Poštnina plačana v gotovim. V Ljubljani, dne 4. septembra 1922. Letnik IV. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI ST pokrajinske uprave za Slovenijo. Viebiua: Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu, s katerim se je veljavnost zakona o državnem računovodstvu kraljevine Srbije razširila na vse ozemlje kraljevine. Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave. 290. Mi AlelcBandev* I.. po milosti božji ii: narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, Proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v I.XVII. redni seji dne 17. maja 1922. in da smo Mi potrdili in potrjujemo Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakon«, s katerim se je veljavnost zakona o državnem računovodstvu kraljevine Srbije razširila na vse ozemlje in ki se glasi: Člen 1. , člen 1. zakona z dne 22. januarja 1922., s katerim se je veljavnost zakona o državnem računovodstvu kraljevine Srbije razširila na vse ozemlje, se izpreminja ter se t>;lasi: Zakon o državnem računovodstvu z dne o- 'marca 1910. z izprernembami in dopolnitvami f. dne 22. januarja 1922. se razširja na vso kraljevino ter se glasi: 1. kčz&vni proračun, trajanje in oblika proračuna, obče odredbe. Člen 1. Državni proračun je enoleten zakon, s kate-r'*n se določa/), predhodno odobravajo in pred-.hodno razporejajo vsi državni dohodki in raz-hodki. Samo izjemoma, v mejah, strogo obleže-n'Mn v primerih, jasno imenovanih v tem zakonu 'J1 v ustavi, smejo bili dohodki in razhodki z državnim proračunom nepreliminirani, predhod-dCMieoclobreni in predhodno nerazporejeni. Toda ddi ti se morajo vsi vpisati v zaključni, odnosno °bči državni račun. Državni proračun mora biti javen ter mora 'v°riti celoto. Člen 2. . čas, za katerega se odobrujejo državni do-'odki in razhodki, se zove proračunsko leto. nične se dne 1. januarja, konča pa se dne 31. decembra. x čas, za katerega se morajo dovršiti vsi ra-Cčd o dohodkih in razhođkih proračunskega e T s/e zove računsko leto. ^ Računsko leto traja do dne 1. aprila po pre-; 'fKU proračunskega leta. Člen 3. | 1 ‘ržavni proračun je sestavljen iz finančnega "^'Ona in iz proračuna dohodkov i« razhodken'. o , Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine i ^!bii Hrvata i Slovenaca» št. 148, izdanih dne! ' julija 1922. V proračun dohodkov se postavljajo dohodki, v proračun razhodkov pa razhodki po oddelkih, poglavjih, partijah in pozicijah drug za drugim od začeika do konca. Zneski pozicij se seštevajo v zneske partij. Vsaka partija, ki predstavlja poseben votum narodne skupščine, sme obsezati dohodke, isto-tako pa tudi razhodke samo ene vrste, enega rodu, enega značaja. V pozicije se specialno postavljajo potrebščine one vrste in onega rodu, ki so vsebina dotične partije. Pozicije, četudi ne predstavljajo posebnega votlima narodne skupščine, obeležujejo vsebino onega votuma, ki se daje dotični proračunski partiji. Da se deli proračun na piartije čim racionalneje, za (o skrbi minister za finance. Končno razdelitev proračuna na partije in pozneje za dotično leto določa narodna skupščina. Člen 4. Proračunski dohodki in razhodki se vknjižu-jejo po isti razporedbi, kakršno- kaže državni proračun: po oddelkih, poglavjih, partijah in pozicijah. Vknjižbe se smejo izvršiti šele na podstavi listin, pircdiliodno pregledanih in odobrenih v zmiclu členov 65., 66., 67., 68., 69. in 70. Presežki dohodkov in izdatkov preko preli-niiniranih vsot se morajo vknjiževati in postavljati v račun partij, odnosno pozicij, v katerih so tudi preliminirani. Dohodki, ki se ne morejo podvesti pod nobeno partijo, se morajo posebe vknjiževati in posebe izkazati v zaključnem računu. Izdaiki, ki se po namenu, za katerega so učinjeni, ne morejo podvesti pod nobeno partijo, tudi ne pod partijo «rezervni kredit za nezadostno prelimini-rane izdatke» ali pod partijo- «rezervni kredit za nepreliminirane