OCENE IN POROČILA – REVIEWS AND REPORTS 201 BOŽO REPE: MILAN KUČAN, PRVI PREDSEDNIK. Urednici Bronislava Aubelj in Špelca Mrvar. Založba Modrijan, Ljubljana 2015, 615 str. Zgodovinar in redni profesor na od- delku za zgodovino Filozofske fakul- tete Univerze v Ljubljani, plodovit pisec, prodorni raziskovalec sodobne slovenske, južnoslovanske in srednje- evropske zgodovine in vodilni analitik družbeno-političnih procesov v novejši slovenski zgodovini Božo Repe je konč- no zaključil pisanje težko pričakovane knjige o Milanu Kučanu. Njen naslov je Milan Kučan, prvi predsednik, in jo je v visoki nakladi 4000 izvodov izda- la založba Modrijan. Delo, ki je že na zunaj primer »težke knjige«, sta uredi- li Bronislava Aubelj in Špelca Mrvar. Slednja je bila tudi urednica skrbno in premišljeno izbranih slikovnih prilog. Oprema in estetsko oblikovanje knji- ge je bilo v rokah Mojce Kumar Dariš, ki je skupaj z Dušanom Obštetarjem opravila tudi prelom. Avtor fotogra- fije na naslovnici na barvnem ovitku trdih platnic je Srdjan Živulović/Bo- bo. Zajet no delo, ki je že pred izidom dvigovalo veliko prahu in sprožalo na stotine polemik, je vsebinsko razdelje- no na zelo zaokrožena in smiselna po- glavja. Že po tem lahko sklepamo, da se je pisanja knjige lotil zgodovinar in raziskovalec, ki tematiko dobro pozna in ki želi tudi povprečnemu bralcu po- nuditi v branje zanimivo in pregledno čtivo o Milanu Kučanu. Brez pretira- vanja lahko zapišemo, da gre za izvr- stno monografijo o politiku, ki je na Slovenskem dodobra zaznamoval več desetletij in je neločljivo povezan z na- stajanjem in priznanjem samostojne slovenske države. Pa naj bo to Kučano- vim političnim nasprotnikom všeč ali ne, takšna so pač zgodovinska dejstva, ki jih avtor monografije niza na osno- vi številnih, na trenutke celo preobse- žnih in raznolikih zgodovinskih virov in dokumentov. Teh je očitno imel v izobilju, in ker se je dobro zavedal ob- čutljivosti tematike, jih je zelo korektno analiziral in mnoge že v opombah pod črto navedel. Pri tem pa ni slonel zgolj na pisnih in ostalih virih ter uradnih dokumentih, pač pa je uporabil tudi pričevanja, ki so vsebino dodatno osve- tlila in ji dala končno verodostojnost in historično objektivnost. Resnici na ljubo se moramo strinjati z avtorjevo oceno, da je obseg gradiva, na katerem temelji knjiga, ogromen in tako rekoč neobvladljiv, zato je bila selekcija več kot potrebna. In brez laskanja lahko zapišemo, da je bila kljub zahtevnosti in predvsem obsegu gradiva ta selekcija dobra, korekt na in poštena. K še večji objektivnosti in popolnosti je svoje do- dal tudi Milan Kučan, saj je z avtorjem knjige ves čas sodeloval in mu dal na voljo prav vsa gradiva, tudi osebne za- beležke in dnevniške zapise. Kučanova dolgolet na tajnica Marina Filipini mu je dala celo rokovnik vseh Kučanovih srečanj in sestankov od leta 1989 dalje (deli so v knjigi tudi objavljeni), o mo- žu in očetu pa sta spregovorili še žena Štefka ter hčeri Ana in Špela. Predgovor h knjigi je napisal Michel Rocard, Francoz in Evropejec, kot se je sam označil. Kučana je spoznal marca 2001 v New Yorku »kot predsednika Slovenije, ene izmed republik, nastalih iz države,ki sem jo dobro in že zelo dol- go poznal: Jugoslavije. Ta lepa država je razpadla v času zadnjega federalne- ga mandata pozabljenega premierja, 202 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2016/1–2 mojega