Gorenjska Slovenija Za kazalnika umrljivosti zaradi raka pljuč ter umrljivosti zaradi samomora zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanih pojavov ni zanesljiva. Občina je odstopala še v treh kazalnikih, katerih rezultat pa je težje interpretirati: • prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni 4,5 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,3 na 100 prebivalcev), katerih delež je rasel; • prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka 20,5 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), katerih delež je padal; • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj 11,7 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev), katerih delež je padal. Kazalniki, po katerih občina ni odstopala od povprečja preostale Slovenije, vendar so bili njihovi trendi v publikaciji 2024 glede na predhodne publikacije statistično značilni: • neugoden trend: - prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji, ki so rasle; - presejanost v Programu ZORA, ki je padala; - umrljivost po stalnem bivališču, ki je rasla; - umrljivost zaradi vseh vrst raka, ki je rasla (umrljivost je bila najvišja v regiji). Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna individualna in družbena skrb za zdravje. Družbena skrb za zdravje, ki je pomembna naloga lokalne skupnosti, predvsem vključuje • splošne ukrepe promocije zdravja • in dodatno pozornost na: - izboljšanju prometne varnosti z metodami z ukrepi za zmanjšanje prometnih nezgod ter spodbujanju udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti; - cepljenju proti okužbam s HPV in klopnemu meningoencefalitisu; - preprečevanju padcev pri starejših; - zmanjševanju pitja alkohola; - ozaveščanju o preprečevanju in zgodnjem odkrivanju raka ter o pomenu vključevanja v presejalne programe; - povečanju pregledanosti v Programu ZORA. OBČINA ŽIRI Občina Žiri je del gorenjske statistične regije in spada v UE Škofja Loka. Meri 49 km2 in se po površini med gorenjskimi občinami uvršča na 15. mesto. Sredi leta 2022 je imela občina 5.020 prebivalcev (2.530 moških in 2.490 žensk) in se je po številu prebivalcev med gorenjskimi občinami uvrstila na 14. mesto. Občina se je v 16 od 35 spremljanih kazalnikov ZvO razlikovala od povprečja preostale Slovenije. Ugodnejše stanje je imela v desetih kazalnikih, ki so: • razvitost občine 1,23, Slovenija 1,00, ki je bila druga najvišja v regiji; • prirast prebivalstva 12,8 ‰ (Slovenija 4,6 ‰), ki je bil tretji najvišji v regiji; • odrasli z največ osnovnošolsko izobrazbo 10,8 % (Slovenija 12,3 %), katerih delež je padal; • stopnja delovne aktivnosti 74,1 % (Slovenija 67,8 %), ki je bila druga najvišja v regiji in je rasla; • telesni fitnes otrok 79,4 (Slovenija 50,0), z najvišjo gibalno učinkovitostjo otrok v regiji in v Sloveniji; • prekomerna prehranjenost otrok 16,2 % (Slovenija 24,9 %), s tretjim najnižjim deležem v regiji; • odzivnost v Program Svit 79,0 % (Slovenija 63,4 %), ki je bila druga najvišja v regiji; • presejanost v Programu Zora 74,8 % (Slovenija 71,4 %), ki je bila najvišja v regiji in je padala; • bolniška odsotnost 21,0 dni (Slovenija 21,7 dni), ki je rasla; • umrljivost po stalnem bivališču 797 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 930 na 100.000 prebivalcev), ki je bila druga najnižja v regiji. Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za dva opazovana kazalnika in sicer: • poškodovani v transportnih nezgodah 1,7 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 1,1 na 1000 prebivalcev), katerih stopnja je padala; • klopni meningoencefalitis 19,6 bolnišničnih obravnav na 100.000 prebivalcev (Slovenija 7,4 na 100.000 prebivalcev), katerih stopnja je padala. Občina je odstopala še v štirih kazalnikih, katerih rezultat pa je težje interpretirati: • prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni 4,1 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,3 na 100 prebivalcev), s tretjim najnižjim deležem v regiji, ki je rasel; • prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka 19,1 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev); • prejemniki zdravil proti strjevanju krvi 10,2 na 100 prebivalcev (Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev), z najnižjim deležem v regiji, ki je rasel; • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj 12,2 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev). Kazalniki, po katerih občina sicer ni odstopala od povprečja preostale Slovenije, vendar so bili njihovi trendi v publikaciji 2024 glede na predhodne publikacije statistično značilni: • ugoden trend: - umrljivost zaradi vseh vrst raka, ki je padala; - umrljivost zaradi samomora, ki je padala; • neugoden trend: - zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več), ki so rasli. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna individualna in družbena skrb za zdravje. Družbena skrb za zdravje, ki je pomembna naloga lokalne skupnosti, predvsem vključuje • splošne ukrepe promocije zdravja • in dodatno pozornost na: - izboljšanju prometne varnosti z metodami z ukrepi za zmanjšanje prometnih nezgod ter spodbujanju udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti; - cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu; - preprečevanju padcev pri starejših. OBČINA ŽIROVNICA Občina Žirovnica je del gorenjske statistične regije in spada v UE Jesenice. Meri 43 km2 in se po površini med gorenjskimi občinami uvršča na 16. mesto. Sredi leta 2022 je imela občina 4.490 prebivalcev (2.270 moških in 2.220 žensk) in se je po številu prebivalcev med gorenjskimi občinami uvrstila na 15. mesto. Občina se je v 13 od 35 spremljanih kazalnikov ZvO razlikovala od povprečja preostale Slovenije. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v šestih kazalnikih, ki so: • odrasli z največ osnovnošolsko izobrazbo 5,6 % (Slovenija 12,3 %), z drugim najnižjim deležem v regiji in v Sloveniji, ki je padal; • stopnja delovne aktivnosti 73,0 % (Slovenija 67,8 %), ki je rasla; • telesni fitnes otrok 64,6 (Slovenija 50,0), z drugo najvišjo gibalno učinkovitostjo otrok v regiji; • prekomerna prehranjenost otrok 15,5 % (Slovenija 24,9 %), z drugim najnižjim deležem v regiji; • odzivnost v Program Svit 67,4 % (Slovenija 63,4 %); • bolniška odsotnost 21,1 dni (Slovenija 21,7 dni), ki je rasla. Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za tri opazovane kazalnike in sicer: • poškodovani v transportnih nezgodah 1,6 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 1,1 na 1000 prebivalcev); • presejanost v Programu ZORA 68,2 % (Slovenija 71,4 %); • bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več) 3,1 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev (Slovenija 1,6 na 1000 prebivalcev), z drugo najvišjo stopnjo v regiji, ki so rasle. av ven 4 č Bolezni neposredno pripisljive alkoholu ravn et i b o 15 l 3 n 2 ih ič ln 1 o re b iš ivalcev b n o 0 vil 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Šte a 1000 p Leto objave ZvO n Žirovnica Gorenjska Slovenija Od povprečja preostale Slovenije je odstopala še v štirih kazalnikih, katerega rezultat pa je težje interpretirati: • starejše prebivalstvo (nad 80 let) 6,5 % (Slovenija 5,6 %), katerega delež je rasel; • prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni 4,3 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,3 na 100 prebivalcev); • prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka 19,4 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), katerih delež je padal; • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj 12,0 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev), katerih delež je padal. Za kazalnik umrljivost zaradi samomora zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva. Kazalniki, po katerih občina sicer ni odstopala od povprečja preostale Slovenije, vendar so bili njihovi trendi v publikaciji 2024 glede na predhodne publikacije statistično značilni: • ugoden trend: - razvitost občine, ki je rasla; - astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let), ki je padala; - umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let), ki je padala (umrljivost je bila najnižja v regiji); • neugoden trend: - umrljivost po stalnem bivališču, ki je rasla. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna individualna in družbena skrb za zdravje. Družbena skrb za zdravje, ki je pomembna naloga lokalne skupnosti, predvsem vključuje • splošne ukrepe promocije zdravja • in dodatno pozornost na: - izboljšanju prometne varnosti z metodami in ukrepi za zmanjšanje prometnih nezgod ter spodbujanju udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti; - zmanjševanju pitja alkohola; - ozaveščanju o preprečevanju in zgodnjem odkrivanju raka ter o pomenu vključevanja v presejalne programe; - povečanju pregledanosti v Programu ZORA. ZDRAVJE V GORENJSKI REGIJI IN NJENIH OBČINAH S TRENDI IN IZZIVI 2024 Nacionalni inštitut za javno zdravje Območna enota Kranj Gosposvetska ulica 12, 4000 Kranj Kranj, 2025