izdatke», se morajo isto-tako vknjiževati posebe ter se posebe izkazati v zaključnem računu. Člen 5. Vsi državni dohodki in razhodki so v mejah tega zakona in finančnega zakona pod vrhovnim nadzorstvom in vrhovno kontrolo ministrstva za finance, poleg kontrole, ki jo ima v tem oziai glavna kontrola. Člen. 6. Vse državne blagajne in vsi računovodni oddelki, ki zbirajo in prevzemajo državne dohodke ter izvršujejo državne razhodke in izplačila za državo, so v vrhovni upravi ministra za finance; od njega prnejemajo navodila, ki jih izdaja v mejah zakonov, ter se pokoravajo njegovim zakoni! im naredbam. Nad njimi vsemi ima minister za finance disciplinarno moč kakor nad svojimi organi. Člen 7. Vse državne blagajne, ki zbirajo in prevzemajo plačila, morajo skrbeti za to, da je glavno državno računovodstvo pri ministrstvu za finance stalno obveščeno o njih denarnemi stanju, tako o državni gotovini kakor tudi o depozitnem delu in o denarni vrsti, v kateri je denar v kasi. Vse državne blagajne, ki izvršujejo izplačila za državo, morajo istotako skrbeti za to, da je glavno državno računovodstvo stalno obveščeno o njih plačilih ter mu mesečno poročati o vseh izplačilih za prihodnji mesec tako po višini ka- kor tudi po denarni vrsti in po kraju — izvzemši samostalno monopolsko upravo, kolikor bi zakonske odredbe, ki veljajo zanjo, nasprotovale tem odredbam. Člen 8. Računske knjige se vodijo pri glavnem državnem računovodstvu po dvojnem: knjigovodstvu. Minister za finance mora skrbeti in dajati v mejah tega zakona vsa potrebna navodila ter predpisovati računovodstvom vseh državnih oblastev knjige in obrazce za čim enotnejše vodstvo računskih knjig. II. Sestava proračuna. Člen 9. Vsako ministrstvo sestavlja po svoji stroki predhodni račun dohodkov in razhodkov s-vojega proračuna po predhodnih računih svojih oblastev. Ti predhodni računi morajo biti opremljeni z vsemi pojasnili tako po formalni, zakonski strani kakor tudi po materialni, računski strani. Biti morajo pregledni in jasni. Te predhodne račune sop odpisu jej o šefi oblastev in šef računovodstva vsakega ministrstva, odnosno vsake naprave, ki so po zakonu o civilnih uradnikih odgovorni za točnost dejanskega stanja v z mi sl n člena 23. tega zakona. Tako izdelani se morajo ti predhodni računi naikesneje do dne 10. avgusta vročiti ministrstvu za finance, ki sestavi po teh in po svojih podatkih -do dne 1. oktobra obči predhodni račun državnega proračuna. Predhodni račun dohodkov kakor tudi finančni zakon sestavlja minister za finance sam. Za one naprave, ki ne spadajo pod nobeno ministrstvo, sestavlja predhodni račun proračuna ministrstvo za finance. Člen 10. Ko se sestavlja predlog proračuna, se vstavljajo dohodki za eno leto z ozirom na vsote dohodkov, dobljene v poslednjih treh letih. Tega pravila se ni treba držati samo pri onih dohodkih, ki stalno rastejo ali padajo, ali kjer to zahtevajo in nalagajo druge okolnosti, ki vplivajo na višino dohodkov; toda če se opušča običajno pravilo za izračunavanje dohodkov, se mora to še posebe pojasniti. Oni dohodki, ki se dobivajo na podstavi pogodb, se vstavljajo v predhodni račun v pogojenih vsotah. Člen 11. Vsi ministri morajo svojemu predlogu proračuna priložiti obči ekspoze s pismenimi pojasnili o vsaki zvišani vsoti razhodkov. Predlagati se ne sme nobena zvišba razhodkov, ako ni oprta na specialne zakone ali na dejansko potrebščino-, pojasnjeno s podatki iz zaključnih računov prejšnjih let ali s posebnimi razlogi in podatki. Člen 12. Minister za finance mora piri sestavljanju proračuna izvesti ravnotežje med dohodki in razhodki. Zato je njegova dolžnost in pravica, skrbeti in stremiti za tem, da se dohodki in razhodki v proračunu, čim -več je mogoče, ujemajo s pravim stanjem stvari. Ako pa ne more izvesti ravnotežja z zmanjševanjem razhodkov v svojem kakor tuđi v proračunu ostalih ministrstev in posebnih naprav, mora