Urcdalifl »n npravniAkl preatorlt 2607 S. Uwml«lc An. O SLOVENSKE N,i IE PODPORNE JEDNOIE ŠTKV.—NUMBEK 108 Primanjkljaj V cika i hi blagajni Stotine delavcev prišlo V neprilike Črtajo na Me pri poulder jeau WaU Street u New York. - (UP) - Seat in trideeet oseb je piketiralo pred Morgenovim poslopjem ne Wall Streetu in tieočl so opaso-veli nenavadni prisor v osrčju sedela ameriške denarne moči in vlade. Piketi so nosili različne napise protestne vsebine proti redukciji mezd ameriškega delavstva. Tisoči so tudi poslušali Louis Budenzs ln A. J. Mustejs, predstavnika Konference sa delavsko progresivno akcijo. Shod pa je bil končno raablt, ker se brokerjem, bankirjem in wallstnee takim uslužbencem ni dopedla vsebina govorov in tudi ne prisor. Okrog govornikov je nastajala vedno večja gneča, ki je končno namenoma zrušila improvizirani govorniški oder medtem,, ko je neki etavbni delavec na povelje nekega policaja operiral stroj na atisnjeni srak. Chlcago, 8. maja. — Pri man Mjaj v anesku *40.*M.7ft je bil včeraj odkrit v pestnl blagajni po James A. Ksarnau, novemu blagajniku, ki je bil Izvoljen v a-prllu. Ko j« Kearns prevzel urad 10. aprila, je primankljaj znašal ffflMfti.iiO. Kearns je takoj zahteval od avojega prodnika Au-guat 8ingerja pojaanila ln se-hteval vrnitev denarja v blagajno. Del prlmankljaja je bil v o-bllkl vnaprej Izplačanih plač me-atnlm uelufeenoem. 8lnger Je na nasvet avojega odvetnika vrnil $17,000 ki tiotatrtfch $!R,146«0 ao vrnili uslužbenci, ki eo praJeH plačo vnaprej. Da ae pride aadevi do dna, je bila aadevA deficita Izročena v roko laredul veleporotl, katera je poevala Singerja ln Kearnaa na saališanje, ki ae prične v pon-del Jok. HnfalM kihliit andil •stavko Trgovska pogodba prisilila vlado na realgnacljo Oeie, Norveška, 8. aprila. — Norveška vlada Je včeraj pedala oetavko potem, ko Ja parlament odobril a 67 proti 60 gla-sovi reeoluoijo, vsebujoča kritiko napram Članom kabineta radi podelitve tekoevane llllsborf-ke koncesije. Konoesija, komplicirana trgovska transakcija, js rrfiei protestira proti kar-^vim političnim aktivno-svarilo poslano Vatika-Kardinal obtožen ed«0-etfti u bojkot repuMikan-| trgovcev v Toledu Prejd Je več pisem, v katerih ae mu greši s smrtjo. Briandovi sovražniki otvorlll kampanjo, da preprečijo njegovo izvolitev ze preda a dn Hm francoske re- TabMdal časopis potvoril alftko Is careks Rusije In Amerike In jih prlebčll kot slike U aovjet« «diU je odeftovltvi rudarjev, ki ee bltt aktivni v gibanju aa ormuilsiranie svoiih tovari« New York. — (PP) — "New York Evening Graphic" je odprl nov mlin nrotlruske propagande, ki allfti propagandi tekom aadnje vojne. Priobčil je odo stran laeljcžnth altk ia cariatič-ne Ruaije in "demokratične0 A-merlkn In jih prikasal kot slike hi aovjetake Ruaije, Prva slika pokazuje delavke v solniel v Solinenu, Rusija; druga pokaauje gozdarje pri spla-vanju hlodov v enegu In ledu. Tretja allka pHkaiujs bičanje delaven, ki Je prlveaan k atebru; četrta pa beg nekega jetnika. Pri vsaki allki je napla in a ali-ksml vred ss prlkaauje življenje v Rusiji v najtemnejši luči: da so delavel nravi Jetniki ln da ee jim godi slabše kot pod udarci earistične nagajke. Za stvar ae Je aanimal Harrl-son George, ki je pričel prela-kovati, od kod ao slike In na kak način Je prišel "Oraphle" do njih. Ugotovil js, da je vae eku-paj velikanska potvorltsv ln pro« paganda najnižje vrste proti eo. vjetikl Rusiji, : Slika soUnskih delavk Je rea ia Rusije, ampak is csriatične liusiJelBneta je bila pred 15 leti in ae original nahaja v posesti fotograf IČne dražbe Underwood Parts, 8. maja. — Bojazen, da krogla ia morilčeve puike lahko konča predsedniško ksmpanjo ln življenje francoskega ministra aa zunanje zadeve Brianda, je napotilo policijo, da j« obdala Brianda t močno atražo. Včeraj je veliko število rojallatlčnih študentov navalilo v prostore državne Zbornice, kjer so pričeli razgrajati. Demonstracije, ki so povzročile med poBlsncl in policijo veliko paniko, so ae pričele v trenutku, ko je Briand stopil s svojega sedežs v rbornici, ki je malo prej razpravljala o interpelacijah nameravane avstrijsko-nomške carinske unije- Študenti ao začeli vpiti ln razgrajati ter ae skušali preriniti v