prijatelja Anteja Markoviča … Milanu Kučanu, ki je vodil Slovenijo že v času jugoslovanske federacije, je uspe- lo izpeljati stvari mojstrsko, tako da se je republika izognila strašni bratomorni vojni, kakršna je razdrobila, da ne re- čem celo zmlela Balkan. V izjemno de- javnem političnem življenju mi je bilo dano spoznati kar nekaj osebnosti na zelo odgovornih položajih. Le redki med njimi so napravili name tako močan vtis kot Milan Kučan. Čeprav izhaja iz majhne države, ki naj bi bila zato manj pomembna, sodi Kučan v krog Winsto- na Churchilla, Nelsona Mandele, Denga Šjaopinga, Kofija Anana in še nekaterih velikih in pomembnih politikov 20. sto- letja. Čas je za knjigo, posvečeno Milanu Kučanu, in spoznala bi jo lahko medna- rodna javnost. Gre namreč za pomemb- no osebnost mednarodnega prizorišča in za prepričanega internacionalista«, je v tekoče berljivem predgovoru zapi- sal Michel Rocard in zaključil, da ga je Milan Kučan »vseskozi presenečal s pre- ciznostjo svojih pogledov in močjo svojih prepričanj. Tak človek je dragocen tako za svojo državo kot za naš sodobni svet«. Kratek predgovor h knjigi je dodal av- tor Božo Repe, ki je zelo jasno zapisal, »da je bil Kučan nepretrgoma več kot dve desetletji in še dolgo po izteku mandata daleč najbolj priljubljen slovenski poli- tik. Hkrati pa so ga sistematično in stru- peno, mirno lahko zapišemo patološko, napadali njegovi politični nasprotniki pa tudi nekateri mediji. Razsežnost protislovja – izjemne Kučanove prilju- bljenosti na eni strani ter preseženih po- litičnih intrig in blokad na drugi – se v vsej celovitosti pokaže šele ob temeljitem proučevanju obdobja, v katerem je de- loval, ter njegove politične vloge. Mnogi politiki slovenske tranzicije so pohiteli z izdajanjem knjig – nekateri so jih izdali tudi več, v katerih naj bi bralcem pred- stavili ‘pravo’ resnico, sebi pa zagotovili mesto v zgodovini. Kučan se ni odločil za to«. Knjiga bo brez dvoma tudi zelo uporabna strokovna literatura. Bodoče generacije zgodovinarjev bodo Mila- na Kučana in njegov čas ocenjevale in vred notile z večje, tudi časovne distan- ce. Do tega imajo ne samo vso pravico, temveč tudi dolžnost, sploh na to, kar se nanaša na vrednostne sodbe o Mila- nu Kučanu kot politiku in državniku, pa tudi o njegovih potezah in odločit- vah. Kot poudarja v predgovoru Repe, bodo na njihovo oceno vloge Milana Kučana zagotovo vplivali mnogi de- javniki, tudi prihodnji razvoj države in družbe v vseh pogledih, ne samo v ekonomskem. Lahko pa se strinjamo z njim, da »bodo teže zajele duh časa in se poglobile v vsa tista ozadja, ki jih lah- ko zazna le sodobnik oziroma nekdo, ki Milana Kučana in njegovo delo pozna že dve desetletji«. A pustimo to temo bodočim zgodovinarjem, neobreme- njenim s Kučanom, s slovensko demo- kratizacijo in osamosvajanjem, pa tudi s Kučanovimi političnimi nasprotniki. Kučan jih nikoli ne označuje drugače kot politične tekmece, kar je tudi ena od njegovih odlik: razum, modrost in strpnost. Knjiga je razdeljena na pet vsebin- sko zaokroženih delov. Prvi del knjige ima štiri poglavja. V prvem z naslo- vom Milan Kučan zasebno spoznamo Kučanove starše in otroštvo, njego- vo mladost, nazore in študij, ženo ter hčerki. V drugem poglavju z naslovom Prva leta v politiki se najprej seznani- mo s Kučanovim študentskim aktiviz- mom in nato še z njegovim članstvom v sekretariatu CK ZKS. Tretje poglavje OCENE