najti vir, iz katerega pokrije deficit, ter vse to razloži v svojih pobudah skupno s predlogom proračuna in letnega finančnega zakona. Deficit sme biti začasno tudi nepokrit, vendar pa mora biti jasno izkazan v proračunu, biti mora jajvten. Deficit se nikakor in nikoli ne sme prikrivati. Člen 13. Tako sestavljeni predlog državnega proračuna mora pregledati in potrditi ministrski svet, potem pa ga s kraljevo pooblastitvijo predloži minister za finance narodni skupščini v razpra/o takoj ob začetku njenega delovanja (člen 173. ustave) skupaj z vsemi pojasnili in pobudami in s predlogom letnega finančnega zakona. S predlogom proračuna vred predlaga minister za finance narodni skupščini obči državni račun z zaključnim računom minulega proračunskega leta, ki ga je pregledala in overila glavna kontrola. Člen 14. Vsi dohodki in razhodki, naisi izvirajo iz kakršnekoli osnove in najsi so kakršnekoli vrste, redni (redovni), prilični (neredovni), izredni (van-redtni), se morajo vstavljati v državni proračun. Člen 15. S predlogom državnega proračuna vred se morajo vedno predložiti in natisniti tabele odobrenih samoupravnih doklad za ono leto, v ka-teremi se proračun odobrava. Člen 20. Predlog za vse državne izdatke izhaja od vlade. Narodna skupščina odobruje, zmanjšuje ali odklanja izdatke, ki jih zahteva vlada. Člen 21. Krediti za nova gradbena podjetja in investicije se vpisujejo v predlog proračuna šele, ko se v podrobnostih izdelajo načrti in se usvoji popolni predhodni račun stroškov za to podjetje. Za podjetja in investicije, za katere se morajo uporabljati odobreni krediti več let, se vpisuje v proračunski predlog samo toliko, kolikor je treba kredita v letu, za katero se sestavlja proračun; toda v besedilu partije, odnosno pozicije, se mora postaviti celokupni izdatek. Ako je postavljena za gradbe v nroračun iz-vestna vsota v posebni partiji ali poziciji, se mora tudi za vsak presežek te vsote predhodno) od narodne skupščine pa naknadno zahtevati odobritev. Do te odobritve se mora ustaviti vsako delo, ako ne bi bilo to škodljivo' za državo. Za te stroške odgovarjajo materialno organi, po katerih krivdi so nastali. Člen 22. Krediti za zaupne namene se vpisujejo samo v proračune ministrstva za zunanje in notranje pcsle in vojnega ministrstva. Vsi ti krediti se uporabljajo ob nadzorstvu .ministrskega predsednika, glavna kontrola pa jih ne pregleduje. Člen 23. Člen 16. Državni dohodki in razhodki so redni, prilični in izredni. Redni dohodki so oni, ki izvirajo iz stalnih finančnih virov, redni razhodki pa oni, ki se pojavljajo v proračunu stalno vsako ali skoro vsako leto. Prilični dohodki in razhodki so oni, ki se pojavljajo občasno, eno leto, pa tretje, peto, šesto itd., ali pa trajajo samo nekaj časa. Izredni dohodki so oni, ki se niso mogli pre-liminirati ali pa so nastali že po proračunu ali so slučajni ali jih je provzročila posebna izredna državna potrebščina ter trajajo samo toliko časa, dokler traja ta potrebščina. Izredni razhodki so oni državni razhodki, ki se učinjajo za izredne državne potrebščine, katere se ne morejo poimenoma vstavljati v državni proračun ali ki se ne morejo pokrivati z rednimi sredstvi državnega proračuna. Račun o izrednih dohodkih in razhodkih se izkazuje, skupno z zaključnim računom proračunskih dohodkov in razhodkov, v občem državnem računu. Člen 17. Plača ukaznega osebja se postavlja v predlog proračuna samo na podstavi odredb o napredovanju v višje plačilne razrede zvanj v spe-cialmh zakonih, in sicer po dejanskem stanju njih števila in plač ob času, ko se sklepa proračun, toda tako, da je izdatek razviden za vse leto. Za one uslužbence, ki dobivajo periodične poviške, se postavljajo v proračunski predlog tudi le vsote, toda v posebnih pozicijah. Dokler se ne izvrši napredovanje v višje razrede j o zvanjih, je vzeti stanje, kakršno je bilo cb sklepanju proračuna. Člen 24. S