ospredje, kjer je stal Briand. "Smrt Bri-andu r ss je razlegalo po dvorani. Tedaj je posegla vmes policija ln obkolila študentovsko drhal. Študentje so bHi odvedeni potem na policijsko postajo in policaji so imeli veliko dela, predno so jih ukrotili. Razbijali so pohištvo in opremo In policijski načelnik je hitro telefoniral ml-niatratvu sa notranje zadeve ter vprašal ta nasvet, kaj naj atorl z demonstranti. Briand je v zadnjih dndh prejel večje število grozilnih pisem, vkatttffcaemu je zagrozilo s smrtjo. Radi tog« je minister as notranje zadeve odredil močno policijsko stražo in detektive, da preprečijo morebitni napad na Brlandevo življenje. Nacionalisti vodijo silno kampanjo, da preprečijo Briantfovo izvolitev za predsednika. Sedsj se je Brisndovim sovražnikom pridružil tUdI Frsncois Coty, znani perfumskl magnat in lastnik večjega števila časopisov. Cotjr-jevl Časopisi dolže Brianda grafta ln nekompetentnostl ter zahtevajo, da se gs obtoži. Roje-lističnl Ust "Action Prsncaise" dnevno poziva v velikih naslovih, naj se Brianda postavi ob zid In ustreli. > ■Ml, 8. msjs. — Nova re-BjlUoska vlada je včeraj nafto uhtevo na Vatikan, da Ediče kardinala Pedro Segu-Epuskega primata in nad-L v Toledu. K*eva je sledila kardinalove-Kptirskemu pismu, v kate-1 je pmival vernike, naj pri bojih volitvah v parlament Elijo poslance, "ki bodo bra-liB jamčili katoliški cerkvi L pravice". Vlada in republiko časopisje smatra ta poziv Eetttično vmešavanje, ki je Kmdano. Krnando de Loa Rios, juetlč-■fciiter, se je včeraj oglasil ■papeževem nunciju In predli »Mevo, da Vatikan pozove Klenega prelata v Rim. . kriv veliko število ketolR-I duhovnikov zanika, da apa-[kirdinalovo pastirsko piemo kategorijo vmešavanja v poli- ■ udeve, kar vlada in repu-lesko časopisje cerkvi odre-Iprevladuje mnenje, da je žel fibal predaleč in ae dotaknil panja, katero ne spada v ■no območje. prdinal Segura je obtožen, da pjo sovraštvo proti povemu pu pokazal na preveč jasen Mer odobrava bojkot re- inrikov v Toledu. To mesto hi pri usodnik muntelpalrtth pah izreklo z veliko večino hp^ikanci. Katoliška cer-t ima v Toledu veliko število F usUnov, učflišč in aeme-I Trgovci so v velRci meri od-P od njih, zato ima bojkot ioitanov kvarne posledice za k del prebivalatva. Mo bo Vatikan pristal na žaro justičnega miniatra, bo »bul zapustil Španijo in od-™ v Italijo in od Um na p počitnice v Palestino, na pvo mesto bo pe imenovan [ kardinal, ki bo bolj naklo- ■ napram republikanskemu kot sedanji. Papežev nun-■oniignor Tedeechini, ki je nuncij v Nemčiji. Je po-f kot prijatelj stranke nem-* "toliSkih centriatov In W 1 videl ustanovitev alične J* v Španiji. [jjoliiki ikof v Bifoaou je tu-•^n političnega vrtešava- ■ Pričakuje se, da bo govor-^uhteval od Vatikana, da tt Premesti. »^•nt proti predaUvni-■Jpanikih klerikalcev je mo-^o«vetnl minister Mardhe-► fcningo je podel izjavo, v ^kritizira stališča katoliške W nasprotuj* nove- Rvalja sama skrbi aa žrtve potre-en na Kavkazu Waahington, D. C — Sovjetska vlada je odklonila pomoč a-meriSkega Rdečega križa, ki jo je ponudil db priliki potresne ks-tastrofe v Kavkaaiji. Barsnov, podpredsednik sovjetske pomožne organizacije, je brzojavno odgovoril Rdečemu križu sledeče: "2rtve potresa so že dobile potrebno pomoč. Hvsla za simpatije". aa v Nefiičevanu ae glaai, da je *90 oseb mrtvih, 1400 oseb težko ranjenih, 61 vesl uničenih in čez 90,000 oseb je ostalo brez doma. Rusija obnovila pakt z Litvo Moskva, 8. maja. — Petletna pogodba miru in prijateljetva med 8ovjeteko unijo in Litvo, ki Je bila prvič aklenjena leta 1926, je bile včeraj obnovljena sa nadaljnjih pet let. Poljski je ta pogodbs velik trn v peti, ker ne prienava poljske anekcije Vilne in preprečava unijo baltiških držav, katero bi Francija tako rada stvorila. . . —— 26,632 Američanov se izselilo lani V Kanado Ottawa, Ont., Kanada. — Kanada je v letu 1980 sprejele 26,-«82 smerišklh državljanov kot imigrante. Vaeh naseljencev V tem letu je bilo 104,806 ia 44 dežel. Največ jih je prišlo iz Anglije, najmanj pa U Italije. Letos pa bo malo naseljencev, ker je Kanada vsled depresije skoro popolnoma ustavila naseljevanje. NogaTičarji pedro je p&etiraa je Philedelphia, Pa. — Na sod-nijsko prepoved, ki