[NtjTtiji slovenski dnenuk ▼ Združenih drŽavah i A uvteleto • . . $6.00 Za pol lete ..... $3.00 Ne« York cofto lato • $7.00 leto $7.00 i ! J GLAS NARODA Iisi:slovenflkihidaveeTy Ameriki. r L The largest Slovenian Daily in the United States. I except Sundays S and legal Hofidajs. 75,000 Readers. TELKTOH^CHslsea 5-~3T78 HO. 105. — 6TEV7I05~ ~~ Entwcd m Second Clan Matter »apUnlwr 21. 1903, at tht Part Office t> Htw York. H. Y.. nndtr Art of Ooncras of Mardi 3,1870 __NEW YORK, FRIDAY, MAY 5, 1933. — PETEK, 5. MAJA 1933. TELEFON: CHelssa 3—8879 VOLUME XLL — LETNTK XLL ROOSEVELT POZIVA PODJETNIKE, NAJ ZVIŠAJO PUCE Anglija posreduje na Daljnem Iztoku INDUSTRIJE MORAJO PRENEHATI Z UMAZANO KONKURENCO IN NAJ SKRBE ZA SPLOŠEN DOBROBIT Značilen govor predsednika pred trgovsko zbornico. — Delavske plače naj se višajo sorazmerno z višanjem cen. — Roosevelt je predložil zbornici tri prošnje. — Delavcem je treba takoj po-višati plače, ne pa čakati na poznejši čas. — In-duitrijalni sistem je degeneriran. WASHINGTON, D. C., 4. maja. — Predsednik Roosevelt je nocoj govoril na zborovanju ameriške trgovske zbornice. Navzoči so bili sami denarni mogotci, zastopniki industrij in trgovine. Predsednik jim je resno svetoval, naj pod nobenim pogojem ne krčijo plač svojim uslužbencem, ampak naj jih jim povišajo, da bodo v razmerju z naraščajočimi cenami življenjskih potrebščin. Predsednik je bil zadnje dni z mednarodnimi konferencami tako zelo zaposlen, da ni imel časa razložiti trgovski zbornici sedanjih problemov a-meriškega naroda. Vlada si prizadeva vzbuditi v vseh narodih duh sodelovanja. Prizadeva si povečati trgovino, dobi-' ti nezaposlenim delo in povišati cene izdelkom. Po tem uvodu je predložil predsednik trgovski zbornici tri prošnje . — V zadnjih tednih, — je dejal predsednik, — se je v vseh industriah pojavilo sicer malenkostno, toda gotovo izboljšanje. Istočasno se je tudi povijala cena skoro vsem izdelkom. V depresiji so se delavske plače strahovito znižale, pa tudi življen-ske potrebščine so se pocenile. Sedaj se je začela višati cena blagu in izdelkom, plače so pa ostale stare. Delavec je potemtakem dosti bolj prizadet. Delavci so po vseh postavah upravičeni do gotovega dela dobička, ki ga ima industrija, pri katerem so zaposleni. Ce so pa plače nizke in cena blagu visoka, je nakupna moč zelo omejena. Na podlagi teh ugotovitev je prosil govornik navzoče, naj ne krčijo še nadalje plač, ampak baš nasprotno, povišajo naj jih. — Nihče ne more tajiti, — je nadaljeval predsednik, — da so se v zadnjih štirih letih plače bolj naglo znižale kot se je pa nižala cena življenjskih potrebščin. Vsledtega ni več kot pravično, če se plače zopet zvišajo, da bodo odgovarjale cenam živ-1 jonskih potrebščin. S povišanjem se ne sme prav nič odlašati. V veljavo mora stopiti takoj. Nadalje je priporočal predsednik, naj napravijo podjetniki konec zmedi, ki vlada že štiri leta. In-dustrijalni sistem je degeneriran. Vsepovsod pre-, vladuje umazana konkurenca. — Te razmere je treba temeljito odpraviti, — je vzkliknil Roosevelt. — Podjetniki se morajo med seboj sporazumeti in začeti sodelovati z vlado. Skoro v vseh industrijah so podjetniki pripravljeni preprečiti nadprodukcijo, plačati dostojne plače in uvesti pametne delavske pogoje. Jih je pa nekaj, ki se ne morejo odločiti za to in baš ti povzročajo zmedo. Dostojni podjetniki so si lahko svesti, da jih bo vlada podpirala v njihovim stremljenjih. — - Moja tretja prošnja je nekoliko drugačna, — je dejal predsednik, — pa je istotako važna. Povsem naravno je, da vsak človek promatra položaj s svojega lastnega stališča. Istotako naravno je, da vsaka industrija položaj po svoje presoja. Pri tem se pa ne sme pozabiti, da je vsaka posamezna oseba in vsaka posamezna industrija le bistveni del celote. Industrijalci naj malo bolj mislijo na interese celekupnega ameriškega naroda kot pa na svoje lastne. WASHINGTON, D. C., 4. maja. — Predsednik Roosevelt bo govoril v nedeljo zvečer ob tri četrt na po radio. Ameriškemu narodu bo povedal, IRCI NE BODO PRISEGALI ANGL. KRALJU Po 12 letih je irska vlada izločila iz ustave prisego zvestobe kralju. — Governer je postavo o-dobril. Dublin, Irska, 4. maja. — Prist*-ga udanost i do angkške krone, katero so morali položiti uradnik! irske svobodne države, je bila izbrisana iz irske ustave na priti.sk vlade, kateri načeljuje irski predsednik Eamon de Valera. Predsednik de Valera je s tem dobil zmago v svoji kampanji, katero je pričel od časa angleško-irs'ke pogodbe, s katero je 'bila vstanovijena irska .svobodna država lota 1921 in ki je vključevala vdan očitno prisego angleškemu kralju. Na predlog predsednika de Valera se je poslanska zbornica s 7G proti 36 glasovom izrekla za izpu-Ntitev udanostne prisege kralju iz ustave. Takoj nato je postavo podpisal governer Domhnali ua Bua-elialla (Donald Buckley), ki mora po ustavi vsako postavo odobriti v imenu angleškega kralja. Opolnoči je post a/v a stopila v veljavo. Predsednrk de Valera je imel v poslanski zbornici zelo značilen govor, v katerem je med drugim rekel: — Irski narod ima pravico !>iti popolnoma svoboden in določiti sam za sebe brez vsakega vmešavanja. kakšno vladno obliko hoče imeti. Dalje je rekel de Valera. da ni-kdo iaven irske vlade nima pravice določevati vporabe narodne armade. ki ima edino pravico braniti deželo proti zunanjim sovražnikom. Irska ima tudi pravico sklepati pogodbe s tujimi državami in zavreči vsako pogodbo, ki ni v prilog dežele. De Valera je poživljal narodne zastopnike, da pozabijo vse boje (zadnjih desetih let in da sodelujejo z vlado za povzdi-go irs-kega naroda. Predsednik de Valera je izrazil upanje, da bo v kratkem mogoče razglasiti irsko republiko. Itekel je: — k ustave 'bomo odstranili vse. kar krati pravice neodvisne države. Narod pa bo vprašan, .p red no bo razglašena republika. London, Anglija, 4. maja. — Angleška vlada bo vložila pri irski vladi protest proti novi postavi, ki izključuje iz ustave udanostno prisego angleškemu kralju, ker je s tem kršena angleško-irska pogodba iz leta 1 f>21. VOJAŠKO VEŽBANJE ___VNEMČIJI Nazijci izdelujejo načrt za vojaško vežbanje delavcev. — Leta 1934 bo vpoklicanih 2 5 0,0 0 0 mladeničev. Berlin, Nemčija, 4. maja.—Pod-tajnik delavskega ministrstva in zaupnik kanclerja Hitlerja, polkovnik Konstantin llierl. priporoča kot dodatek k fašistov.skemu načrtu za prisilno delo obvezno vojaško vežbanje. Prisilno delo se bo pričelo s 1. januarjem 1034. ko bo 350.000 ^mladeničev rojenih leta 1013 poklicanih v taborKva. kjer jim bo ortkazano delo pod državnim nadzorstvom. Po načrtu. ki ga je izdelal polkovnik Hierl. mladi Nemci ne bodo imeli državljanske pravice, dokler ne bodo opravili državne službe in jim tudi ne bo dovoljeno poročiti se. Vsi mladeniči bodo | poklicani za šer»t mesecev in edini vzrok oprostitve bo kaka telesna napaka in bolozen. Hierl pravi, da bo zahteval, da1 bo dobi prisilnega dela sledila doba vojaškega vežbanja. 100.000 vojakov se prostovoljno priprav-j lja za pouk v delavskih tabori-i sčili. PROTI 30-URNEMU DELOVNEMU TEDNU Washington, D. C., 4. maja. — Zastopniki najvažnejših ameriških j industrij so .stvorHi združeno fron-I to proti nameravani odredbi tri-| deset urnega delovnega tedna, j l*red zborničnim odsekom za delavske zadeve so nastopili danes ! zastopniki veleklavn.e. jeklarn. izdelovalnie gumija in zastopniki časopisov ter skušali dokazati, da bi bila ta izprememba usodcpolna za ameriško industrijo. MEHIŠKI DELEGAT NA POTI V WASHINGTON Nogales, Ariz., 4. maja.—Danes je dospel sem na poti v Washington don Alberto J. Pani. mehiški finančni minister. S predsednikom Kooseveltom bo razpravljal o problemih. ki obstoje med Združenimi državami in Mehiko. JAPONSKI DELEGAT NA POTU Tokio, Japonska, 4. maja. — Viscount Kukijiro Išii ie odpotoval rz Tokio v Washington na konferenco s predsednikom Koosevel-t om. Viscount Išii bo med drugim tudi odločno zagovarjal japonsko oisvojitev Mandžurije in bo zahteval, da Združene države priznajo Mančukuo. PRECEJŠNJA RAZLIKA V STAROSTI Gainesville, Fla., 4. maja. — 73-letni dr. Albert Shaw, urednik Review of Reviews, se je dan:1* poročil s svojo 221etno tajnico. Mls:> Viriginijo MeCall. PROTI ŽIDOM V AVSTRIJI Avstrijski fašisti so hote-1 i ovreči Dollfussovo vlado. — Več sto oseb je bilo aretiranih. Dunaj, Avstrija, 4. maja. — Hitlerjev vpliv se vedno bolj kaže v Avstriji in vsepovsod se kažejo iznamenja gonje proti Židom. 