proračunom se ne smejo uvajati nova zvanja v državni upravi in tudi se ne smejo z njim zviševati plače. Istotako se ne sme s proračunom odrejati napredovanje v višje plačilne razrede. Člen 25. V predlog proračuna se ne smejo postavljati kot redni dohodki vsote dohodkov, zaostalih iz prejšnjih let, prihranki proračunskih kreditov, vsote, prejete iz stalnih posojil, kakor tudi ne presežki doklad, določenih za izravnavo proračunskega ravnotežja, (člen 16. tega zakona.) Prilični in izredni dohodki in razhodki se j izkazujejo v državnem proračunu ločeno od red-! nih dohodkov in razhodkov. Redne potrebščine in redni razhodki se ne smejo pokrivati z izrednimi ali priličnimi div- j hodki. Vsaka odobrena posebna vsota za izredne lazhodke predstavlja posebno partijo ali več partij. Člen 18. Ko se sestavlja predlog proračuna, je najprej izkazati državne razhodke, potem pa dohodke. Vsote dohodkov se postavljajo v proračun i samo v celih dinarjih. III. Proračunski rezervni krediti. Člen 26. Poleg rednih proračunskih kreditov za redne državne potrebščine se vstavljajo vsako leto v državni proračun posebne vsote kot rezervni proračunski krediti: 1. ) za manjše nezadostno preliminirane razhodke; 2. ) za male potrebščine, neimenovane v pozicijah; 3. ) za manjše izredne državne potrebščine (člen 144., točka 8. ustave). Vsote dohodkov in razhodkov se vpisujejo v : proračun v kosma temi znesku. Člen 27. Člen 19. Poleg predlaganih vsot razhodkov in dohodkov za predlog proračuna se morajo vedno v posebnih stolpcih postaviti še odobrene vsote po proračunu tekočega leta kakor tudi odobrene vsote zaključnega proračunskega leta z ostvar-jenim rezultatom zaradi primerjave in razlike med vsotami odobrenega in predloženega proračuna s pojasnili vsake razlike. Številke iz tekočega in poslednjega zaključnega proračuna se vpisujejo v zgoraj omenjene posebne stolpce poleg dotičnih imenovanj v pozicijah. Iz kredita za nezadostno preliminirane raz-j iiodke se smejo naknadno povečevati vsi s prora-! čunom odobreni krediti za materialne razhod-j ke, kolikor se izkažejo za nezadostne, za osebne | pa samo toliko, kolikor so v nerazdružni zvezi i z onimi materialnimi potrebščinami, ki provzro-t čaj o zvišbo, toda semkaj nikakor ne spadajo po-j viški za plače ukaznega osebja. Znesek tega kredita ne sme biti večji nego en ! odstotek (1 %) skupne vsote kreditov, odobre-| nih za materialne razhodke vsega proračuna. Črpati ta kredit na zahtevo posameznih ministrov do tisoč dinarjev sme dovoliti minister za finance sam, preko te vsote pa je treba odloč- be ministrskega sveta na obrazložen predlog ministra za finance. Vsaka odobritev iz tega kredita se pošlje takoj glavni kontroli v prepisu ter se imenoma izkaže v zaključnem računu. Člen 28. Iz kredita za male potrebščine, neimenovane v pozicijah, se dovoljujejo oni manjši izdatki, ki so določeni, da se izrečno omenjajo in imenujejo v pozicijah posameznih proračunskih partij. Iz tega kredita se izplačujejo tudi oni izdatki za uradniške plače, ki se pokažejo za potrebne, ako se odpuščeni ali upokojeni uradniki ne razrešijo takoj dolžnosti, in sicer za čas od dne ukaza o odpustu ali upokojitvi do dne razrešitve, kakor tudi one plače, ki so odpisane ter se ne morejo izterjati zaradi odpusta ali smrti. Potrošek iz tega kredita do tisoč dinarjev dovoljuje na zahtevo posameznih ministrov minister za finance; preko te vsote pa ga dovoljuje ministrski svet, zopet na obrazložen predlog ministra za finance. Tudi te odločbe se pošiljajo takoj v prepisu glavni kontroli. Znesek tega kredita ne sme biti večji nego desettisoč dinarjev v enem; letu. Izdatki iz tega kredita se morajo normalno izkazati v zaključnem računu. Člen 29. Za one manjše izdatke, ki se po svojem značaju nikakor niso mogli določiti pri sestavi državnega proračuna, bodisi da so osebni, bodisi da so materialni, izvzemši izdatke za plače ukaznemu