sabranjuje piketiranje Apez Mills tovarna, bodo nogavlčarji odgovorili s podvojenim piketiranjem. Tako ao oklenili stavkarji. Injunkcija prepoveduje piketne straže v daljavi pet blokov od tovarne. Unija pravi, da se bo stavka nadaljevala kljub ntrlaalijam s strani oblaetev in tovarnarjev. r Jsvnoetl . f* •Določbe koncesije dovoljujejo De No Pa Co., ki laetuje veliko število tovarn v severnem doki Frsdrlkstada In pok»vioo kapitala, katerega drži Unilever Bra-eket Co., britaka firma, prevM-tje polovico kapitala od Lllleborg Co., ki iadelujc milo. - Premljer Mowlnckel Je IsJavR, da ostavka nI bila prostovoljna, temveč fortirana. ledu , Js tudi is Rusije, ia km-snoborsklh goadov, Ampak bi bila lahko ia Amerike, Norveške, Svedeke, ali pa Kanade, ker dalo v goadu v almakem čeau pač ne počiva. V vaeh teh državah aplavljajo les, ko aa prične topiti aneg In led, ko naraščajo gor-akl potoki in hudourniki. Ostali dve eliki pa sta iz A-me^kel Slika, ki pokaauje bičanje k atebru prlvesanaga delavca, je bila eneta v državi Dela-ware! Tudi nI fantastična, pač pa ie slučaj faktičnega bičanja. Delavec je dblečen v "unlon ault' — apodnja obleka, ki ni poanana v Rusiji. Prav sa prav je naiml slečen do pasu In po golem hrbtu padajo udarci biča. Nosi tudi ameriške piave delavake hlače, kakršnih tudi ne poznajo v Ru- |F Četrta allka pa Je fantastična. ,Je la fllmake allke 'tJondemned to DevICs laland," katero je snela družbe United Artlste in pokaauje filmskega igralca Donaid Colamana I "Graphlc" jo je priob-' čil kot sliko la sovjetske Rusije. Tej novi kampanji proti Rusiji se Js pridružil tudi Matthew Woll. (MHlpredaednlk Ameriške delavake federacije, ki vaak dan za zajtrk in vi^rjo pohruata nekaj boljševlkov, Brea teh mu ppsbevnl organi ne delujejo. Njegov "lwUior Hanner" je tudi potvorll nekaj slik, ki so bile originalno prlobčene v "Soviet U« nlon Kconomla Revlew,M ki !»• haia v Wsahingtomi. Isdajl z dne 88. marca je Wollow "delavski" časopU pri-ft^MM^I Cfl liolotMi 8111W O j^fni naslovom t "Z bičem prigaajani Jetniki v neki eovjeUki goedar-skl kempl, is katere je bil aa. hranjen uvoa lesa v Ameriko.'* Časopis je poln protiboljievlžklh strahov Ia propagande In sleer pod snamko, da ae ti strahovi rnultat lastnega raslskavanja vlusljlt Nogavlčarji saziuuaujsjo nadel jno snugo Phlladelphia, Pa. — Vilic trditvam openšspsrjev, da ae ne bo nobena neunijaka nogavlčar-ska firma podala zahtevam stav-karjev, ki ao na štrajku že od 16. februarja, je U dni Ojeen Osborne Hosiery Co. podpisala pogodbo t unijo. To je ena najstarejših nogavičarsklh firm v Philadelphlji. Unija taanamuje stalni napredek, odkar je bila napovedana stavka proti neunijekim tovarnam. Več kot polovica tova-ren, v katerih ao nogavlčarji sa-stavkall, je podpisala pogodbo a unijo v zadnjih par tednih. * ^Wlra za prsaMenta JJ. 8. majs. — Aristkle 'bdenji francoski znna-■n>)"ter in ensjstkratol blv-T1^. je kandidat sa pred-francoske republike, voli parlament, ki se ceremonlalno snide v in pretvori v narod-Volitve so pribod-L«»eje. Predsedniška slirfbe let. Briandova zma-J* Uvi"i od zaupnica gledd ^> ninanje politike, o ka-r "»i v»«l debata v paria- Leeds, Anglija. 8. maja.—"A-merika gre skozi pekel", Je včeraj v diskusiji glede svetovnih problemov Izjevll J. H. Thomss, minister za domlnione v HacDo-naidovem keblnetu. "Združene drle ve eo pričele občutiti, da nI preveč udobno, da d rte vae zleto v svojih skrinjah. Prišel je čea. ko as morajo svetovne države sevedažf, de je medsebojne po-moč potrebne", je dejal Thomaa VcNk nemški deflcR Berlin. S. maje. — Nemški deficit db koncu fiskalnega leU 190041 .Je bil 6297/XKM>00. To pokaauje porodilo o drlevnsm iaxigHu, ki ge ie vtfl ošijevll finančni minister. Poročilo nadalje lakeauje. da so tekoči dolgovi ob keneu let* aereatll ne $4nn 080^80. West Frankfort ID., 8. maja. — The Chlcago. Wlimlngton t Franklin Coal Company je včeraj naznanila, da bo dbnovila o-brat v Orient premogovniku No. 1 prihodnji pondeljek. Ta je dru-gl največji premogovnik ne svetu In nevedno uposluje 1^00 rudarjev. Sacraaaento, Cel. — Predloga aa odpravo "jrello* dog" pogodb pred senetno zbornico, ker nI 4o- Tudl je že ras vidno, da delavstvo nima nlčeear pričakovati