'Nekaj čaaa so Hitlerjevi pristaši sledili vzgledu Nemčije in so zaznamovali židovske tovarne in trgovine. Pod okriljem noči so bili na hiše in trgovine nalepljeni napisi "židovska trgovina" ali "Ne kupujte pri Židih". 1 ozneje pa so take napise eel o razobesi pri belem dnevu. Poleg teja so tudi narodno-soci-jalistični listi pričeli ščuvati prebivalstvo, da naj ne kupuje pri Židih. Celo v soeijalno-demokratski stranki je videti mržnjo do Židov, dasi je v stranki mnogo Židov. Tudi list "Ueiehspost". ki je glasilo kanclerja Dollfusssa. se je pridružil gonji proti Židom, ne da bi se pridružil zagrizenim Hitlerjevim pristašem. V Avstriji tvorijo sicer Židje samo tri odstotke celega prebivalstva, toda samo na Dunaju je izmed 2400 odvetnikov 1800 Židov. V zadnji svoji odredbi je policijsko ravnateljstvo naznanilo, da bodo v policijsko službo sprejeti samo člani narodnih organizacij; pri tem odpadejo Židje. BANKE ZAPIRAJO .. Augusta, Me., 4. maja. — Državni bančni nadzornik Annus je zaprl pet bank v Augusta in Gardiner ter 15 njihovih podružnic v raznih mestih države. Ilanke so imele vlog v skupnem znesku $23.-233.733. se na- kaj je sedanja vlada dosedaj dosegla in kaj merava doseči, predno se bo kongres odgodil. Predsednik bo govoril petnajst minut, in njegov govor bo broadcastan po vaem svetu. FAŠISTIČNI PUC ZATRT _____________ Narodni socijalisti ščuvajo k bojkotu. — Tudi kanclerjev list se je pridružil gonji. — Židovske trgovine so zazna« movane. Dupaj, Avstrija, 4. maja. — A v. strijski fašisti, katere so podpirali ne mišk i rjavosrajčnrki. .so vpri-zorili nazijski puč. toda je bil takoj »z veliko strogostjo zatrt. Več sto oseb je bilo aretiranih. Uradno poročilo, ki opisuje zaroto, pravi, da so fašsti skušali z orožjem ovreči vlado kanclerja BngeFberta Dollfussa. jo nadomestiti z nazijsko vlado in prisiliti takojšnjo vojaško in politično zvezo med Avstrijo in Nemvijo. Ako bi ta puč bil uspešen, bi ustvaril, kar je bilo že dolgo prerokovano. srednje-evropski blok in Hitlerjev vpliv bi dobil veliko oporo. Poročilo avstrijske vlade pravi, da so ta puč podpirali nemški fašisti. 'Nazijei v Kufsteinu. katero mesto se nahaja na Tirolskem na meji Bavarske, so priznali, da so najprej okušali ovreči krajevno vlado. nato so hoteli korakati v Ino-most. glavno mesto Tirolske, kjer so mislili razglasiti natzijsko vlado. I'Z Inomosfta so nameravali Nazijei koralni t i na Dunaj, aretirati vse a'VKtrijske ministre in kancelr-ja Dollfussa ter razglasiti nazijako 1 rlado. ANGLEŠKI POSLANIK LAMPS0N SKUŠA DOVESTI DO POGAJANJ TOKIO, Japonska, 4. maja. — Japonsko zunanje ministrstvo naznanja, da se je angleški poslanik Sir Miles W. Lampson ponudil, da bo skušal do mirovnih pogajanj med Japonsko in Kitajsko, da prenehajo sovražnosti južne od kitajskega zidu. — Angleški poslanik je obiskal japonskega poslanika v Peipingu Šoiči Nakayama, nato pa je odpotoval v Nanking, da stavi isto ponudbo kitajskemu zunanjemu ministru dr. Lo Wen-kanu. Minister dr. Lo je zanikal, da bi 'bil Sir Lampson izrazil kak določen predlog za poravnavo spora. Japons-ki poslanik Nakatama je vprašal poslanika, ako ve za kakega Kitajca, ki ima pravico'razpravljati o tej zadevi. Angleški poslanik je nato predlagal kitajskega zunanjega ministra. Japonsko zunanje ministrstvo zagotavlja, da Japonska ni dala ntkake^a povoda, da bi kdo posredoval za mir. temveč da je Sir Tvani-pson prevzel to nalogo na prošnjo Kitajske. Japonska v tem ozi-ru ne bo storila nobenega koraka, dokler Kitajska ne pokaže, da ima resne namene pogajati .se za mir. Japonska časnikarska agentu r a Rengo trdi. da Kitajci niso naprosili za posredovanje samo angleškega poslanika, temveč tudi ameriškega poslanika Nelsona T. Johnsona in francoskega poslanika Henri ja A. Wi klen. Kot pravi Rengo, sta angleški in ameriški poslanik povedala japonskemu poslaniku Nakayama. da kitajsko prebivalstvo, kakor tudi tujci v Peipingu in Tientsinu želijo, da .sovražnosti v severni Kitajski prenehajo potom pogajanj. Japonski zunanji urad je naznanil. da je Japonska odpoklicala svoje čete iz ozemlja severovzhodno od reke Lwan in je obenem izdal svarilo, ako bi Kitajci pod ka-koršnokoli pretivezo zopet pričeli prodirati proti Japoncem, bodo Japonci pričeli prodirali v večjem obsegu in če bo treba, bodo šli tudi do Kantona. List 'sNiči-Niči" pravi, da je Sir Lampson preti lagal, da .se postavi nevtralno ozemlje deset milj južno od kitajskega zidu. \ RAZGLAS ZA MATERINSKI DAN Washington, D. C., 4. maja. — Predsednik Roosevelt s svojim razglasom poživlja ameriški narod, da 14. maja, ko bo materinski dan. izkaže ljubezen in spoštovanje do materinstva. Predsednik naroča, da naj bodo v ta namen razobešene zastave, da naj ljudje pišejo svojim materam vdanost na pisma in se jih naj splošno spominjajo v hvaležnosti. V ta namen naj bi tudi ljudje okušali pomagati zapuščenim materam. ki se nahajajo v potrebi, kakor tudi otrokom, ki so ostali brez mater. POŽIGALEC JE DOBIL ZASLUŽENO KAZEN V Brooklynu je obsodil sadni k Fitzgerald na dvajset let" ječe 37-letnega Franka Gordona. ki je poskušal lansko poletje zažgati neko hišo v Brooklvnu. Tako visoka kazen mu je bila zato prisojena, ker ni hotel iadati svojih pomagačev. RAZMERE V RUSIJI SE BOLJŠAJO Po trgovinah je več živeža in obleke. — Vendar je splošni položaj odvisen od prihodnje letine. Moskva, Rusija, 4. aprila. — Znamenja boljšega položaja v Ku- srji se kažejo v mestih. Ako pa joto obljuba za bo>jJi obstoj sovjetskega prebivalstva, je odvisno od letošnje letine. Nekatere, tako imenovane "zaprte". trgovine so pričele prodajati sir in r.be. "Trgovske" trgovine pa tio se omejile na prodajo mesa. sladkorja in drugih živil. Viden napredek se kaže v tem. da je mogoče dobiti izdelke lahke industrije, kot obleka. pohištJVo, železni na itd. Ako se bo na. trgu pokazalo več industrijskih pridelkov, bodo tudi kmetovalci mnogo več pridelali, kot pa jih bo prisilila smrtna kazen. Vzrok kritičnega gospodarskega položaja v sovjetski Rusiji pa ne tiči samo v notranjih razmerah, temveč je ruski narod zelo prizadet vsled splošne svetovne depresije. Petletka ie imela za posledieo velikanske izdatke v tujih državah za stroje in surovine. Izdatki za velikanska industrijska podjetja so zelo presegali vrednost sovjetskih poljskih pridelkov. Razpad Hvetovnih tržišč pa je uničil v.se tngovske namere. Iver za izvoz ni bilo dovolj pridelkov, je sovjetska vlada prikrajšala narod pri na jhiijših pot rebščinah. Drugi vzrok slabega položaja je bila tudi pretirana uvedba kolektivnih kmetij. Dežela za to odredbo še ni bila zrela in vlada ni mogla plačati kmetovalcem za kmetije. ki so jih prepustili državi. Tudi v kolektivnih kmetijah jo zadnje čase opažati mnogo izpro« men»b in sovjetska vlada gleda a velikim upanjem v bodočnost. NEMŠKI ŽIDJE SE SELIJO V PALESTINO __ \ Napolj, Italija, 4. maja.