osebju, razen posmrtnih plač, če nastopi potreba tekom leta, se uporablja obči kredit, odrejen zanje po členu 144., točki 8., ustave, in sicer tako, kakor je tam predpisano. Znesek tega kredita v proračunu enega leta ne sme biti manjši nego tristotisoč dinarjev; toda maksimalni znesek enega izdatka iz tega kredita, bodisi polagoma, bodisi naenkrat, ne sme prekoračiti vsote 30.000 dinarjev. Izdatki iz tega kredita se vrše na zahteve posameznih ministrov, poslane ministru za finance, ki predloži stvar ministrskemu svetu s svojin mnenjem, in sicer, če ministrski svet, skladno i njegovim mnenjem in predlogom, odobri zahtevani kredit in zahteva odobritev državnega sveta po členu 144., točki 8., ustave. Tudi te odločbe se takoj pošiljajo glavni kontroli. IV. Votiranjc proračuna, podaljšava proračuna. Člen 30. O predlogu proračuna se sklepa in glasuje v narodni skupščini po partijah z ozirom na potrebščine in vsote, izkazane v pozicijah. Člen 31. S proračunom se niti ne pridobivajo niti ne izgubljajo pravice. Člen 32. Izglasovani in odobreni državni proračun se sestavi v treh enakoglasnih izvodih, v katerih mora biti finančni zakon s proračunom po partijah in pozicijah. Te izvode overja in potrjuj-’ predsednik narodne skupščine s predsednikom1 in poročevalcemi proračunskega odbora. Po dt’ ; Ijeni Najvišji sankciji se izroči en izvod narod'h skupščini, eden ministrstvu za finance in edej glavni kontroli. Ti izvodi se smatrajo za origin h proračuna. Vse to velja tudi za vsako podaljšavo proračuna v zmislu prvega odstavka člena 174. ustave. Člen 33. Ako narodna skupščina ni mogla potrditi novega proračuna pred dnem 1. januarja, sme začasno podaljšati proračun minulega računskea'■ leta, dokler se ne potrdi novi proračun. Zakonski predlog, da se podaljšaj proračr 1 za eno ali več dvanajstin, se mora predložiti 1 ’ dne 10. dlecembra. Ako je narodna skupščina razpuščena ali odgođena, preden reši proračun, srne kralj s pr;' stankom državnega sveta podaljšati proračun n1' nulega računskega leta še za štiri mesece (č!efl 174. ustave). Državni proračun minulega leta ne sme v nobenem primeru in v nikakršni obliki veljati dalje nego za eno leto, razen za ono leto, za katero je bil prvotno odobren. Člen 34. Če se je proračun podaljšal v zmislu predhodnega člena, veljajo v njem samo krediti, odb-breni za redne razhodke in za one prilične ali izredne razhodke, ki so utemeljeni v sklenjeni pogodbi ali pravni obveznosti, ki se opira na sodno odločbo ali na odločbo državnega sveta ali glavne kontrole — z dotičnimi odredbami finančnega zakona. Podaljšani proračun obseza tudi prej odobrene naknadne in izredne kredite v zmislu predhodnega odstavka. Krediti proračuna za minulo leto, ki niso postavljeni v predlog proračuna za prihodnje leto, ne veljajo, ako se podaljša proračun po pred-hodnemi členu. Brez proračuna, odobrenega ali podaljšanega v zmislu členov 173. in 174. ustave, se ne smejo Vršiti izdatki in tudi ne pobirati dohodki. Oni državni organi, ki bi odrejali izvrševanje izdatkov ali pobiranje dohodkov iz davščin v kakršnikoli obliki ali bi izvrševali te izdatke in pobirali te dohodke, četudi na osnovi kakršnegakoli specialnega zakona ali specialne odločbe, se kaznujejo z izgubo čina in službe ter so materialno odgovorni za izdatke ali pobrane vsote. Od tega se izvzema samo izplačevanje obresti in glavnice stalnih in začasnih državnih dolgov, ako so učinjeni na podstavi zakona. V. Naknadni in izredni krediti. Člen 35. Za one državne potrebščine, za katere niso v proračunu preliminarni zadostni krediti, katere se ne morejo pokriti z rezervnim kreditom in ki jih navaja člen 25. tega zakona za manjše nezadostno preliminirane razhodke, se mora pred-hodno zahtevati naknaden kredit od narodne skupščine. Člen 36. Za one izredne državne potrebščine, za katere ni v proračunu preliminiranega kredita in se ne uiorejo zaradi velikosti