od tsssdsnjs. ker je peeettno fenat- na zbornice irredno reskrinnsr- Velike povoda ji v Rnal jI Moskva, 8. maja. —• Reka Dnjeper Je valetf velikega — verske vagoje in veliko pomanjkanje < vere. NI treba, da bi bU jokavee te vrste k*, i tolišan; lahke je fandamentalist katerekoli ms- . vrlčne barve, aedmodnevni adventlat, krščan- \ ski sclentist ali pa marinar v slušbi "zveliča v- h ns mornarice", ki jo vodi mlssus Aimes Sample MePheraon, visoka vladarica Angelus templa i ia osnanjevalka četveroeglatega evangelija. V bistvu so vsi saski in vsi m ensko jokajo. Sociologi so še ponovno in ponovno doka- I »sli, ds verska v»goja nI nobeno zavarovanje proti moralnemu propadanju ljudi v današnjih ekonomskih razmerah. Ofidelns statistika Jsano priča, ds zločinci niso sami brezverci sli slsbo versko vzgojeni posamezniki: zločinski vslovi obsegajo predstavnike vseh verskih grup In elementov. V nekaterih krajih celo prekašajo katoliki Zločinci odstotek katoliškega preblvslstvs. Profesor J. B. 8, Haldane poroča na prtmer, da jo v Angliji petnajst odstotkov zločincev katoliške vere, dssi znaša katoliško prebivalstvo Anglije približno te odstotkov. V New Yorku za vse maj o katoličani 26 odstotkov preblvslstvm, tods v newyorških »sporih in ksznlHticsh Js <8 odstotkov katoll- J čanov. Na drugI tirani poročajo avtoritete, ki klaaificlrajo zločince pe poklicih, da je med njimi največ revnih delavcev brsz oslrs ns I ts, kako so Mil vsgojenl. VaUc tem dejstvom nadaljujejo Jokavcl svoje sentimentalne pridige o pomsnjksnju vere kot glavnem vzroku mnoftenjs zločinov v Ameriki. Hi verujemo sociologom In strokovnjakom, ki so » tsm pečajo, ns ps joksvcem. Imamo pa še en dokaz, ki najlepše osvetljuje f akt, da verska/vsgoja ni ndbena preventiva moralnih eksossov. To je zgodovina. Brce malega fte tvatiaoč lat je krščanska som na sveta. Koliko Je dvignila človeštvo, kolikor si gs Je podvrgla, bližje k svojemu lds-slu? Ali Je v tem dolgem čssu odprsvils »ločin, iskerlftčanje, sshlčnoat, blato nemoralno-ntt in človeško klanje na debelo? Najmočnej-ša krššansks cerkev, kstolišks, Je v srednjem veku domlnirala Juftnooapadni, zapadnl ln srednji del Evrope čes tksč let. Rila Js nadvlada In njene dogme In nauki ao bil! svetni sskonl; absolutno Je kontrolirala vso vzgojo. Ali »o Mil takratni ljudje v splošnem kaj boljši od današnjih? Msr nI Mlo zločinov ln nomoral-ncstl? Ksj šel Taks propalostl nI bHo še nikdar prej v Kvropl. Katoliški zgodovinarji sami mestoma to prtsasvajo** TI zgodovinarji seveda ailno nsglsšujojo poaamese slučaje čed-neatnegn Življenja In lepo — Ignorirajo aploš- ne rastne rs. • • i,.« * V vseh časih zgodovine ah bili abnormalni ljudje na avetu. Danoa prvsčjjo v industrij-aklh dušelah, v katerih jc najhujši boj ss ob-atanek. Komisije, kl se še dolga leta bavijo a raslakavanjem vzrokov zločinskih valov, poročajo vae nekaj drugega kot pa pravijo verski moralisti. Poročajo tole: zločlnakl valovi na-rsščsjo ln itadajo s IntecivnoatJo boja za šiv-Uenaka arndatva ln » gibanjem sile bogaatva sa goajHidstvo nad maso. Iz katere (mase) ae t>«»gaatvo obnavlja In narašča. Zadnjo a«* lahke pove bolj po domačeT Dokler IhhIo veliki slačiaci v palaftfeb ropali In ubijali male ljudi sa svoj i*«tavl dobitek, to-liko čaaa Imdo mali sločinci v juuiaemljih ro-l«li In libijsll vsakogar, ki sa doaešejo, sa svoj aapoatavni doMček. To je svet — malih ln velikih zlečlaeev. Verald morslUti vidijo le male. Velikih ae vidijo. ker so — od njih najeti In plačani, da Jih ndevsjo s aljem sskronsnkelje. Delovna masa v sredi je pa irtev obojih. &Jiga o Dolenjski To je sbirka prispevkov raznih svl ki omenjsjo zgodovinske in današnje t vosti mest, gradov in drugih krajev Dol in Bole Krajine. Opisi so večino rtisn} površni, kar je razumljivo, ker na 128. st kolikor šteje knjiga tekata brez oglasov, goče vsega povedati. Je le kratek p Vmes je obilica »Hk, nifed katerimi ena sta vi j a skupino izletnikov S. N. P. J. na jI v Novem mestu. ■ Tehnična stran dela je slsba in kvarijo okus. Vae kaže, da knjiga ni 1 dana radi sgodovine in krsjepiaja Dot temveč predvsem rsdi reklame dolenji! gdvcev. Mnenje o ostalih knjigah sledi ob pi ložnosti. Orealra 11. Csklorell. bivši člsa federalne