—Vsled fašist ovtikega preganjanja v Nemčiji jp pribežalo 900 nemških Židov. ki so večinoma trgovci, v Napolj in so se odpeljali v Palestini s pa mikom "Vulcania". ki je priredil izlet no vožnjo iz New Yorkaj v sveto deželo. Begunci se niso pritoževali, tla' so jih -Neni-ci pretepali, temveč s » pobegnili, da bi se izognili razniui neprirlkam ter da hočejo pričet| Rvljeuje j jflj, \ TKMW YORK, FMPAY, KAY 5.1083. das Naroda" of above oOlcan: T«k CMr. N. T. Ov Except Saodtf! ud HoHdayi u «1» teto v«Ua m toafro In Sta New Točk ■a celo leto ...... rr.oc mii ••••••••••«••*•••••»*• (0.00 Za pol leta «• $3.50 polMi fSOO Za too—»Tro ■a ceio lato •••••• WIM tort leta .................. Si-SO Za pol leta .. .................. H0O tetMcrlpdoa Yearly 96-00 Naroda" ld»J> vaakl dan lxriraiM nedrij In praailka7. ■ oo prlobCoJeJa Denar naj M bUgorroH Order. JW epremembi knji naročnikov, proaimo. da ae prcjtoje blrallHe naznani, da hitreje aajdcMO naslovnika. "OLAfl NARODA". Sli W. ISth Sim*. New Y«t N. t i; CHebtft 5—3878 BOJ SE NADALJUJE V Washington se vršc važna posvet ova uja med predsednikom Rooseveltoni in zastopniki raznih evropskih držav. Kot prvi j*- dospel v zvezno glavno mesto angleški ministrski predsednik MaeDonald. sledil mu je bivši francoski ministrski predsednik Herriot. pred par dnevi je pa dopotoval v Združene države italijanski finančni minis tur Jung. MaeDonald in Herriot sta se vrnila zelo zadovoljna ter sta prežeta z velikim optimizmom glede gospodarske Jtonferenee, ki se bo vršila poleti v Londonu. Oc je ta optimizem upravičen ali ne. se zaenkrat še ue da dognati. Vse je odvisno od tega, če so zastopniki narodov zares pripravljeni sodelovati ter služiti skupnosti s tem, da potisnejo lastne narodne interese v ozadje. Ob gospodarskem nacionalizmu posameznih držav so se doslej razbila vsa prizadevanja, kako bi bilo mogoče u-stvariti po vsem svetu normalne razmere. Pogajarelji so prežeti skoro z istim duhom kot so bili prežeti ž njim zastopniki zaveznikov na mirovni konferenci v Versailles. Zastopniki zaveznikov so ravnali s poraženci kot z za po-j litieni in gospodarski podvig. Krvava svetovna vojna je že zdavnaj končana, skoro fctiri leta je pa že v teku uničevanje in sicer z orožjem, ki prihaja iz gospodarskega miuiieijskega skladišča. Ta borba širi vsepovsod revščino in pomanjkanje. Tm LAMEST SLOVENE DAILY fan U. 8. A. BEDA IN GLAD V ITALIJI Kdor eita samo fašistične liste in si po njihovi pisavi ustvarja »diko o današnjih gospodarskih razmerah v Italiji, mora biti prepričan, ni srečnejše drža ve od Ttalije na vsem širokem svetu. Državne finance so po fašističnih listih v (•ajtapčem redu — deficit kakih treh milijard lir je maleukottt. ki ne prihaja v «poitev. dasi znaša približno toliko, kolikor znaša «. t »t. ves jugMtovrmki d ravni proračun — trgovina, industrija in obrt cveto. poljedelstvo se je z raznimi "žitnimi bitkami'* toliko povzdig-nilo. da skoraj ne bo treba Italiji več uvažati žita iz inozemstva, brez (»oselnost izginja. ljudstvo se veselo in zadovoljno množi m hiti od slavnoriti do svečanosti, ki mp dan M (Incru vri«* v čast in slavo fašističnega režimat in njegovih stebrov. tako do celo pozablja, ri čomer «e kričat « kaž<* na "grome girtpodarske rat-mere" drupod. sevala prav posebn i v Jugoslaviji — je čisto navadno ^lepilo. Tolikn resnične rev>čin-.\ kolikor j<> v Italiji, najbrž ni nikj< r ua svetu. Splošna gosj>odarska kriza je udarUa Italijo veliko bolj. kakor Jugoslavijo. Izvoza daues »3 Iiali.je skoraj ni več. Južno sadje jc postalo lu lesi iz. ki se mu odreka svet v Krojili gospodarskih stiskal., a italijanski industrijski proizvodi le težko tekmujejo, ali pa sploh ne morejo tekmovati s proizvodi starejše industrije drugih držav. Izseljevanje se je izpreobrrnlo v vra-čanje iz^seljeneev in rseljenske denarno pošiljke w itopolnouia izostale. Kar dane.s še daje Italiji ono malo dejanskega življenja. je edino tujski promet. (V o starorimskem običaju, res nenadkriljiv >kup m p.imivosti, lejmte m veiičastja ; toda vsi ti tujci »i ogledajo Rim t»n-tj , uro tam. kjer j«' res tak. in so oh 1 oleg nase bogate dežele so prizadete vse dežele ogledovanju takega Rima niti ne domislijo. da bi vprašali, kje prav 7X prav živi oni milijon rimskega prebivalstva, ki ga ne vidijo nikjer v vseh onih sijajnih palačah, ga lerijali, cerkvah, ki jih je poln-j mesto. Ne vprašajo, kje živi in kako živi! bi hoteli malo bolje spoznati resnični današnji Rim. bi morali vtoKti velikonočno številko kakega rimskega livta, n. pr. "Tribune", pa bi našli med domačimi rimskimi oestmi tudi to-le: "Rimski fašizem razdeli jutri — " Tribuna ** izhaja zvečer za naslel-nje jutro — 10,000 obedov." V tej v«iti se pripoveduj««, da je rimska fašistična provinci jalna federacija pripravila 10.000 aavojev z jestvinami (testenine, mero. krompir za kruli), da jih razdeli med ljudstvo, ki si samo ne bi moglo nabaviti kosilo o Veliki noči, in da se je razdeljevanje poverilo fašist ;č nim strokovnim organizacijam. S tem. tla je 3» Vdiko noe preskrbljeno kosilo 5000 rodbinam. A ko luooštrvamo znano dejstvo, d« je ogromna večina rimskega prebivalstva protifašistična in pa da fašistična dobrosrčnost ne gre tako daječ. da bi se usmilila tudi nwqirotnikov, si lahko izračunamo, da je v K i mu najmanj lo.OOO rod-t-in, ki si niti za velikonočne praznike niso mogle iz lastnih sredstev privoščiti kosila. Prištejmo še one tisoče rodbin, ki trajno žive razjie ugotovitve, da je najmanj ena petina rimskega prebivalstva navezana xa svoje preživljanje na tujo podporo, pri čemer more seveda samo životariti, ne pa živeti. Še huje kakor v Rimu. je po drugih mestih, zlasti pa ponekod »o deželi. Vsak daai s^e širijo vesti. da je prišlo tu ali tam do izgredom gladujočih. da so uplenili trgovine in skladišča, napadli policijo ali /andsrmerijo. Točnih poročil o vsem tem ni mogoče dobiti, ker isti ne smejo ničesar pisati in bi oil e. Žrtev sirovega, napada s wkiriiii Te dni se je napotil 251etni vi-ničar ovree Ciril iz Sene»ka, ob-e.ina Kuemanci. s svojo ženo na obisk k sorodnikom v Oalušak pri Ljutomeru. Lovrec je ob tej priliki malo več pil in je bil dobre volje, katero je tudi pokazal domov grede v vasi Galušaku s tem. da je ratzgrajal. in je pri neki hiti po nerodnosti tudi razbil šipo na oknu. Medtem pa se je že zbralo več fantov, ki so oboroženi s sekirami in cepci napadli Lovreea hi ga neusmiljeno »tepli. Posebno hudo poškodbo je dobri Lovrec s sekiro na glavi, pri čemer mu je počila lobanja. Levo roko so mu naravnost »usekali. Hudo poškodovanega Lovreea so najprej prepeljali domov, kjer se je zdravil en dan. Šele na nasvet orožnikov so prepeljali Lovreea v -bolnišnico. Kaki dve uri po prevozu v bohnčnico pa je poškodovanec že izdihnil. Pokojnik je imel po \«em telesu ran«*. Sodna komisija je izvršila v bolniški mrtvašnici raztelešen je in ugotovila, da je imel pokojnik tri udarce na glavi s.sekiro, in sicer en udarce na levi strani glave, drugi na tilnik in tretji na desno sence, zaradi česar je izgubil tudi oko. Iiz nastalih poškodb so nastale komplikacije z vnetjem m ožgan drakonično kaznovan tudi vsak pri-| 'ske ,lirene- > povzročilo smrt. vatnik. ki bi ga za-lotili, da kaj ta-( Orožniki zasledujejo sirove prete-kega pripoveduje. Zato m- povsod le p riše pet a va in šušlja. a pri vw»ui tem ni dvoma da tareta italijansko prebivalstvo beda in glad. kakor iu razen bolj^eviške Rusije, ue i>oznu nobciia evropska drža^. pa-ee. »▼eta. Hi vsi zavsezmki in nevtralei, zniagalei in poraženci trpe na po«ledicaU gospodarske vojne. In značilno je, da od te gospodarske vojne nima niliee dobička, pač pa v.si neizmerno izgubo. "Wall Street Journal" je pred kratkim objaVil uredniški članek, v katerem je med drugim rečeno: — — Ako bi Ibila zavzela po svetovni vojni Francija drugačno stališče, bi se zgodovina mogoče div gače razvija. Dvomljivo je pa, če bi bili narodi zadovoljni, ako bi njihovi zastopniki stavili milejše pogoje. Toda to spada y pretklost; dosti večje važnosti je bodočnost. — S strahovi tirni stroški iu žrtvami je bilo zmagal-fcern, med katere spadamo tudi mi, dopovedano, da noben narod ue more sam živeti, ampak da je le v skupnem sodelovanju blagobit vsega sveta. — Ko bodo vsi narodi navdani s to mislijo in s tem prepričanjem, ne »bo več vzrokov za nove vojne. * DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU CENE DINARJEM IN LIRAM SO TAKO NESTANOVITNE, DA JIH NE MOREMO NAVESTI < tzpla&La v ameriških dolarjih ostanejo neizpremenjena. % ■■ | Iftl i ▼ AMBlftUH DOLAJLV1H Za tsplattlo $5.00 morate poslati— I 5.75 •• » 110 00 »• " ______$10.85 •• » $154)0 " " _____41$— •• $2000 " " ....... •• " #$0J$0 " " _____.$41.35 »• $■$$$ » • " _______451.50 riilMintt Ml ? stern tosfv teplafiUo ▼ Solarna, ahdns aakstfte Iwilulwuu po OSMa Utter sa p ruto J bi no fu— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY #.m. * Narad«" m. M. NAJDEBELEJŠA BERLIN ČANKA 421 etna Prida Micheleitova je morala te dni pro-d sodnike in obsojena je jo aretirali in pripeljali v preiskovalni za"}»or. so morali sne-ti obe krili vrat, ker je drujraee niiso mo-«rli spraviti v celico. Pozneje so jo izpustili in na sodišče so jo povabili aele k razpravi. K obravnavi na Micheleitova ni luog-la priti, ker ne more hoditi. Xoč in dan presedi v naslanjaču, ki si ga je dala nalalše za svoje obilno telo izdelati. Vee postelj se je namreč pod njo polomilo. Jetni-ska uprava bo imela z njo sitnosti, ker jo ho težko spraviti v zapor. Xajbrž bodo morali posebej za njo opremiti jetniško celico, če jo bodo hoteli zapreti. ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolarjev brez vsake izjave, v kako svrlio je denar name« njen. Tozadevna odredim je bila dne 17. marea odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljatvijo. . DECLARATION FOR MONEY ORDER I herewith declare that Money Order No___________________________ is aent by me for the purpose of-—---- and Is not Intended for the purpose of speculation, placing savings or making investment in a foreign country. X certify that this transact ion in no way contravenes the act of March $th, 1953. the executive order of March 10th, 1S33 or any regulation issued thereunder. fPurchaser 'a Signature > (Date) m BOMO TOČNO IN HITRO XZVR&ILI VSAKO POftlUATEV SLOVENIC PUBLISHING COMPANY LI. Milijoni za sodne takse Višje deželnf» (po novem: ape-lacijako) sodišče vodi statistiko o vseh .sodnijskih poslih, o pravdah, kakor o nespornih zadevah. Ud avgusta lani je uvedena S" posebna evidenca o sodnih taksaih. pla-eanih v kolekih. doeim o taksah, ki se plačujejo v grotovini. še ni uveden nikak splošni prekleti. Vsota, ki »o jo stranke plavalo zh sodne koleke. že na prvi pogled kaže. da se ljudje še vedno do^ti pravdajo in da pravde letos eelo rapidno naraščajo. Pristojbine.so precej velike, kajti plaeati jp treba poleg predpisanih kolekovin za vlojre še takse za sodbe in sodne rešitve. Velike pravde dostikrat vržejo državni blagajni eedne vsote. Stranke morajo priložiti takse v takih zneskih, da koleke nalepijo kar na vee strani. V prvem eetrtletju je bilo letos plačanih na kolekih in taksah kar Din, ki se razdcle na posamezne ine«ee": januar 1.277.407. f«bruar 1.25*2.690 in marec i!3!»f>.-362 Din. N'ajvee kolokov porabijo seveda na okrožnih sodiščih v Ljn-bljfnii. ilariboru. Celju in Novem mestu, vsekakor pa tudi nekateri industrijski kraji izdajo lepe vsote za sodne takse. 14 gospodarjev pogorelo Dne 17. aprila okrog 11 dopoldne je začelo goreti v vasi Roga-eiee. župnija Skocijan pri Krškem. Kakor bi trenil, je bila vsa va.s v ogrnju. ker je vlekla huda burja; razon treh majhnih hišic, je zgorelo vse : gospodarska. poslopja. orodje, žito. kmetijski stroji, obleka, živež, denar, en par konj. en par juncev in več prešičev. Ker je suš«!. je vse Miho kot |>oper. ljudi je bilo mulo doma ; gasilcev otl nikoder nobenih. .Škode je več kot 1 milijon Din. Vzrok £*kode ni znan; najbrže noj)rcvidnost iz vžigalicami. 8 kolom po glavi Xenarvaden fantoA-ski napad se je ponoči na velikonočni ponedeljek pripetil v Stajah pri Igu. Posestnikov sin Valentin Križman se je ob 22. uri vračal iz gostilne na Igu domov v .Staje. Domači so mu odprli. A preden je legel, je sto-J.pil še ven pogledat k živini. Čim je zapustil domači prag. ga je na cesti nekdo s kolom udaril tako ailno po glavi, da ne je Valentin zgrudil nezavesten. Na pomoč je bil poklican z Iga zdravnik dr. FARMA NAPRODAJ Imam lqpo malo posestvo, hiša z petem i sobami, plin in votla napeljana. V ravnini v bližini mesta. — Prav prilično za vsakega; cena nizka. Katerega votel i. naj piše lastniku: — FRANK KAWKEK. R.f\D. '2, GHARbKSXON. W. Va. 6 Makso Bi ten c. ki je odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnico. Tu .se Križni a n >e vedno bori s smrtjo. Oroanrki .>o kmalu izsledili napadalca v o*>ebi wol^tuc^ii poser>l • Hlkovegra .sina Lojzeta .lanžlja iz Kota pri Igu. Odvedli so ga v ljubljanske zapore, s seboj je iiPe,el tešak kol kot corpus delicti, .lan-želj j.- orožnikom prtznal, da jc res neknlikokrat udaril Križi nana kar tako p<> jrlavi. Tudi on je bil na poti iz gostilne. Mimogrede je iz vrtne ugraje izpulil kol in je igrajoč se ž njim tolkel po ploteh. Ko je priš!e! do Križmaiutvc hiše. je useka! fanta kar na lepem, iz gole objestnosti. Zahrbtni napad vjtbuja med prebivalst vom splošno obžalovanje, ker je bil napadene«-miren, dostojen fant. Huda obsodba zaradi pokvarjenih salam Sredi marca j«- prišla k mesariu Ivanu Breskvarjn v Trnovem delavčeva žena Angela -Fančarjeva in kupila nekaj kos<»v salam mo-| žu za priboljsek. Mož je salame za-! vžil. dal jih j » tudi ženi. ki pa ji je kmalu postalo mo-no »labi«. '/.*•-na je dala par koščkov še mačku, ki je kmnlu nato poginil. Tudi možu je pozneje postalo slabo in j.* bruhal. Ostale kose je Jančar izročil mestnemu veterinarju lii-glerju. ki jih je poslal v preiskavo državnem bakteriološkemu zavodu. Pri mesarju je veterinar zaplenil še vin"* komadov nevžitnih salam in tudi nekaj nevžitnepra in»*~ sa. Bakteriološki zavod j<. ra. plačati mora Jančarjevim na bolest.nini Din in iKNsiti stroške postopanja. > Lačen vlomllcc Posestnik Andrej Jugovie iz Starega dvora, občina Stara Loka, je imel za velikonočne praznike v svoji kleti kaj nepričakovan obisk. Podjeten pajdaš jr ponoči za-gospodaril nad njegovim jestvinami. Odnesel mu je velik kolač, dve potici, več šfmkljev. skledo z dobrimi 4 kg masti, par skoro novih moških črnih čevljev in nekaj drugih malenkosti. Jugovie domneva, da se jp moral splaziti z mrka v i v vežo 'poti noč. ko so dekle še pospravljale. Nato pa je s sekiro vlomil vrata v klet. Vloma je osumljena neka dvojica, moški in ženska. ki so ju baje videli ljudje s polnima nahrbtnikoma naslednje jutro v Gorajtah. Orožniki s preiskavo nadaljujejo. Smrt najstarejšega Ljutomerčana Na veliki petek ob pol 10 zve* čer-je vzel slovo od zemeljskega življenja najstarejši Ljutomerčan. upokojeni zdravnik dr. Rožič. Preti dobrim mesecem je obhajal svoj f>6. rojstni dan. kljtrb temu. da je bil v moški dobi večkrat bolan. Bil je dober človek, pni vi humanist. ki je rad pomagal pomoči potrebnim. Zdravniško prakso je redko izvrševal, bil pa je strasten lovec. Velika množica ljudi ga je na veliko noč popoldne spremljala na pokopališče. Imajo v Ljuto meni še dva. ki sta stara nad W let: gospa Hoenigmanova in g<*»p. Saga j. Nesrečna ljubezen NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN M €RUNT (Spisal Janko Kač) . * S kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" Cena »I« Ljubezen nc zgodaj porodi v človeškem sren in ima zelo globoke korenine. Ljnbezt-n je srečna in nesrečna, toda nesrečne je dosti več. in zato bom danes pisal o nji. l*o dolgih letih mi prihaja v spomin neasrev-na ljnb»*zeii mojega prijatelja Petra Brdarja. ki je bil iz spodnje Idrije doma ter je živel s svojo materjo-»vdovo v mali hišici za prifarsko cerkvijo. Ko jv bil Mar štirinajst let iu hodil v zadnji razred ljud>ke šoje, je bil že pet čevljev visok in pod nosom mu je poganjal rahel tnali, tako da res ni spadal med šolska otročaje. Že z de>"timi leti je začel čitati knjige in je strastno rita I vse. .kar je dobil. V nj«*govi duši je začel vhtajati nov svet. cer le v nejasnih obrisih, toda Peter Urdar je bil navdan s tako sladko-gr nko blaženostjo, da ni vedel, kaj in kako. Takrat j«- bila v Spodnji Idriji učiteljiea Uma. ženska pri tridesetih letih, precej lepega, bledega obraza ter velikih in skrivnostnih r I oči. J In zgodilo se j.', da st- je Peter t Brdar .smrtno zaljubil v njo. Na • poti v šolo iu iz šole jo je uprezo-| val, iu ko m* je v pomladnih ve- č.