izdatkov ali izčrpanosti kredita pokriti niti iz proračunskega rezervnega občega kredita za izredne državne potrebščine, Se mora zahtevati od narodne skupščine predhodno izreden kredit. Člen 37. v Naknadni krediti se morajo zahtevati pravo-casno, t. j. preden so krediti, odobreni s proraču-n°ni, povsem izčrpani. V trenutku, ko naj narodom skupščina odloči, ali hoče naknadni kredit odobriti ali ne, ne sme biti proračunski kredit, 23 katerega se zahteva zvišba, povsem izčrpan. Pristojni ministri, ki imajo potrebo, da se kredit zviša v obliki naknadnih kreditov, morajo to Potrebo, obrazloženo, pravočasno priobčiti mini-sh'u za finance. Tudi če ministrski svet razvidi 12 ujegovega referata, da ni mogoče izhajati brez naknadnega kredita, se skliče narodna skupščina 'j3 izredno zasedanje, ako se ne more stvar odlo-z,ti do rednega zasedanja, če se more zahteva naknadnega kredita odložiti do rednega zasedanja narodne skupščine ali če je narodna skup-®cina še zbrana, ko nastopi potreba za naknadni k^dit, se predloži obrazložena zahteva za naknadni kredit narodni skupščini v začetku, odnos-n° na koncu njenih sej. Člen 38. Vse naknadne in izredne kredite zahteva od narodne skupščine minister za finance v imenu ,ade, in sicer pred koncem dotičnega proračun-skega leta. Predlog za naknadne in izredne kredite mora edno navajati tudi njih pokritje in porazdelitev a partije in pozicije tako kakor proračun. člen 39. kr .izcIdtki’ ki se vrše iz naknadnih in izrednih eentov, se vknjižujejo ločeno; razen v posebni računu, ki obseza ves kredit, pa se mora da-J rj o njih račun v zaključnem računu k občemu zavnemu računu, za vsako proračunsko leto. Naknadni in izredni krediti se izkazujejo v zaključnem računu v posebnih stolpcih, v posebnem stolpcu pa se zopet izkazuje celokupni raz-hodek dotične partije. VI. Državna gotovina, obratna glavnica. Člen 40. Vse vsote, ki se pojavljajo koncem proračunskega leta kot prebitek in izvirajo ali iz proračunskih prihrankov ali iz nepreliminiranih izrednih dohodkov ali iz izrednih državnih dohodkov, ki se niso mogli postaviti v proračun, ali iz presežkov proračunskih dohodkov, tvorijo državno imovino. Člen 41. Dohodki, dobljeni po členu 40. tega zakona, se smejo porabljati brez posebne predhodne odobritve narodne skupščine, dane s posebnim zakonom, po pooblastilu finančnega zakona samo po nastopnih odredbah: 1. ) petdeset odstotkov (50%.) teh skupnih dohodkov se izloča za osnavljanje obratne glavnice glavne državne blagajne, dokler ne doseže obratna glavnica višine šestnajstih milijonov dinarjev, toda ta glavnica se ne sme nikakor načenjati; 2. ) za izplačevanje neupravičeno pobranih dohodkov v zaključenih računskih letih, ali posojil, učinjenih iz depozitov, ali drugih posojil po pravilnih izvršnih odločbah in državnih obveznostih, osnovanih v zakonu; 3. ) za plačila na račun zaključenih računskih let po odredbah člena 81. tega zakona. Vse vsote, porabljene za potrebščine po točkah 2.) in 3.) tega zakona v enem letu, služijo za zviševanje državne gotovine. Člen 42. Državna gotovina, kolikor ne tvori obratne glavnice glavne državne blagajne, služi za rezervo proračunskemu ravnotežju. O uporabljanju te rezerve odloča narodna skupščina v obliki zakona. Člen 43. O vseh izdatkih po členu 41. tega zakona odloča minister za finance. Račun državne gotovine se vodi ločeno od proračunskega računa ter se izkazuje ločeno v občem: državnem računu. Račun državne gotovine mora obsezati vse izdatke, učinjene iz državne gotovine, najsi so nekateri izmed njih izkazani tudi v zaključnem računu. VII. Finančni zakon. Člen 44. Za vsako proračunsko leto sestavlja minister za finance tudi poseben letni finančni zakon. Finančni zakon kot del državnega proračuna tvori celoto s predhodnim računom, odnosno proračunom državnih dohodkov in razhodkov ter navaja, sklicevaje se na proračun dohodkov, kot dohodke