radlokomUlJe, porečs o Unajdenju nove tuba. ki rasštrja okoli aebe toplot«. Nova luba Js dobils Ime elektr« nična tuba". Caldwall pravi, da Je U tuba v stanu alimullratl človeka k veliki energičooati, gr«4a bo aobe In preprečila mrzlico. Sploh, kdor bo imel pri a«Jb| radlo-prejemnik, ga ne bo seblo niti »unaj v najhujšem mrazu. Poadrsvtjane tuba. šejetoraa—»lafeta brt ne kupi In pokoplje elektriksrshi truatl 9. MAJA strsiaike Rastellijs. Sledil pa bo Prooee proti drugi skupini trta-ških obtuiencev, prooee. ki ae pripravljajo nagj te. odkar ao streli na Basovici ubili Miri mladeniče. ; Ljudsko štetje: V Zagorju ob Savi ao našteli popieovalni organi 4203 prebivalcev, in je Zagorje od 1921. leta naraatlo aa 204 osdb. Prebivalstvo ae je poveča-I lo kljub preselitvi steklarjev in mnogkn redukcijam rudarjev.— V sosedni kotnsdsMri občini pa so naftteli 1266 ljudi. Tu ae je prtMvaistvo od 1981. leta aana-njšalo sa 137, ker ao ae mnogi rudarji izselili ki ao oetali po večini aami kmetje. — V fckofjl Loki so našteli skupno točno 2,-400 ljudi in snaša prirastek od zadnjega štetja 1921. leta krog 800 ceeb. Brea namostana, v katerem je 234 oseb ionskega spola. ima Škofje Loka 1066 moških in 1081 ienak — če torej odštejemo nune, ao asoški tamkaj celo v večini, kar je redkokje. Vendar ni taka večina, da bi se bilo treba tepsti ss dekleta. V Trzinu je bilo naJteti 732 ljudi, od teh moških 348, tensk pa 384. Trzin je Imel pred leti več prebivalcev, a ae jih je mnogo izselilo v Ameriko, kakor tudi na sezonsko delo v Francijo In Rum linijo. — V Laškem so našteli 1084 prebivalcev in je prebivalstvo precej padlo zadnja teta, to pa menda radi opuetitve mnogih fabrik. Sosedna občina Marija-gradoe, kmečko občina, šteje po 2881 prebivalcev. — V Kamniku so nušteH 388 stanovanjskih poslopij, v njih ataauje 800 družin in sicer 1184 moikth in 1364 žensk, skupno ima torej mesto Kamnik 2648 prebivalcev. Hiomaa v Ljubljani. — Ravnatelj mednarodnega biroja dela v Ženevi Afcert Thomaa, nekdanji francoski minister vojne, obišče te dni Jugoslavijo. V petek 84. pride v LJubljano, kjer ei ogleda rasne delodajalske ln delojcmalake organizacije ter ao-cialne ustanova, nakar odpotuje naslednjega dne svečer v Zagreb. iiievM m... lAgOVftKK fletrto oVmlj« Rt,,., Milwaukes, Wla. laašslsidl JllgOIlflVIJI (Pismo Proovoti ia Maribors) NAROČITE SI DNEVNIK UST PMSVETI Ispolnlte spodnji InpM, priložite potrebno VMto taur)i a| Order v pisma la S asreSte Pnmto, Hot. U Je vala Isstslna. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri tah člsao* preneha biti flu aH te se presoli proč od drnilao ta bo zahteval ftaai svoj list todall moral tisti dan is dotlčno druiine, ki Jo tako skopno neroteas ss i Prosvsto. te tskoj naananltj oprave i fttva Usta, in obenem doplačati i vsoto lista Proaveta. Ako toga as store, tedaj mota oprsraiitvo ristum ss te vsote narofalko. ; 1 podoben svoji PK08VETA I>wingsri prevedel Tone Proavcto Za Ko se js vrnil, je bil tako propadon, da nem ga komaj spoznal. "Junker," jo deja z nekim novim, tujim naglasom, "rad aamlrt v vojske in se nisem mazal, ko Je bUo treba iti na ^iako. Toda ial som s prepričanjem, da bodo * menoj ravnali kakor s vojakom, ne ka-kor s kaanjenoem. To tu pa je ... Je ... in če bo ie kdaj treba iti, in če ne bodo prej* poskrbeli. da se ne bo nikoli več kaj takega go- 400 "Ne omahuj, Pod!" sem mu tiho dejal. •Tudi tu se borimo sa domovino, kakor na fronti! Samo na drug način, M jo težak, ki nam uničuje živce, toda . . * i Opletal je s rokami In zakričali "Da, to- da * v ' "Pomiri se Pod!" eem ga prosil. "Bodi pravičen. Kaj misli*, da »e ruskim ujetnikom pri nas ravno Uko ne godi?" "Rusi niso krivi našega trpljenja!" naju je prekinil Brilnn. Njegov glae strasten. V njegovi glavi nI vse v redu! sem se prestrašil. _ "Kdo aa?" sem vprašal premišljeno. "Vojna!" je zakričal. "Vojna!" je ponovil 1 juto, jpasUno. "Vojna ..." % ZJutfcTmrff^nekdo zbudil iz spanja. Pred menoj je stal mlad nemški podadravnik, neki medicinski kaimidat. Bil je ves obupan in njegove oči so gorele is globokih jamic. "VsUni-ter je dojel, "fie enkrat moramo poakualtl pri komandantu. Danes ponoči sts umrla dva avstrijska zdravnika .. ." Sel sem poleg njegs skozi temno