-rih izprehajala po romantični cesti meti Marofom in Karo. je že , tjfko ukrenil, da jo je ^rei'-al in je bil neizmerno sr-V-en. če j»* rzpre-govorila ž njim p^r besed. A* svojem prostem času je imel dve poti in dvoje opravkov. Veasi je f»t a I urr v j»rit"a r>ki t-erkvi prt-d kipom Matere Božje. Nepremično je strmel, mi-sleč. da gleda v nebeški obraz oboževane učiteljice Kme. Iu «"(* jt> mogel, j« tlal kaj opravka v Ileriuanovi oštariji. kjer jf visela na st»*ni -^tira islika. pred.sta vljajoča lepega mladega moza.'ki se je z desnim kolenom do. j tikal tal, desnico pa držal ua srčni j strani in zrl proseč? v bt-looblwe- • nr> žensko, stoječo v zadregi pred j njim. 1 Ti dve podobi sta ga silno pre-| vzeli, in po mladi srlnvi ^o nm kar , buča H izrabi l.jiibezni. ki jih je iz- ' taknil v "Beraških skrivnostih", « . -kater«, je skrivaj eital v Žebljarj«-vem seniku. Ivo ie šel nekega majskega večera bos in gohijrlav proti Maro-fu. je vedel, da se ho odločila usoda njegovega življenja. Tam. kjer napravi Idrijca oster ovinek. j>* pet visokih jaguedi. ki mečejo v mesečnih nočfh svoje dolge in pošastne sence proti Lomu. Poleg visoke jaguedi je stala beloo*bl(<čena učiteljica Ema ter zamišljeno zrla v daljavo. Iznenatla r>e je pojavil pr-M njo Peter Brdar. Še p redno se je dobro zavedla, je bil že pokleknil — kakor kava lir na sliki v lJer-manovi oštariji — in položil roko na srce. — Za božjo voljo. Petereek! — se je začudila gospodična Lina. Petru so bliskovito švigali po glavi izrazi ljubezni, ki jih je či-tal v romanih in so se slednjič zmotovičili v sledeči goroslasni nesmisel: — O. gospa frajla. ko me pa tako strast! ta-Maro nekdanjo trdnja\o na Oivti ni vojska kralja Matjaža, vojska i»-I i i Trstu, k ter skloau iz Irde- kiettnjakov in s škle|>et8.pčinw kje**- obračnnaj z nami. ki še redno eU vrl :ča-! in visok aonJu wyU'aBt f krwitaw>. žalo>tni kramarji. k va^.mi k: .stmi mi kot Klijalti drog drugega prelisičil jemo za boljši prostor p»nl soneem. nič manj nego hvoj ča.s vojni dobičkarji in vsa ga-l«:/eii tahimrerjev.... Vas Selo -to- ga kra^krjra kamna. dviga ^»•n. titi m a-m age, vrhu kaetrega stoji še 8 nt \is-k brona 1 kip t * boginje. sredi svetilnika |k» ogr« liieu mornar. Ki zre v jadra u-ko valov j«*; in j.oil njim m» vklesane «lal«r ndnc črke: **Sple»idi e rieorda i «»Kti Mil mare!" (Svet: in spotim j>> j jmdle na morju!) Žarki ti pij* jo »S.1 milj dale«- um morje iti »»1» Zdravi Mnri »i, ko »«tui< Ikl . udarja kouto- ^ «*li z\<»n |>«» morski jrlatliui, /am.sli lutrkovljsnski ribič — prav kakor lirisli težke misli iti >e >e vedno upira v veslo hrudar iih gilhc ot-miino!.... Komaj da s«' malo s|mhm-i:rš nji to, /,* t«- r |»»zi. a jih je in zapustili so domačijo. Pri- ■ ~w __ Zenitovanjski MeŠetar (Is zbirke ladoje Jankovičevib povesti "Drmnom iSokakom/' prevel A. K.) lili IIIHMJ w (XadaljevanjeJ srčno se je naš fant boree poslovil od kratke luamiee. poljubil otročič-ke in se vračal nazaj v .svoj grn- — Toda. .. kafcor se dogaja, da pop razdvaja, tako je potreben t Satno d» dekletu sreč — Ampak toliko obresti n»' zmorem. Ciča Cvetko zamahne z roko. — ne pokva- riš, pa naj bo po trideset. Tako čiča Cvetko zaveže fan- nekdo da združuje. To je važnejši 'posel.... Toliko vdov!.... To- . .. liko godnih deklet!---- Saj bojtovsko in dekliško stran, pa tudi pri Trabnjr*n. *e je zulnjih 12 let syet propadel: E j!. ... Čaka in j pri mladih ne gre vedno gladko, nahajal v Uirardu. Ohio, kjer je llp V(. kaj bi „torUL... Treba je Čiča Cvetko smatra, da mor, biti delal v znani usnjarji \ soboto nekaJca d sajll.... | Hči nekega proprogarja se za- >t tam. novo pozidam* hiš«', da. ♦aiii j dobran. Toda zažvižgal je zlokobiii | . nekje je moraVj biti. Tam je kra- ptič.... tr»-sk — in fantič, usmiljeni Samaritan, se je zgrudil. Vedel jr. I jim sestram Mre. Mary Milavee ^ka žena v neki samotni hiši. neda-h-v txl rojnih strvlskili jarkov, do zi»em la.šk:m i>-str«*lkiyn in naxaxlnje št* v kleti m de\iti*ki vztrajala * tremi .>vojimi otnx"*iei. Pa je prišlo n»ve|j*»: žeua mora brezfurgojuo iz|»razniti tudi pod-n prslati v vh"-1141 zaJ'xlj«*. Nfki tiaš hivši t«.»va»-iš. mlad dečko, je dobil ukaz. naj ji' -|w*lje /-no in dero, varno kar se d;«, iz oh.miH*ja granat in šra]>iielov. . J in Mrs. Anna J-Slatnik. v Clecvlaii-du. kamor «ra je pripeljal n'*ki r«- I .......... j. ^ «uje: — si* jezi eiea t vet ko. — J'olejr teg slrtbo počutil in mu je kri si-; trp4ia. ljudstvom ' namenil. , iz ust. Popoldne se je še pmlal j(. ,m| muk MajkH |m;) (|n|fff se jr ^luviii. *« ja»k \z (iirarda. ker sm je že nekaj s.llf>, da je koneano. Zbral je swje zadnje J ■ - . ... .... » »"J** - mcW*i in z lastno krvjo ny- " vesti svoji pridno, v katerem iziv-' k Z(lrHvnikll. toda ^wj,, za vse trpljenje, gorje »i. bndknst.(dn(> V(N, krvi . in na VlJ ^. P m,..h fantov m moz. obenem namjfVr jp h;| mlpp,jan v ,)o]nk.0 toda • ^ " pa slika vse vzvišeno mišljenje pn - j(1 ^ ^ |K((jo uniH jp 1 mnogih naših, ki so v »n- brl okrog «0 let star. mreli. sočni sadovi za nelieške hrambe.... uj<*n t7 mučen wk iti kra-kih tal — .net .spM pred :{l»|eti. V stari domovini Ženka je uvidela (»otrebo tega u- t-ašega naroda leži tain pokopan j zapll§t-.a (|va ]irata j,, (|ve ,St^tri. kaza. |o<1h kako težko m* je ločila — si tudi mi zajvšimo v nasa sr- fiikiij pa štiri sestre od ljubljene doma«-ije. Naložiti sojča. glejmo, da ne bom«* gromko- j E(|f.n t7m(^, r(.,tkih baseball slona trensb; voz bomo |>ohištvo. m-.ž , pi našega ljudstva, ampak zares' igr^Jeev je naš mladi Jom Kuhel. ki iirra letos z Washington teamoin. Kot s » poroča, so ga ml-dali /a vsoto $l»T».000. Ko .so bili urtlnji teilen tepeni New York baseball iirralei. ki so najboljši v dožHi. je imel pri tem preeej zasluge na-š Slovenee Mr. Joe Kuhel. ki zna iffrati baseball, da dela Ameriki in nam čast. Iz Jugoslavije. 8260 dolarjev ukradenih Po?>eMnik Nikola Smolči«- v Su-k<«.inu f>ri Splitu je prijavi!, da mu je bilo ukradenih S*2l»0 dolarjev. ki j.h j«* v teku let prislužil v Ameriki in prinesel v domovino. V>i denarni zarodi v Dalmaciji so bili o tatvini <>b vešče ni. Ban ko ve i .-»o bili po It*), .V). 'JO iu 10 dolarjev. Nemški turisti na Jadranu Te dni je pri pilil v splitsko pristanišče pa rub rod "Oceania" s 370 nemškimi turisti, tiosti .so si ogledali mesito iu njegove znam^nito-.sti, naslednjega dne pa *o nadaljevali potovanje v I)ubr«»\Tiik iu dalje na Krf in v Grčijo. Revolverska krogla iz zraka Štefan llarbie. kmet iz Ozlja pri Karhrveu. je šel na pašnik gledat za svojo živino. Nenadno, kakor pripoveduje, pa je iz /raka priletela revolverska krogla, ki ga jej z idela v levo Hvirn in obtičala v ! Zvezala sta se in utopila je v»*«lisekje v Galiciji bo- pravi sodrugi teh vrlih žlahtnih ra gričku S\- Klije "-redi [»olja", ril za ničvredno človeštvo, vojak je rož. fantov slownskih na Dolierdo-/ tiirhmsk* ga. -le t. pretresljivo! vzel dva fantiča v naročje.... Oii. bu ali j»a blizu njega, ill tiajveeje pokopari^e Iia svetu. Vi *r< «li. na visokem mavzoleju voj-l " ' T > »lf A« -te > m-kilanjegra vo,|.ief p« znane tretje italijanske aruiH-) t < . je po>tavijen vi-(»k križ. ki' sleherno II«h* rd\-etljnje kane nite gr 'iomc in skalna kraški rebra, ki so m* vsa prevrtana. Pa / -i kmalu 7 avtom tla vrlin Sv. Miliela . ki deli Ko>niensko olaiioto v dra I)o! j«» bil zaseden že UM«:. T »da je jeklo in žveplo pelo tri leta Mwrtno pesem. Vse vasi v rkolišu te velike kraške žile »l*o'a i m* ostale težki razbite iu prevrnj"-ne v kup ra 'valin O jezer<» dober-tbtbsko! <*e l»i I>fiililriiz s«4>* v^o kri človeško, ki 1-i pogoltnila vsr vojne hujskače. Kaki pravi a tebi stili duee Mu.sKolini. ki je prav ob drrbenKiliskem jezeru prebil več 'a-k:i v kavrmi kot desetnik.' Takole piše v svojem vojnem dne\*iik:i z dne .». decembra leta 1911!.: "Oj uoN>rdobsko jezer.kdo dalj ea^-i živi ob tvojih preg'^'ili." temu iiire človeška navaila sni'ha." O ve jokajoče kratke jaiue. kjer se solze vekov trdijo v snu kam«fli«tem v baldahinov lik. da bi S4» i< wil/. ui Vrvi. sto in sto ti^»č borcev strdil baldahinov Ik miru in bratstve ' <»ko plove naukr« misel prede prečudno pajčevitio.... Cvet evropskih fantov tod |Oeiva. olga je zanemarjala šolo. kar njenim staršem ni bilo po volji, zaradi če^ar so ji prej»o-vedali sestajanje z Žarkom. To je na zaljubljeno dvojieo delovalo ta-ko. da *ta sklenila končati si živ-,ka « kakimi majhnim 1 jen je. I>n- '2± marea. sta oba čolnom, so vedno e nevarnostih, ki ginila brez sledu. Na obali reke J™ pravi sv. Pavel "nevarnosti Neretve pa so našli Olgin plaši' m «'*»orJ« - Žarkov klobuk. Trupel zaljubljen1 Katehet. domačin -hI otoku None dvojice pa dolgo niso mojrli ,mika i<* 'ribe. «edeč na majii-najti. Šele preteklo sredo so ka- t,em r'olnu- ^ nenadoma zagle-kih pet kilometrov oddaljeno od ,,al ogromnega morskega psa. ki je kraja, kjer sta skočila v vodo. na- 1 veliko večji kot njegov čoln. šli njuni trupli ter ju potegnili iz Začel ^ jt. neenak boj med ribičem vode. Zaljtrbljenea sta bila zveza- in ]*>šastjo. Katehet je najprej 7i-11a z močno vrvjo okoli pasu. parkrat udaril s palieo. »uho v ran je posrečilo, da jo je zadol s |KMebuo vri»to harpune v oko. Zginila je pod vodo. Ker je mi-^d, da je .».»»daj varen, se je od kraja bitke