in, sklicevaje se na proračun razhodkov, kot razhodke in glede vsot kakor tudi glede namenov: 1. ) skupno vsoto razhodkov, preliminirano s proračunom; 2. ) skupno vsoto dohodkov, preliminirano s proračunom; 3. ) razliko med dohodki in razhodki kakor tudi način njene izravnave v zmislu člena 12. tega zakona; 4. ) skupno vsoto po blagajniških zapisih, ki je lahko tudi v obteku; 5. ) odredbo, da se smejo dohodki, neprelimi-nirani s proračunom za dotično leto, porabljati samo za razhodke, preliminirane s proračunom, in samo tako in toliko, kakor in kolikor so razhodki s proračunom za to leto preliminirani po partijah in pozicijah, kakor tudi odredbo, pri katerih pozicijah ne sme biti virementov; 6. ) odredbo, da ne smejo državni ali kakršnikoli samoupravni organi odmerjati in pobirati nobenega davka, nobene doklade ali takse ali kakršnihkoli davščin, ki jih ni odobrila narodna skupščina; nadalje odredbo, da se davščine, ki obstoje in ki jih je odobrila narodna skupščina, najsi so kakršnekoli vrste in kakršnegakoli imena, ne smejo zviševati brez njene predhodne odobritve; 7.) odredbe za bilanciranje proračuna in druge, ki morajo veljati za dotično leto in ki ne nasprotujejo temu zakonu. Člen 45. S finančnim zakonom se ne smejo porazdeljevati dohodki, dobljeni po členu 40. tega zakona, razen kolikor je dovoljeno s členom 41. tega zakona. Istotako se ne sme s finančnim zakonom porazdeljevati presežek, ki bi se pojavil v predhodnem proračunu. Ako se realizira koncem leta, je postopati z njimi tako, kakor je povedano v členu 40. tega zakona. Člen 46. Vse pooblastitve, postavljene v letni finančni zakon, veljajo samo za leto, za katero je ta zakon odobren. Ako se proračun podaljša po členu 174. ustave, se podaljšajo hkrati tudi pooblastila, postavljena v finančni zakon, razen onih, ki niso navedena v predloženem finančnem zakonu za prihodnje leto. VIII. Izvrševanje državnega proračuna — glavnega in naknadnega. A. Obče odredbe — trajanje kreditov. Člen 47. Ko se potrdi finančni zakon in proračun dohodkov in razhodkov, ga minister za finance takoj celotnega objavi v «Službenih Novinah» kot posebno prilogo dotične številke tako, kakor je sklenjen, in sicer po partijah in po pozicijah. Finančni zakon se objavi tudi posebe v tej številki «Službenih Novin». Isto velja za glavni in za naknadni proračun — za naknadne in izredne kredite. Člen 48. Državni proračun izvršuje državno izvrše-valno oblastvo tako, kakor ga je odobrilo zakonodajno telo. Izvrševaje proračun, nastopa državno oblastvo kot nakazovalec in računodajnik. Člen 49. Minister za finance odreja zbiranje dohodkov, odobrenih s proračunom, po pozitivnih zakonih, ki veljajo o tem, ter skrbi, da se dohodki redno in pravočasno stekajo v državno blagajno. O tem je upravičen izdajati naredbe in navodila v mejah pozitivnih zakonov in te naredbe so obvezne za vse državne organe in za vse one organe, ki imajo dolžnost, zbirati ali pobirati državne dohodke. Člen 50. Kar pripada državi kot državni dohodek, se mora vložiti v državno blagajno in uvesti v računske knjige. To se sme opustiti samo v posameznem primeru, če dotičnega dohodka ni mogoče izterjati ali če je določena z zakonom izjema ali če je za to z zakonom dano pooblastilo. Istotako se sme vsak državni dohodek, vložen v državno blagajno in uveden v računske knjige, vzeti iz državne blagajne, odnosno izdati in izbrisati iz računskih knjig samo v primerih, predpisanih ali odobrenih z zakonom, in tako, kakor je določeno z zakonom. Člen 51. Vsi dohodki, preliminirani in nepreliminirani, se stekajo v glavno državno blagajno; o vseh vodi račun glavno državno računovodstvo ter jih vse porazdeljuje, odnosno izroča, komur je treba in kjer je treba po zakonih, ki veljajo o tem, ob nadzorstvu in po naredbah in navodilih ministra za finance. (Člen 6.) Člen 52. Minister za finance mora v zmislu člena 7. tega zakona skrbeti za to, da