barsko. Nekajkrat sva morala prestopiti otrplo truplo, ki je letalo na hodniku. To so bolniki, ki so popadali s zgornjih »pričen. "Kako morete to vzdržati?" me je vprašal s slabotnim glasom. "Ml imamo vsaj svojo tiho sobico, smo vsaj par ur ponoči aami, vsaj takrat ns slišimo kričanja, ne vidimo umirajočih. VI pa ..." "Ne vidim več, ne slišim vsč," ssm dejsl. "Človek otopi." Vi "Ds, drugače bi človek sblaznel. Ali vendar —" "Kako je štabnemu zdravniku?" ssm ga naglo vprašal. "še dobro . . . Toda kdo ve kakor dolgo Še ... Predvsem pa silno duševno trpi Pegasti legar se lahko prepreči. Pegastega Isgarja nI trsba. Svetloba, hrana, čiatoča onemogočijo vsak tifus. Da, to je najetrašnejše! Ker bi ga ne bilo treba! Samo ta brssbrttnost, ts malomarnost, ta površnost... Bojim se, da bo današnji razgovor . . . Teftko se te sam sebe obvlada ..." e V zdravniški hišici me še pričakujeta Dr. Boekhorn in neki avetrljekl poHcovni zdravnik. "Dobro jutro, praporščaki" me Jo poadravll kratko, 'le vee veste, k^jne! Ali«-ali! To je naše današnje geslo. V predsobi je eedel kozaški ^kapetan. V imenu »d ravni ko v eem ga prosil, naj naa prijavi komandantu. Napravil je obupno geeto « roko. in Šalostno gledal na naa. "Goepod kape-tan. prosimo vas sa poslednjih naših petnaat tisoč!" sem dejal. Stisnil je ustnice In lel. Skozi vrsta smo slišali ostro beeedteenje. "Vi morate, gospod komandant!" sem čul kape-tana. "Predpis je ,.." Konečno je stopil vee resburjen ven in dejal: "Proelm ..." Postavili smo se okoli komandanta v polkrogu. Na njegovi pisalni miši je letal nabit revolver. Druge krati ga nI bilo tam! ml je šlo skosl misli. Dr. Boekhorn je spregovoril. • Prestavljam: "Prosimo, da se nam da več vode. Niti toliko je nimamo, da bi bolnikom aplakovall ust- Prosimo za vojaške odeje, ali vsaj sa elamo. Skoraj vai bolniki ao od letanja na trdih pričnah do krvi preležani, kar pospešuje okuževanje. Prosimo drv za naše peči. Tride-eet odstotkov vseh ujetnikov ima poleg griže in tifSsa vnetje pljuč in zmrznlne." "Jaz ne znam čarati!" Je odgovoril krvo- lok ' Dr. Boekhorn je pričel kričati. Nekoliko sem se obotavljal.. 1'otem eem pa le prestavil: "Pirfdno ete že pripravili tabor za 26,000 ujetnikov, bi vsaj priskrbeli najpotrebnejše!" -1A1I hočete meni, ceaarekemu oficirju, oponašati predpise — T je zarenčal krvolok. "Ali veete, koliko jih eedaj vssk dan u-mre? Stopetdeeet! ttopetdeset!" je kričal Boekhorn ves iz sebe. "Na fronti jih pogine še več!" je vzkliknil krvolok porogljivo. Dr. Bockhorna bi kmalu zadušilo. "Vsaj. kako barako moramo dobiti za naše mrliče!" je zastokal. "AH je tudi to prevelika zahteva? Na ftontl jih vsaj pokopljejo! Tu pa jih mečeta podganam! V najkrajšem času bo izbruhnila kuga." • . ' Krvolok se je stresel. "Pokopljite jilv ** jih nlorete!" Dr. Boekhorn sg je opotokel, "Dobro." je dejal*'"dobro ... dodaj pa mu povejte samo še tolei Esblmo prazen prostor za izolirnico. Poleg sdrsvniške hišice je prašna kšmenita kasarna. Vojaki jo etrsiijo. To kaaarno hočemo. Ce nam jo ne ds, jo bomo vzeli. Ce nas pri tam postrele. Jim bomo hvaležni. To je naše zednja prošnja. Potem pa . . . potom pa . . . potem pa .. ." HCaj pravi mož pravkar?" gš je oprezno prekinil krvolok. "Da nič vsč ne odgovarja sa vse, kar pride!" eem prestavi? "In da bo teh petnajat-tisoč poklalo vaših petsto Kozakov v enem samem naakoku, če nam ne . . "Groziti mi hočslsr je zaškrtal. "Samo opozoriti!" som hladno odgovoril. Cen!" je sarjul in pograbil revolver. i.i kasarna?" js sstulll Dr. Boekhorn. ' "VenM/V ^ ; •" "Ps kasarna?" ssm ponovil ves srdit Sedaj je Že drugi pot skočil med naa in poveljnika kapetan. "Proeim vaa, pojdite f' je zaklical proseče. "Je neemlselno ... Ne smem dopustiti . . ." "Poskrbite, ds se bo šlm manj teh Hunov vrnile domov!" ae je esrežal krvolok. polkovnl zdravnik se Je sjokal, Dr. Boekhorn js kakor blfsen. "Vss je izgubljeno, vee Je isfubljeno . . ." Sedim poleg Sejrdlitza na prlčnl. Nasproti nem se premetava dolgi pionir. Po obrazu in rokah Je lisast. "Prokleti pel." stoka, ?'pro-kletl psi . . "Svoji usodi eem kljuboval," je počeai de-Jal Seydlltz. "Zakaj sem baš jas obeojen v to leno breadelje, med tem ko ae morajo moji ka-marndje dan za dnem boriti