nekoliko oddaljil iu mirna vrgel mrežo. Toda jrjšast. ki je bila OBSEDNO STANJE V GOR* NJI ITALIJI Pariški listi objavljajo setrtsaei-j^j ,Mls,li« VH,ed ran"- ^ zoPft kolenu. Barbie tudi ni .slišal uika- \ jonalne v^ti o velikih nemirih, ki. ugrizne v veski .1. zbeži. so nastali zadnje dni skoro po vse j Meboten eoln s*» prevrne, nesrečen Italiji, zlasti pa v Gornji Italiji, kjer vlada ui«*l podeželnim ljudstvom veliko pomanjkanje in so ( ra strela. Vdova je zakopala živega otroka V reki firma nji pri Obroveu so našli te dni truplo novorojewea. Sum det o mora je letel 11a vdovo Vukosavo Peričevo. ki je imela ljubavno razmerje z nekim mlade-lličem. Vtlova je liila aretirana 111 zdravniško pregledana ter je na-p-«sled priznala. es cele vasi v največji bedi. Ljudje ! »»1»^ prikaže, topot pa ne z zlob-nimajo ne dela. ne kruha in za-j»i»" namenom; nepričakovano se man čakajo pomoči, ki jo tako ši-, zasuče m odilnJji. Zdaj je kat»he-rokoiLstito obljublja fašizem začeh. skriieti. kako s." bo vrtni vsa>ki priliki. V ^»krajini Kerrare Namuko. Trilnu .se je oprt- DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE O GLAS U J TE .»».j.).. ^ — "GLAS NARODA" M Ste hoo Trni« členctro, pmi pu vi! Slovtnd v fiH -GHtt 1A06LASE S013KRNE je priab» zarasli tega do tako velikih in nevarnih nemirov, da so morali proglasit i olrsedno stanje. Velik«* množice brezposelnih so priredile bučne demonstracije in zahtevale dela iu kruha. Policija je bila pre-Šibka. da bi jih ukrotila. Na pomoč ko morali priti miličniki in posrečilo se jim je. da m* demonstrante razgnali in več protestni kov aretirali. To {ta je sestradane množice še bolj razburilo, da so se znova zbrale pred policijskim komisarijatom in zaJitevale. naj ne aretiranei taikoj »»puste. Ko t«»j zahtevi iiLso ugodili, so demonstranti začeli rop»t.i trgovine, v okolici pa so zažgali več pristav raznih velepoKestnfkov in jih do- eela I.frkalne oblasti so bile bro in imel več nagovorov na množico, skušajoč jo pomiriti jffiiorrmi obljubami. Tudi to ni nič zaleglo in tako ho morali na-•pouled proglasiti obsedno stanje. V pokrajino Ferrare je bilo potrta-nili več poikov vojaštva, ki je za* sedlo vsa ninda in vse v a* i. tako da je vsa pokrajina en sam voja-ilki tabor. SliČni dogodki ko ae odigravati v Moliw+Ii. (Vnuchijtt, Mdijarimu, Maaafiaealiji, Hiaru, Oodiftoru iu Ontaieei. jel čolna ter tako priplul 4I0 nekega ot katerim je k(»učno nngel pri|>iuti domov zdrav. Poziv! Ixdnjanja listo ▼ ireiž m Tolikimi stroški Mno go jih jo, ki ao radi ila-bih nunaor tako pria-doti, da so nas naprosili, da jib počakamo, sato naj pa oni, katorim jo mogočo, poravnajo ročnino točno. Uprava "O. V. »t — More, svet sam izvršuje svo- j ljubi v 'policijskega jiisarja. Čiči je potrebe. \ t'vetku se t i zakon ni dopadel. Pi- — Ravno t«» je ono. ker ne izvr-J siir je bil igralec in nepri! juhi jen. jezi čiča Cvetko. —j Polejr te^a pa je bil čiča Cvetko bi bo devojka šla neko-rtiffemtL Dekle par — Ali otac!.... Pustni dnevi j n joga. ali brez wega. — Pisar je v hiši pa dekleta .sh-• hnel tnal trebušček in to.se je .... Kakšne »pesmarice! V^di-: kletu .smehljal čiča Cvetko.! jhkI palcem! — se smejejo ljudje j— Novi kraji, gospodin Maso. Ko-1 ratzlafganju čiče. i sovo!.... Kako imenitno. Kaj boj — Z« bogate se ne bri-ram! Za j na»* 1rir /a tebe!.... Osrečil boš: revne.... Za one. ki se vse živijo- i -*™".vtluk.. - nje mučijo.... Oni so zvesti....1 I>'"*,m J,> r,r'n tako Peš hodijo... . Pijejo iz enega kozarca .... Svoj krov hočejo.... , Jih ne "poznate*____Kod i jo' in ne j ~ Xikar- "n-sI>0'1 Jovo- »«* 1»«- kolnejo pri tem. \ tam na vogalu; bolni- i ka imajo. T:+ko je raxla^al čiea Cvetko. (josptHl -|..v«> se zvečer ozre im T.Mla če se ni dal plačati v goto-j vogalu in zapazi dve željni očesi, •viui. je. kjerkoli je mogel, za svoje : riča Cvetko seje in čaka, da zori. mešetarjenje natpeljal vodo naj _ Vidim te. — pravi — gospo-svoj mlin. iNiti volilne krogljice nil din Jovo. danes si se vo/J,." čiča Cvetko izpustil, da. ni pri tem j — }»„ okraju. — odgovarja računal na zakonski par. Največ uradnik. se je vrtel med trgovci, pa tudi k| — To je drasro. brate, zakaj .si trgovcu pride slab odjemalec. Tr-jne kirjus konjiča.' govina preneha, bala se ne morel _ Danes konj precej stane! od računati, dekle pa je že dala J _ Ozri se malo okoli onega vo- besedo. Tedaj čiča Cvetko skuša, j galčka. Tam bo nekaj za tebe____ da na samem dobi mladeniča. ' slabim človekom, je vs«> druvrače z chdtrim ura'lnikom. — Pa bomo le pričakali €lo jeseni. — Ni mi do čakanja, čiča Cvetko. denarja potrebujem. — Toda'ali ljubiš to dekle? — Ljubim. — Ves trg jo ljubi. Koliko bi pa raibil za prvo potrebo? Tlili so slučaji, ko so roditelji »prejeli predlog. Ljudje vidijo, da bolje lie more biti. \ >e je gotovo. De vojka pa trgovca noč«. — Toda kdo bo vprašal dekle* — Vprašal .*. . . Kako . . Prostovoljno!. ... Ženska noče juda! . . . Ej. devojka. saj ti te«ra ne pravim. Samo tukajšnjo robo ti po- lala pred eičeni Cvetkom kot an-geljčki. Vedel je. kaj katera nosi. kakšna darila prejme i u koliko zob ima. V srenji se vse ve. Ob času selitev na križpotili ^rletlaš pohištvi*. Tako za siromašne; kaj imajo bogati pa se vidi. ko je slava ali smrt v hi.ši. Ciča Cvetko je imel svoj način izpraševanja. O prazniku pri cerkvenem vhodu dobi ženske in se poduči. — Imeli boste goste! — Kog ob vari. kakšne soste! Hišo popravljamo. Ni še zrelo, pomisli sam za seb? čiča Cvetko, kajti k<» jt* hči godna za možitev .se pozna na materi. Pa tudi na čiči Cvetku .se je videlo, ko je dobro izgledalo za kako že-nitovanje. Žvenketal j-* z ostrogami. dražil devojke, ploskal malim otrokom, ki s«, baš shodili, .starejšim pa dajal >po eno zrno sladkor-ekov ali lešnikov, katere je ituel po vseli žepih. 7. vsakomur se je ustavil in žaloval, da ne more osrečiti sveta. — Kaj .se mučiš, mojster, okoli te omare / — vpraša čiča Cvetko, ko ugleda mizarja na cesti. — Tudi meni se izplača jesti, eiča 1 "vet ko. — Mladič, žoh" ti ho po.'il. Zakaj ne dobiš pomagaea — Daleč imam do pomagača! T.es je tira g. — Deske.' — K! — Ali in* vidiš one deske v ogra-ji? — Ali tolče! — se smeje mizar. — Podvizaj se no malo. ne bo slabo. .Ali/ar <|>a >e nato po noči in po dnevu premišlja in se ozira proti ograji, dokler ne opazi, kar mu je bilo namignjeno. Kakor da bi ne moglo biti svatbe ibrez čiče Cvetka v trgu. V kraju je'bila 1'iili neka \a.-ta. Njo je čiča mrzil kot ricinovo ulje. Pravil ji j"* "atara. Poniževala je uje-govo delo. ' — Ni samo t<»: Daj č »šo raki je in prevrni jo z očniiL . . . Treba s° je pripraviti. Treba je to pr**ukre-niti.... Ne. da te potem preklinjajo. — Vsaj kakih petnajst tisoč.' ?.uja 1,1 »n^t.. .iiadlljuje ako ne vse. — Kaj ti bo toliko velikega denarja * — Da nakupim kaj več blaga. — Kaj imaš svojo trgovino 1 — čiča Cvetko se dela kot bi ne vedel. — Mojo in bratranf?vo. — Kdo vama daje na kredit ? — Samo z gotovim denarjem kupcu jeva. • — Pa delajmo z gotovim denarjem. — Na-piši menico na šest mesecev.. — Hvala! —. Srvojemu tastu reči hvala. Malo stisnjeni je. vendar ne bo prelomil besede. Xiti po obrestih ne vprašaj. — Hvala, čiča- < 'vetko! — To jwwepetaj dekletu na. uho. — ira potrt*plje čiča Cvetko po ramenu. In medtem ko »e zaročenec pripravlja 'Z menico, je čiča Cvetko že pri tastu. — Oni bi rail pokvaril. — Kaj praviš, brate? — Denarja potrebuje. — Človek božji! — Petaiajst ti«oč...za šest mesecev. . .brez obresti. —• Od vsake pare se težko ločim. Cvetko. — Sedaj vsak ve. pri čem je. Jaz sem svoje dovršil. — Anapatk kaj naj s t or itn * —- Denar :bi že kako našel___če treba, kaj ne. tudi jaz bi ga dobil.... Trgovec se zveseli. — Samo malo obresti vnaprej bi ibilo treba. — Koliko? — Trški interes. — P« moreni. — Prodaj, Vtijadm! — Jaz! — Vse je drago danes.' — Xe morem. Cvetko. — Ej. napravi ljudem.... — Cvetko se pripravlja da gre. — Za knliko čaaa. praviš? — Za pol leta. — AH ni fant mogoče jezen ? — Da ffm vidia. ni mu poaebno prav. j čiča Cvetko, vse je lepo. ali hočeš nakita ? Odpre usta. ki pravijo, da sama suhi šepečejo v uho o nakitu. Ciča Cvetko je razumel. Kar je o komu rekel, to so mu drugi verovali. Pa se je tudi njemu zgodilo. da so mu pokvarili. — Kdo tu kvari — Ca bomo že