636
r

KITAJSKO PRISTANIŠČE ČIFU.
pa Florentin vreden časti kot poljuden in mladinski pisatelj. Prevajal je spise Krištofa Šmida, opisoval kranjska mesta, življenje kranjskih misijonarjev med Indijanci  itd.   S  tem si je pridobil velikih zaslug za
Generalmajor Fok, poveljnik 4. sibirske brigade v Port Arturju.
vzgojo naše mladine in za čast naše domovine. A odkod je imel Ladislav svoje jezikovne zmožnosti in Florent-n svojo vnemo za pošteno izobrazbo mladine ? Iz rojstne, domače, kmečke hiše. Bila sta pristna sinova našega ljudstva, ki nista odpadla od njega niti po veri, niti po narodnosti, niti po čuvstvu, ampak sta naprej razvijala in gojila duševne zaklade, ki sta jih dobila od svojih poštenih staršev v domaČi hiši, v Tuhinjski dolini. Govornik je stavil nato v zgled tuhinjski mladini oba slavljenca. Od cerkve so šli navzoči v Velike hribe, na kakih dvajset minut oddaljeni rojstni dom Hrovatov „pri Kaližu", slovesno okrašen z mlaji in zastavami. Tam je g. prof. Evgen Jarcv poljudnem govoru popisoval značaj obeh slavljencev, zlasti svojega bivšega učitelja o. Florentina. Kazal je, kaka mora biti prava šolska vzgoja, ki mora v mladini gojiti verskega duha in ji utrjevati značaj. Vzgajati mora u m
in srce v lepi harmoniji. To je najboljše narodno delo, vredno, da ga slavimo in častimo može, ki imajo take zasluge za naše ljudstvo. Po končani slav-nosti so se gostje in sorodniki slavljencev zbrali k skupnemu obedu.
Pohvalno moramo omeniti moški zbor iz Kamnika, ki je pod vodstvom gosp. Hevbala pel v cerkvi in pri odkritju spominskih plošč.
Izvirnost in umetnost.
Letošnji »Przeglad Polski", zv. XI., je prinesel razpravo o rimskih lirikih, katere glavne misli poda-jemo v sledečem:
Od pesniških tvorb zahtevajo današnji čitatelji, da so nove po predmetu, izvirne, neznane po vsebini. V zlo štejejo pisatelju, ako najdejo v njegovem delu   kaj  takega,  kar  jim  je  že znano od drugod.
Admiral  Roždjestvenskij, poveljnik baltiškega brodovja.
Takega ocenjevanja ne priporoča davnina. Pretekli časi so se bolj držali izreka aleksandrijskega Kali-maha: „Ne pojem nič novega." Prvi je to stališče omajal Wood  (1769) v razpravi o Homerju in nje-