za svoje življenje, si vedno mislim." Pogledal je okoli aebe in Sklenil roke. "Sedaj sem se sprijaznil e to mienfo..." Alt govori resnleo? AU govori Uko le, ds bi me ohrabril vspričo vse U groiote? Da bi nam vdahnil smiaal tega nesmiselnega trpljenja? *Nič ee nam ne bo treba sramovsti, ko se bomo vrnili domov,"* je nadaljeval. "Ne bomo noalll križcev aa pmlh, j>e, ne bomo ... Pa se nam bo videlo na očeh, da niamo samo stali ob strani ... In SNfoče bo kdo sašepetal: Ta Je bil v Tockojem ... Dasiravno niamo več na fronti, pa smo vendarle zaradi Nemčije tu —I" (Dalje prlhdialU.) • * Tisti iz Sttknarske ulice je bili Za to je akrbela njena mati; majhen, neznaten, še ne trideeet ta pa je bila drugače zgrajena Jet sUr in nesanesljlve naglice v kot njen ranjki — v vaakera o-kretnjah. Razen tega je bil rde- ziru! Ce je šla predpoidnepo esd-B83F^8r nem trgu, je poulična dečad kri- Njegovi prijatelji ao ga kne-Ičsls zanjo: "Mlloetiva, dajte nd, noveli "malo Papriko." S pra-Ida vam jih neaemo!" Pri tem vim imenom pa se je pisal Vin- so si držali roke pred prsi in so cenc Kali voda. * jih tresoče premikali, kot bi no- Cimbura mu je ugajal. sili nekaj testenega. Cimburi pa ji manj ugajal |. .1 Kričali pa so od daleč in ao jo toda, kako je že rekel slaščičar takoj popihali, kajti vdova ni bi-seetre Lidke.e ksUrknse je La-|te plašiva in mirna kot njen dislav posvetoval, prodno je na- preminuli, za katerim so mogli stopil službo? I brez nevarnosti popevati: "No da, tila šefi so vsi enska "Ubogi zelenec. f • drhal, zaneai ee na to! Toda saj M kmalu grizel travo V te ne bo stalo glavo in poročen ydova ^ znala kaj hitro pripe-tudl še nisi a tem mastem . . .!" jjatj zaušnico. To pa je bil napsčen sklep ! Blu je energiČMf Ce je bilo Komaj pet mesecev kasneje je ^ _ in ^»j je Wi0 trebil Ladislav a tem mestom po-|bji! _ je 41a t glavo skozi zid. tfU A Zskrslskias ^BOTA. 9. MAJA ^ - 'Devet!" 'Kako? Saj Kaj pravite, koliko sem sUr?" "66 let!" V / "Točno! Kako pa ste na to prišli?" t "Poznam človeka, ki je sUr 28 let, U pa je le na pol tepec!" o Vojaški zdravnik vpraša —-razsajala je ravno nevarna nalezljiva bolezen — zjutraj V bolnici: "Koliko jih je umrlo?" ■■ | sem zdravila za deset!" NA PRODAJ JE 6-sobna hiša, dve loti, , garažo iz odspredaj. Vselno no opravljeno. Krasni dom hitro prodajo ga damo u $u Mašite se osebno na: 2622 Kenihvorth, Berwin, 111. MM I ročen! M'* \ Poročil se je e tem mestom , ««• )\d?m* r,2od?P in v šef Hrti^htekaeo^ Šef. Kalivoda je bil šef ^^a kl ifbTl pre^e ^veaku. Pri Wa- ffSJir^SSSi v s * on»! ~ Celo na- no na izvesku - z malimi črka-| ^ ^ ^ je ^ čvr. dte nazore: f ' | mi in a križem za poslednjo črko: VINCENC KALIVODA preje Bmnnuel Psspurek t | brivec, laeničar in izpr. lasuljar Cimbura Je oeUl nekod po previdnosti a to hčerko pri kavi sam v zadnji sobi ln tedaj aa je zgodilo. "Časnikov ni treba brati; vpi skupaj so samd goljufija, saj stoji itak vsak dan kaj drugega v jihr 4. .... 'Otroke je treba vzgsjati g roko, to koristi zdravju r TMože je trebA skopo držati; Cenjeni brat (sestes) g. N. P. I.I PO sklepa t. redne konvencije so oedsj lahko aaroii ae lUt Pr*,*. i dva att tri «aao Is sns drattae in Is ene(a nulor« 7 List Proovote stene ss vss easke. ss Beae sli aeflem po iroinlaa. Kor pa ilaat še platejo pri aasmaeata SIJ« u se Jim to priiteje k naročnini Ml prlMeJeme enefa, dve ali tri ■ sae družine k sel naroJnial. Torej sedsj al vsroks, reči, de k drog ss ilaae 8. N. P. I. Ust Proovote Je vsŠs lastsiae ia v vsaki dralinl nekdo. Id hi red čital list vaak daa. Torej Miti N VI na rotite aa dnevnik Prosvote. Oeaa lista Prmr«^ Za Zdraš. država ia Kaaads HM Za Cieero la Chleago Js.| 1 tednik |a................4*0 | tednik Is........... ki.«.....«...««>«'S.S0 S tednike In.,,..,..