IN POROČILA – REVIEWS AND REPORTS 203 nosi naslov Od sekretariata CK ZKS do Skupščine, v njem pa nam avtor pred- stavi Kučanovo delovanje v sekretaria- tu CK ZKS, čas po odstranitvi Kavčiča in Kučanovo funkcijo sekretarja SZDL. Zadnje poglavje z naslovom Na vrhu republike predstavi Kučana kot predse- dnika Skupščine SRS. Drugi del knjige je razdeljen na dve poglavji. V prvem z naslovom Član predsedstva CK ZKJ av- tor popisuje Kučanova beograjska leta in srbsko-slovenski konflikt, v drugem, precej obširnejšem poglavju z naslo- vom Predsednik predsedstva CK ZKS pa čas prenove partije, sestop z obla- sti in prehod v socialno demokracijo, opuščanje nadzora politične opozicije, razhod z ZKJ, Kučana, in zadnje obdo- bje ZKS, beograjske bitke,ustavni kon- flikt, Kučana in JLA, poglavje pa sklene s procesom proti četverici in njegovi- mi posledicami. Tudi tretji del knjige je razdeljen na dve poglavji. Prvo nosi naslov Na vrhu države in predstavlja Kučana kot predsednika predsedstva Republike Slovenije, govori o predsed- stvu in kohabitaciji, o odvzemu orožja teritorialni obrambi in Deklaraciji za mir, zaključuje pa se s spravo in sprav- no slovesnostjo. Drugo poglavje z na- slovom Od plebiscita do samostojne države je vsebinsko osredotočeno na plebiscit za samostojnost in neodvis- nost Slovenije, na priprave na osamo- svojitev, na razglasitev samostojnosti in odločitev za obrambo in na vstop v mednarodno politiko. Naj vendar- le izpostavim zgolj tematiko narodne sprave in spravno slovesnost 8. julija 1990 v Kočevskem Rogu. Vodila sta jo dr. Alojzij Šuštar in Milan Kučan. Ob tej priložnosti je imel Kučan zelo pro- nicljiv in premišljen govor, v katerem je med drugim dejal: »Vzemimo odgo- vornost nase z vsem dostojanstvom in opravimo dejanje sprave, iskreno poro- jeno iz spoštovanja do umrlih, padlih in pobitih. Je kraj življenja in je kraj smrti. Je čas sovraštva in je čas strpnosti. Smo na kraju smrti. Pripravljeni in odločeni, da kot svoj čas sprejmemo čas strpnosti, medsebojnega razumevanja in skupne prihodnosti. Drugače naš današnji žal- ni zbor ne bi imel ne pravega smisla ne opravičila. Bile so priložnosti, da bi se stvari med vojno in še posebej ob njenem koncu in neposredno po njej uredile med nami drugače. Da bi že zdavnaj našli svoj mir v nesmiselni in apokaliptični vrtinec vojne proti svoji volji potisnjeni in razdeljeni sinovi in hčere slovenske- ga naroda. Mogoče nam je prepoznati okoliščine, dejstva pa so tudi posamič- na človeška ravnanja, ki so oteževala in celo preprečevala, da bi do današnjega dejanja sploh prišlo. Je pa tudi res, da so morala dozoreti splošna spoznanja, da je moralo priti do novega duha ča- sa, da se lahko, tako iskreno upam, brez sovraštva v srcih in pretreseni ob spreje- manju še ene boleče resnice zadnje vojne spravimo s svojo lastno preteklostjo, da ji končno dovolimo, da postane zgodo- vina.« Žal moramo tem Kučanovim is- krenim razmišljanjem dodati, da tudi po 25. letih še vedno ni tako in da se zlasti s povojnimi žrtvami kar naprej manipulira za potrebe preživetega »kulturnega boja« in strankarske dnev- ne politike. Namesto da bi sledili Ku- čanovim (in Šuštarjevim) besedam, da »Kočevski Rog, spokojno urejen in mi- ren, ostaja in postaja zdaj eden simbol- nih pomnikov zgodovine in prihodnosti tega občestva. Čez te kraje, ki jih obda- ja nepregledni slovenski gozd in ki so prevotljeni z nedostopno podzemeljsko skrivnostjo, so šli najhujši viharji naše 204 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2016/1–2 bližnje preteklosti. Tu so nas pobijali. Tu smo se pobijali. Tu smo se borili in skri- vali pred nasiljem. Tu smo zmagovali in skrivali zlo, ki sta ga povzročali na- še bojevanje in zmagovanje. Tukaj se je zmaga pogosto sprevračala v poraz. Kar se je zgodilo, iskreno obžalujemo! Kon- čujemo, zdaj in tukaj. Bilo je.