našli. Najde s»i tak. ki ibi škodoval dekletu. Pokvari se radi tašče, uh! Pop je v hiši. snubcev - \ LAS H A I O O A" WW YOEK, FRIDAY, MAY 1933. DEDSCINA ROMAS IZ ŽIVLJENJA ZA " O L A 8 N A K O D A " PRIREDIL I. »H 11 »Stari gospod prikima iu ljubeznivo pogleda svojo vnukinjo. V njenih lutesih pa Arturjeve besede nu»o prijetno zvenele. Zopet je »liiala za njimi tihi glas zavite t i in hinavščine in tudi .se, kot že mnogokrat, da Ktari oče ue sliši tega tihega g-lat>u. Toda sicer tako razumen in previden mož je bil vdarjen s .slepoto proti svojemu zetu. Ko je Kva Marija odšla, »ta se oba razgovarjala o raznih trgovskih zadevah. Kmalu je bilo vse rešeno in k priznanjem pran Jurij Rodenberg: — V tem času si mi v veliko pomoč in oporo, Artur; vse si napravil po mojih željah. Mertens se zopet skloni čez roko starega gospoda in jo poljubi. —• Ko bi vedel, kako ponosen sem na tvoje priznanje, dragi oče. V*e svoje sile zastavim v to. da ti morem pokazati svojo hvaležnost. — pravi kot v globoki ginjenosti. — II valežnost * Na kak način niLsliš, da mi mi dolžan kako hvaležnost, Artur? — Zato. da si me smatral za vrednega postati tvoj sin. Nikdar ti ne bom tega pozabil. ^tari gospod je nekoliko v zadregi. Moral je misliti na to. da je le zelo nerad vzel Mertensa v svojo družino. Ivo mu je tedaj njegova hči Melanija priznala, da ljubi Mertensa in da jo tudi Mertens ljubi, je mislil, da se Mertens bolj zavzema za njeno bogastvo, kajti Melanija je bila v nasprotju s svojo lepo sestro neznatna in brez vsake prikupi ji vosti. In ker je bil Mertens popolnoma reven, je bil opravičen misliti, da se Mertens vleče samo zaradi denarja. Toda postavil ga jc pod strogo preizkušnjo, da za to zvezo ne bo dal svojega dovoljenja in če se Melanija njemu ne odreče, jo ibo razdedinil. Mertens pa je bil dovolj zvit, da je to pretnjo smatral samo za nekako past ter je s hlinjeno strastjo izjavil, da bo Melanijo peljal na svoj dom, če je tudi revna kot beračiea ter da je ne ljubi zaradi zunanjih stvari, temveč, ker je v njej* našel lepo dušo. Samo ž njo bo mogel biti srečen. Tudi Melanija je ostala trdna, kajti Mertens je to slabotno bitje popolnoma vklonil svoji volji in jo popolnoma zmedel a svojim zatrjevanjem o svoji blazni ljubezni do nje. To je nelepo Melanijo tako osrečilo, da bi &la zanj v smrt. In tako je stari gospod »irdnjič popustil, kajti svoje ličere^ s katero je narava postopala tako mačehovsko, ni hotel videti nesrečne. Zato pravi z nekoliko prisiljenim nasmehom: — Z a to mi nisi dolžan nikake hvaležnosti, za to se imaš zahvaliti Melanijini ljubezni. Odkrito povedano, ž njo sem imel vse druge načrte, toda tebe za nobeno ceno ni hotela pustiti. Zato sem moral privoliti v vajino zvezo in nikdar mi ni bilo žal. Zopet poljubi Mertens roko starega gospoda: — čutim se srečnega, da ti ni bilo žal. — Ne. Artur, kajti Melanijo si osrečil. — Toda tedaj sem bil revež in za. svojo predrznost, da sem snubil tvojo hčer, morem kot oproščen je navesti samo svojo ljubezen. — Toda v zakon si prinesel druge vrednosti kot pa bogastvo. V tebi sem dobil močno oporo in za to, da si osrečil Melanijo, .sem ti hvaležen. Samo Artur Mertens je vedel, da svoje žene ni nikdar ljubil in da mu je bilo samo za njeno bogastvo. Toda do sedaj je vlogo ljubečega moža igral tako spretno, da je varal vse in tudi svojo ženo. Nikdo ni slutil, da se prav nič ne zmeni za zakonsko zvestobo, kajti svoje elegantne stranske skoke je znal vedno spretno prikrivati in si je kaj takega samo privoščil, kadar je Sel na trgovska potovanja. 8 svojim hinavskim glasom vzdihne in pravi: — Ril bi uajnesrečnejši človek na svetu, ako ne bi mogel dobiti Mela ni je za svojo ženo. Za to. da si mi jo dal. ti moram biti hvaležen. In nikdar ne bom prenehal kazati ti te svoje hvaležnosti in te prosim, da mi nalagaš vedno težje naloge. — Teh ne bo primanjkovalo. Artur. tudi še po moji smrti ne. Sedaj je šla smrtna kosa še mimo mene. toda. kdo ve. za koliko časa mi je prizanesla. Ako umrjem pred Ilenrikovim petindvajsetim letom. moraš svoje sile iu zvestobo postaviti v njegovo službo, mu mola« biti vodnik in svetovalec, dokler ne bo mogel sam prevzeti vodstva. Toda tudi še potem mu moraastati ob strani. — Oče, tega ti pač ni treba zagotavljati, da bom vse to storil. Stari gospod ni videl, kako je jeza žrla na Mertensovem srcu, ker bo nekega dne gospodar Rodenbergovih tovarn Henrik Doruau, ne pa on. Samega sebe je smatral za toliko zmožnejšega voditelja podjetja, kot pa je bit nezreli Henrik, da ga je smrtno sovražil, kakor tudi vse, kar. mu je bilo na poti. In nikakor ni bil pri svoji volji, da bi svojo ny)č, katero mu je podelil stari liodenberg. nekega dne odstopil Henriku. Tega nikakor ni mt>gel prenesti, da njegov sin ne bo edini glavni dedič in poleg tega bo še sam za mladim gospodarjem na drugem mestu. Zato se ni leta in leta prilizoval staremu Koden-bergu in zato se ni zadovoljil s pusto ženo, da bi bil sedaj zapostavljen. 'Njegova častihlepnost in njegova oblastiželjnost sta se dvignili in bil je pripravljen drago plačati, da so izpolnjene njegove zelje. Ako bi bilo treba, bi plačal tudi najvišjo ceno. Ko sta oba opravila trgovske zadeve, pravi Rodenberg: — fte nekaj sem hotel s teboj govoriti. Artur; zadene našega izbornega inžinirja dr. Bernda. Po običajnem razgovoru o tehničnih vprašanjih mi je danes zjutraj govoril o neki svoji iznajdbi, katero smatram v naših napravah za zelo važno. Rekel sem mu že. da mu to iznajdbo odkupim. Tn pri tej priložnosti bi mu podelH «e posebno odlikovanje, katero sem inu namenil še predno sem zbolel. Brez dvoma je naš najboljši in najženjalnejši inžinir in zasluži odlikovanje, ne glede na njegovo iznajdbo — rad bi ga postavil za nadinžinirja. In ko bom xopet zdrav in bom prišel v tovarno, se bo to ^godilo. Ako Artur Mertens še kateremu drugemu kot Henriku ni bil naklonjen, tedaj je bil to dr. Bernd, ki nikakor ni hotel priznavati njegove nadvlade in je bil celo tako predrzen, da je občeval ž njim kot h sebi enakim. To odkrito, ponosno obnašanje mladega moža je neizmerno dražilo oblastnega gospoda ravnatelja. Nje go vi pobarvani naočniki so skrivali jezno svetlikanje njegovih oči. Kar mu je povedal njegov tast. mu je bilo do konca zoprno. Že zelo ae je jezil nad odredbo, da dela Henrik pod neposrednim vocUtvom dr. Bernda. Zato bi bil rad Mertens spravil na to mesto kakega svojega pristaša, da bi izvajal njemu zaželjeni vpliv na Henrika. Nikakor se ni zlagalo z njegovimi načrti, da je bil Henrik pod popolnim vplivom dr. Bernda. ker tega vpliva sam ,ni mogel dolo Čevati. Najrajši bi bil Mertens dr. Bernda pognal z Rodeirbergovega podjetja, toda te oblasti do sedaj še ni imel. ker je stari Rodenberg tako zelo cenil mladega inžinirja. Vedno in vedno je premišljeval kako bi se mogel odkrižati Bernda. Bo sedaj se mu to ni posrečilo, in sedaj mu namerava stari gospod še podeliti posebno odlikovanje. To mu ni popolnoma nič ugajalo. Toda «Moma je zatrl ve« avoj nemir in da bi pridobil čas. pravi: — O. dr. Bernd je napravil kako iznajdbo? O tem mi ni povedal niti beiiede. — To je vendar razumljivo, Artur, ker si samo trgovec. , r (Dalje prihodnjič.) ' \ THE LARGEST 8 LOVE NT DAILY in U. B. A. KAKO SI NEMCI ZAMIŠLJAJO RAZOROŽITEV Veliko ijozornost v vseli loud diskih političnih krogih je vzbudila izjava, ki jo je podal član nemške delcjracaje na razorožit\teiii konferenci, baron Rheinhaben o oboroževalnih ciljih Nemčije. Rheinin-hen docela neprikrito priznava, da Neročaja ne veruje v raaorožitev, marveč smatra ra,zorožitveni konferenco le za prehod, ki naj doeeia ''izenači" Nemčijo v pogledu oborožitve in prinese "glavnemu premagancu" s\g Nemčije. naj uniči vse orožje, ki je mirovni pogodbi prepovedano Nemčiji, tudi v drugih državah, smatra Nemčija, da ima pravico na- VODNIKOVE KNJIGE za leto 1934 lahko že sedaj naročite. — Pošljite narr . in knjige Vam bodo ) poslane naravnost na dom. ?r'iručila sprejema: "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York. N. Y. I baviti si vse vrste orožja, ki jih j smatra potrebne za obrambo svo jih meja mi svojega naroda. V okviru prehodne dobe se mora tudi nemška armada izenačiti sorazmerno z armadami nemških sosedov. To je zahteva, od katere Nemčija