■> To ae pravi - zgodilo se prsvKT p PROSVETA, SNPJ, iSST Bo. Lowndsle Are., Chiesgo, IH. Prlloisao poilljam naročal no ss tlst Proovote vsote ______ Ime ..................................I.................................................Ck droltva It... F. C. H oiakopf: Cimbnrn tli brivitvt ta«)t Ce te ni mogel postati plavar-akl mo jeter, kot njegov ran j ki oče, je hotel brezpogojno postati vsaj nekaj etičnega kot gospod Vejroatek. Goreče se učil in Je lepo napre-doval. Ksj ae ve. mogoča bo . . . Mladi gospod Vejroatek iUk ne bo hotel prevzeti očetovega pod jet ja . . . In potem, gospod Vejro stek je bil vendar član Istega društvs kot ^ijegov oče. sato nI bilo iaključeno .., Torej akratks Ishko bi se moglo pripetiti, da bo postal nekoč aam laetnfc Pa riškega higienskega brivskega salona Videl se je ie. kako ple*e elegantni halji (rumeni, ne beli. kakrkne nosijo pomočniki) po brivnki in kako posdra%ija otal ne goete. Priučiti pa se mora še na vaak način gugajočim korakom in o-kroglim kretnjam rok! Sploh vpemu avetovnjaSkemu obnada-a jet "Da, to t*a sns." je govorila snteraj guapa Vejroetkova. "sla sli pri ien.kah ha le pride UkW k^brček v hrhalco, ae sna Še smevaj v%t|iih svojim engttfprt- desetim letom v nekem oslru obnašati! . . ." 8ker nI prlhajaU prečesto v salon, toda vaak Ikra t, kadar je prišla, as je smeratf znova jezile na oddelek za šenske goete. "Ds, to pa zna! Pri meni ee-veda ne. Namreč!" je nato sme-raj razdražena prieUvHa. Nakar je goepod yeJroetek stalno odvrnil: "Pojdi no, tega ne vaaumeš; to spada k obrti. Ali naj msr pošljem gospodične h konkurentu? Toda ti pač nimaš nikakega ob-sorja! . . f, 2al, pa tudi neka goepodična nI Imela nikakega dbaorja In jo »lila is Ijuboaumnoetl gospodu Vejroatku pol litre vltrijote v o-braa. Radi tega je lagnMI goepod Vejroatek obe očeei la čaatnl mesti v obrtni Sbornlel fln pri va> terenskem društvu. Tadl pari-Akl higienski brivnki salon je morsl opustiti. Prodal (a Je nekemu daljnemu sorodniku in ae je preselil na detelo. Cimbura aa jo prav tedaj lau-čil. Novi Aef mu nI ugajal. Ta *<-( mu je namreč odpovedal skaš- Im>! Ker je bil rasvajoa od raakeš- noati. ki je vladala hifienakem salonu. nI biti l^dkalav takoj novega mesta. Sicer ae je Cimbura samo ''naslonil" na dekls, a že to je vdovi zadoščalo. Bila je,v tskih slučajih izkušena in js natančno vedela, kako se mora obnašati, eaj je pred dvema letoma prav ob «1 tonem dogodku omožila starejšo hčer. S Kalivodom. Ta je alošr meril na brlvnico in Js Šol nekoliko dalja kot LadielavV toda vsičja vzdržnost CimŠMire ni vtlova prsv nič motila! Groaeče se jo postavila predenj In je #?kla počaal. šta^ kor bi vaako besedo • precejala skozi zobe: 7<«iv ' k "Torej taaakleete!... Poglejte si no!... Mlademu dekletu... in scaven tega, Se v hiši njene matere . .) No, kaj boste rekli k temu!" Cimbura ni k temu nič rekel. Dvignil je »amo roko in je napravi) kretnjo, kot bi hotel ujeti muho, o kateri pa je le naprej vedol, da be odletela. « Nato je roko spustil in se je bedasto hehetal. "Prav nič se vam nI treba smejati 1" je sakričala vddva. "Ss tega bi bilo treba t . . . Toda pri meni ste naleteli na napačno, moj ljubi! Vesta, kaj ae bo eedaj zirodllob~mladi moft? Oženili ee bosta ... in sicer tskoj! Ste rs- mJr»> ^f^iTtaJ^ra je bil drugačen «k>-;• SS Je v časniku: ',v kot na primer Udkin 4«Uro in vpeljano podjetje v ' . ^ ^^^ "Vel, če bi ee dekle ne poata- PRIDRtSBHl Ifi IZLETU DNE 29. MAJA TEGA LETA, NA ORJAŠKEM PARNIKU MAJESTIC od WhUe SUr Linije, kateri prevozi v pot in pol dneh. Na psrslks bo Izvrstna poeluga, dobra jedila in pljsčs; velike srsčae ksbiss la prostorne društvene dvoraae. Velik popaet ae dobi, ako ea vzame povratna karU. Za pojaanils obrnite se nas KASPAR AMERICAN STATE BARK CHICAGO. ILL dobro moč, ki vaa V |ia 4Mgem lokanju ni šlo prt obeh šeflk. na patentirano smuke-1 družini, "pravi mrtvak! k> aa peno. raaen Uga pa ni bilo BU je bolan na pljučih Ine pet-I tu noben« speclaUtete. kot na pri- inšUridoeetkni loti ee je fte premer ne previjanje svedraaUh ko- eeNl onstran Sedaj je ležal pod drov. (Ds |e ta apeclallteta manj- hršljanom In pr^rotja, aaMvala kala. Je bilo Cimburi aleer prav ga je pa ajegma žena. (Zmeraj - od dogodka a vitrijolom je bH jI je pač delal preglavire!) proti Sšasklm gootom seto neoa- Hvala bogu. da mu je bila po-i dobna Amalija aamo po aunanjo-i Modteni ke ou ee dala oba lo- etl: U ai Imela nič na plinih kala aa silo * primerjati pa te1a je bila sicer peveem pnrahen! yOD8TVO TISKARNI ACTI4RA NA ČLANSTVO BA*J-4 DA «KOXINS NAROČA K SVOJI TISKARNI Vss pojasnila daje vodstvo S. N. P. J. PRINTERY TAM 81 DOBB HA ZELJO TUDI VIA USTMKNA POJASNILA tlovek.