« Četrti del knjige ima štiri poglavja, v prvem s pomenljivim naslovom Prvi predsednik dobimo vpogled v prve predsedniške volitve in v pristojnosti predsednika republike, spoznamo tranzicijo, člo- vekove pravice, privatizacijo, spravo s preteklostjo in odnose z Rimskoka- toliško cerkvijo. V drugem poglavju Mednarodna politika nam avtor pred- stavlja Kučanova potovanja v tujino in srečanja doma, srednjeevropsko povezovanje, Nato in EU in nekdanje jugoslovanske republike. Zanimivo je poglavje z naslovom Konstrukti, zarote in afere, v katerem je na prvem mestu Janez Janša, nato trgovina z orožjem in na koncu še afera »Depala vas«. Zadnje poglavje z naslovom Drugič predsednik prinaša Repetove zapise, ocene in ana- lize o FAZ in Kučanu, o drugih pred- sedniških volitvah in »kontinuiteti« ter vizije in predsednikovo priljubljenost. Pred petim delom najdemo faksimile iz dnevnika Milana Kučana od maja do oktobra 2000. Peti del knjige prina- ša zgolj eno poglavje z naslovom Bivši predsednik. V njem nam avtor predsta- vi status bivšega predsednika, njegovo mednarodno aktivnost, Kučanovo pričanje proti Miloševiću na haaškem sodišču, Forum 21, Milana Kučana kot posebnega poročevalca predsednika vlade RS za Bosno in Hercegovino, nje- govo poročilo o Bosni in Hercegovini, in se zaključi z govorom Milana Kuča- na 27. julija 2015. V sklepnem delu knji- ge je objavljena obsežna in pregledna kronologija, fotografije, bibliografija in imensko kazalo. Najbrž bi bilo kori- stno, če bi uredniki pred drugo izdajo (najbrž ni dvomov, da je ne bi dočakali) razmislili in dodali še povzetek v an- gleškem jeziku (in tudi nemškem). Po- drobneje o sami vsebini ne kaže pisati, saj jo bodo bralci najlaže spoznali in razumeli skozi natančno branje knjige kot kompleksne in zaokrožene celote. Vse, kar bi bilo iztrgano iz konteksta, je lahko nekorektno in vsebinsko nepri- merno, knjigo moramo brati in jemati kot zahtevno celoto od prve do zadnje strani. Morda si bodo bralci za razliko od avtorja laže razložili, zakaj toliko gneva in sovraštva v politično nenaklo- njenem taboru do Kučana tudi potem, ko se je upokojil in prenehal opravljati politične funkcije. Za Repeta namreč še vedno ostaja uganka »antagonistična percepcija Kučana. Razumel sem na- pade nanj, dokler je še potekal politični boj, zakaj se nadaljujejo še dandanes, pa si ne znam razložiti«. Izziv več za bralčev razmislek! »Četudi so v knjigi tudi prvine, zna- čilne za biografska dela, je to predvsem zgodovinska monografija, sloneča na času Milana Kučana«, so med drugim poudarili v založbi Modrijan ob napo- vedih pred izdajo Repetove knjige. Ne zajema torej zgolj obdobja Kučanovih predsedniških mandatov, kakor utegne kdo pomisliti zaradi naslova, temveč mnogo daljše obdobje, »vse od Kuča- novega otroštva do danes. Repe tudi ni podlegel skušnjavi, kakršna je prema- gala že marsikaterega pisca: da bi svoj »subjekt« obravnaval v skladu s tem, ali mu je osebno naklonjen ali nasprotno. V knjigi so objavljeni tudi številni doku- menti, izjave in pričevanja, odlomki iz OCENE IN POROČILA – REVIEWS AND REPORTS 205 knjig, časopisov, spletnih medijev idr., ki podrobneje osvetljujejo Kučanov čas in okoliščine, v katerih je deloval predvsem kot politik. Avtorizirana biografija za- jema obdobje od predsednikovega otro- štva do danes. Vse do oddaje rokopisa in še med uredniško pripravo knjige je avtor sistematično zbiral gradivo ter se pogovarjal s Kučanom in njegovimi so- delavci.