ne bo nikdar pripustila. | v se to se mora izvršiti najkasne-j je do leta 1938. S tem letom mora j biti Nemčija v vsakem pogledu docela izenačena z vsemi drugimi j državami in blazno je misliti, da | bo Nemčija podpisala kakršnokoli! razortožitveno konvencijo, ki tega j ne bi dobesedno upoštevala. V tej izjavi nemškega delegata na razorožit ven i konfernei vidijo v tukajšnjih političnih krogih no*. o nemško ofenziv©, ki jasno priča, da Nemčija sploh ue misli na razorožitev. marveč samo na to, kako bi čimprej obnovila predvojni prusfii militarizem, ki bi bril docela v skla- ^^^ du s sedanjim nemškim režimom FAWCETTA POŽRLI DIVJAKI Ze o priliki včerajšnje debate v, spodili .zbornici so skoraj vsi govorniki opozarjali na nev-amo. t. ki jo predstavlja sodobna Nemčija in pozivali angleško vlado, naj bo skrajno previdna, kajti bilo bi ne-j odpustijivo. če bi se vsled neo-| pravičljive angleške po p usti j vosti j dala še nova pobuda težnam. ki Medno bolj ogrožajo mir Evrope. SLOVENIC PUBLISHING CO. v "GLAS NARODA" 21S WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. pišite nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila za po« tovanje ffllllllllllllilHtltWiltllltiiHiiHiummiiiiiimiimiiiiiiiiiijiiii^ SHIPPING NEWS rSTugTi DVA, KI NE VESTA, KDO STA Te dni se je v londonskem radiu | oglasil 35 — 40 let star mož in nagovoril milijone poslušalcev po svetu ter jih prosil, naj sporočijo londonski ]>oliciji ali ga morda niso spoznali po njegovem glasu. Sani ' ne ve, kdo je. Izgubil je spomin. fiko denarja, so svojci bili prepričani, da j e post al žrtev roparskega napada. Prav tiste dni so v New Yorku res oropali in umorili nekega neznanca. Toda primerjavi v mrtvašnici je Audinautova družina spoznala, da to ni njen poglava Ne ve ne za svoe starše ne za svoje j Medtem so priobčili listi sliko člo-ime na kje je bil rojen. Pred dvema veka, ki ga je našel šofer v pred-mesecema ga je policija našla v T.i- n; est ju Chicaga. Audinautnvi >o veroolu. k0 je umiral od lakote.' spoznali, da je to njihov oče. Splo-Dala je priobčiti njegovo sliko po fino domnevajo, da se je A ud i na u t angleških listih, toda nihče se ni od]*4jal tisti dan z vlakom v Chi- oglasil, ki bi ga bil sj*>znal. | Pred 14 dnevi je v bližini Chi-eaga neki šofer opazil v grmovju , nagega človeka. Menil je, da je mrtev. Ko se mu je približal, jet o-pazil, da neznanec spi. Prebudil ga je. Neznanec se je začudil sam sc bi, ni pa vedel i>ovedati šoferju. Kdo je in odkod prihaja. Šofer ifc mislil, da ima opravila s slaboumnim človekom, spravil ga je A' av-too ga ogrnil s plahto in pognal avtomobil. Med potjo je zelo pazil na svojega potnika, boječ se, da bi mu ta ne prizadel kaj hudega, ker je bil prepričan, da je .slaboumen. Ko se je potnik nekoliko sumljivo premaknil, ga je šofer strahovito udaril po glavi, ker je mislil, da era hoče napadi. Pozneje so ga .spravili v bolnišnico, in policija je začela preiskovati njegovo življenjsko pot. ! V New YoHku živi francoska družina Audianaut. Družinski poglavar je nekega dne ob 10 zapustil sianovanje. Imel je s seboj 3000 (V-1 ar je v, ki jih je hotel izročiti svo-emu znancu. Audinaut se ni vrč vrnil domov. Ker je imel s seboj tc- cago, sledeč skrivnostnim prirojenim nagibom. V Chicagu so ga bržkone napadli roparji in slekli. JZVEZBANE IZDELOVALKVj klobukov iz blaga dobe delo. — COPATA V ORIENTU Copata v zakonu je huda stvar, 'jiajsi jo vihti še tako nežna žen-fcka roka. V vzhodnih deželah pa ima morda še večji pomen nego pri nas. Tam. kjer vladajo še stari muslimanski običaji, ni treba ženski, ki se hoče iz tega ali onega vzroka ločiti od moža, n. pr. nič drugega, nego da položi pred kadija copato s podplatom in j>eto navzgor. Brez nadaljnih besed bo kadi razumel simboliko copate in bo izvedel ločitev. MoIt moiieU1 111 M obuje. ko stopi van jo New York City Iter sezuje, ko se odpravlja domov. Ženevski zdravnik Gerard, ki .se je vrnil te dni z ekspedicije k reki Amazonki, kjer se je mudil dobrega pol lfta, pravi, da so znanega polkovnika Faweetta najbrž požrli divjaki. Favcett je s svojim xi-nom in spremljevalcem že pred leti nekje ob reki Amazonki brez sledu izginil. Za njim so poslali že več ekspedicij. ki so se pa brez uspeha vrnile. Gerardova ekspedi-eija se je seznanila med rekama Madero in Toecantrnom z belokož-eem Barretitom. ki bi ga bili domačini pred leti kmalu sežgali, da se ni oženil s hčerko enega izmed njihovih (poglavarjev. Brarett kupuje v onih krajih ■ za žepne nože iu steklene "bisere*' sirov kavčug in velja za kralja amazonskega pragozda. On in nemški trančiškani, ki delujejo že več let ob rekah Cucura in Tapajoz kot misijonarji in ki jih Barrett vsake tri mesece obišče, da prevzame od njih kavču«, ki ga prinašajo domačini, njim pa izroči pisma in razne pošiljke, menijo. da so Fawveta lahko dobila pred filmsko kamero. Ici so bili za njo končno tako navdušeni. da jim ni bilo prav, ko ekspe-dicija ni hotela iposneti za film še ljudožrske gostije. 6. maja: Lafayette v Havre Vulcania v Trst 10. maja: Aquitania v Cherbourg L>eutscnland v Cherbourg 12. maja: Olympic v Havre Minnewaska v Havre Itutterdam v Boulogne 13. maja: Chumplain v Havre Ilex v Genna Europa v Bremen 16. maja: Leviathan v Cherbourg 17. maja: ttereiigaria v Cherbourg New York v Cherbourg 19. maja: Statenrlam v Boulogne l*aris v Havre 20. maja: Conte Crande v Genoa Bremen v Bremen Georgic v Cobh 24. maja: Manhattan v Havre Albert BaJlin v Cherbourg 25. maja: Conte di Savola v Genoa 26. maja: Majestic v Cherbourg Minnetonka v Havre Veendam v Boulogne 27. maja: lie de France v Havre Suturnia v Trat A «J Hita Ilia v Cherbourg 10 maja: Euru|>a v Bremen | 31. maja: I Hamburg v Cherbourg I Ten. ICoostevelt v Havre Uuma v (jnioa I 2. Jiin-ja: Olympic v Cherbourg Westernland v Havre Volendam v Boulogne 3. junija: Champlain v Havre Rex v Genoa Britannic v Cobh 6. Junij-«: Leviathan v Cherbourg 7. junija: Deulschland v Cherbourg Berengaria v Cherbourg 8. junija: I^afayette v Havre Augustus v Genoa Bremen v Bremen 9. junija: Statendam v Boulogne Minnewaska v Cherbourg 10. junija: Paris v Havre 14. Junija: Pres. H ording v Havre Majestic v Cherbourg New VoiH v Cherbourg Aquitania v Cherbourg 15. junija: Conte di Savofa v Genoa 16. junija: Europa v Bremen P,-nnland v Havre Rotterdam v Boulogne 17. junija: Hritauif. v Cobh lie de France v Havre 20. Junija: De Cra.vse v Havre 21. junija: Vulcania v Trat Albert Ballln v Cherbourg Manhattan v Havre 23. Junija: Olympic v Cherbourg Minelonka v Havre Veendam v Boulogne 24. junija: Cli,ini|ihafayette v Havre 3. julija: Kurc-pa v Bremen 5. julija: Saturnia v Trst Aquiiana v Cherbourg Deutschland v Cherbourg 7. julija: lie de France v Havre 8. julija: Conte d( Sdvola v Genoa 11- julija: Bremen v Bremen 12. Julija: New York v Cherbourg O'ympic v Cherbourg 14. Julija: Rotterdam. Rotterdam 15. julija: Chainplain v Havre Rex v Genoa HerenffurJa v Cherbourg 18. julija: Lev Uithan v Cherbourg 19. julija: Manhattan v Havre Albert Hallin v Cherbourg 20. Julija: Majestic v Cherbourg 21. Julija: P.iris v Havre Kuropa v Bremen Statehdam v Boulogne 26. julija: Lafayette v Havre Hamburg v Cherhourg rr»s Koosevelt v Havre 27. julija: Bremen v Bremen 28. Julija: Veendam v Boulogne He de France v Havre 29. julija: Viilrsnls v Trut Aquitania v Cherbourg V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parnim PARIS -m. MAJA 1<). Junija — /. J nI Ha CHAMPLAIN 1.7. Maja — 3. Junija ILE DE FRANCE 27. Moja — 17. Junija NI 5KE CENE DO VSEH l)CLO«7 JUGOSLAVIJE Za pojianila In petne nate vprašajte na i« pcoblaitene agente breach. J&ne l!l STATE STREET, XEW YORK ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRŽE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI: AQUITANIA preko Cherbourga--------10. MAJA Potem še izlet dne 5. julija. Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 "ILE DE FRANCE" preko Havre--------27. MAjX Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23 . za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 Kdor se je odločfl za potovanje ▼ stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE D AXES NA: Slovenic Publishing Company "GLAS NARODA" 316 West 18th Street New York, N. Y. ......" 1 -------