« Obsežna knjiga Milan Kučan, prvi predsednik vsebuje tudi bogato slikovno gradivo in dele Kučanovega dnevnika. Gre za prvo resno mono- grafsko književno delo o »Kučanovem političnem življenju, o njegovem delu, pogledih, prepričanjih, vlogi. Knjiga se poskuša izogibati vrednotenju politi- kovih potez, a že kronološki pogled in izbira tem, s katerimi se je Kučan ukvar- jal, dokazujeta, da gre, prvič, za vrhun- skega politika, ‘ki je poskušal delati v dobro skupnosti’, in da je, drugič, avtor knjige v maniri marljivega zgodovinarja z zbiranjem virov in s pogovori s Kuča- novimi sopotniki poskušal ponuditi čim natančnejši opis duha časa in človeka, ki je ta čas in to državo sooblikoval.« Najbrž k temu ni kaj dodati, knjigo je preprosto treba vzeti v roke, jo najprej prelistati, nato pa jo v miru prebrati in analizirati, šele nato pa tudi komentira- ti in ocenjevati. Monografija o Milanu Kučanu je povsem spodobno in berljivo ter razum ljivo napisano zajetno delo, ki nam v mnogih pogledih osvetljuje in tudi dokumentira prelomni čas slo- venske demokratizacije konec 80. let minulega stoletja in obdobje sloven- skega osamosvajanja po letu 1990. Med vrsticami pa nam prinaša tudi drago- cena sporočila o prepotrebni strpnosti, resnični dialoškosti, pragmatičnosti in razumnosti v politiki. Marjan Toš SLOVENSKI PRAVIČNI MED NARODI. Uredila Irena Šumi in Oto Luthar, založba ZRC SAZU (glavni urednik Aleš Pogačnik, recenzenta Ana Hofman in Martin Pogačar), Ljubljana 2016, 167 str. Slovensko zgodovinopisje je bogatejše za novo knjigo z naslovom Slovenski pravični med narodi. Pri založbi ZRC SAZU sta izšli slovenska in angleška različica, obe pa sta uredila Irena Šu- mi in Oto Luthar. Knjiga je zagledala luč sveta po daljših pripravah in na po- budo številnih raziskovalcev judovske zgodovine na Slovenskem. Njena odli- ka je, da v zelo razumljivem jeziku, a še vedno dovolj historično poglobljeno, prinaša temeljne informacije o ljudeh, ki so pomagali Judom med drugo sve- tovno vojno. To je bilo izjemno tvegano dejanje, saj je vsem, ki bi jih pri tem od- krili, grozila smrt. Slovenska strokovna in siceršnja javnost to tematiko pozna iz številnih publicističnih zapisov, o njej so potekale tudi mnoge okrogle mize in javne tribune. Zdaj je vsebina zbrana na enem mestu, pregledno in z dodano bibliografijo, ki jo bodo lahko s pridom uporabljali vsi, ki jih ta tema- tika bolj zanima. Predgovor h knjigi je napisala ena najboljših poznavalk holokavsta v Ju- goslaviji Miriam Steiner Aviezer. Opo- zporila je, da se mora »vsaj nekaj Judov za svoje preživetje zahvaliti sočutnim in nenavadno pogumnim ženskam in moškim, ki so ogrozili lastna življenja, da so posamezne Jude rešili zanesljive smrti. Ta knjiga je posvečena prav ta- kim slovenskim ženskam in moškim, od katerih večina med vojno sicer ni ži- vela na slovenskem ozemlju, so pa izvi- rali iz Slovenije. Prvi del knjige opisuje