porazdeljuje glavno državno računovodstvo, odnosno avtonomna uprava, dohodke, ki so zbrani in dani njemu — njej — na razpolago, po dejanskih potrebah plačil ob vsakem času. V ta namen odreja zalaganje vsake državne blagajne s kreditom in denarjem. Skrbi za to, da ne leži v nobeni državni kasi denar brezplodno in preko vsote, potrebne za dnevna plačila, katere višino odreja sam, odpremljaje denar iz ene kase v drugo in odrejaje izplačila po dejanskih potrebah državnih plačil v vsakem trenutku. Člen 53. Samo pristojni in po zakonih upravičeni organi smejo zbirati in pobirati državne dohodke na podstavi generalnih nalogov, ki se jim smejo dati, ko se odobreni kredit prevede v izvrševanje v njih področju. Samo pristojni računodajniki smejo prevzemati in hraniti državne dohodke, odnosno državni material, pa naj se zovejo ti dohodki, odnosno ta material, kakorkoli in naj izhajajo odkoderkoli. Člen 54. Noben državni dohodek, pa naj je kakršnegakoli imena in naj izhaja iz česarkoli, se ne sme nikjer hraniti in tudi ga ne sme nihče upravljati brez vednosti, odnosno odobritve, ministra za finance. Člen 55. Vsi proračunski dohodki na račun tekočega leta se sprejemajo do vštetega dne 31. januarja prihodnjega leta. Dotlej so tudi knjige otvorjene za vpisovanje državnih dohodkov za to leto. Člen 56. Dolžnosti nakazovalčeve, odnosno administratorjeve in računodajnikove, se ne smejo spajati. Nakazovalec, odnosno administrator, ne sme biti obenem računodajnik; tudi računodaj-nik ne sme biti obenem nakazovalec ali administrator, ne stalno ne začasno. Člen 57. Nakazovalci so ministri in starejšine državnih oblastev. Ministri so nakazovalci prve stopnje, starejšine oblastev in oddelkov pa so nakazovalci druge stopnje. Ne upravljajo ne denarja ne vrednosti ne materiala. Člen 58. Nakazovalci ministri kakor tudi ostali nakazovalci in računodajniki so materialno odgovorni za svoja dejanja, protivna odredbam tega zakona. Zategadelj sme glavna kontrola neposredno od civilnih sodišč zahtevati potrebno zavarovanje. Toda za vsako zahtevo zavarovanja in za vsako tožbo glavne kontrole zoper ministra nakazoval-ca je potrebna predhodno odločba njene obče seje. Razrešnica narodne skupščine uniči tožbo, odnosno zahteve zavarovanja glavne kontrole kakor tudi vse posledice takega njenega koraka. Člen 59. Nakazovalci odrejajo uporabljanje kreditov, odobrenih z zakonom, ob vrhovnem nadzorstvu ministra za finance. To nadzorstvo in ta kontrola ministra za finance pri uporabljanju kreditov, odobrenih z zakonom, ne poseza niti najmanj v nadzorstvo in kontrolo glavne kontrole. Člen 60. Noben izdatek ne sme biti zavzet (angažiran), ako ni ali ni zanj v zadostni meri predhodno odobrenega kredita. Izdatek se zavzema ali angažira z vsakim aktom nakazovalčevim (z naredbo, razpisom, dogovorom, pogodbo, naročilom itd.), ki ima za posledico kolikršenkoli potrošek denarja iz državne blagajne. Člen 61. Vsi angažirani izdatki, ki niso redni, ki ne teko redno po pozitivnih zakonih, tako da bi bilo mogoče v naprej poznati velikost, čas in kraj njih uporabe, se morajo prijaviti ministru za finance v trenutku, ko se angažirajo, in sicer po velikosti vsot in po času in načinu njih izvršitve (ako so takega značaja) in po kraju, kjer naj se izvrše. Minister za finance mora vedno o pravem času vedeti, koliko, kdaj, kje in komu je treba kaj plačati iz državne blagajne (člen 7.). Šef knjigovodstva dotičnega ministrstva ali dotične naprave je dolžan, ob strogi svoji odgovornosti podajati te prijave. Šef krajevne kontrole mora na to posebno paziti ter vsako nepravilnost ali zakesnitev takoj priobčiti ministru za finance in glavni kontroli. Člen 62. Računodajniki so oni administrativni državni uradniki, ki prevzemajo, hranijo ali izdajajo državni denar, vrednosti in material, in oni, ki dajo potrdilo (vizum) ter poročajo o stanju in uporabljanju kreditov, odobrenih z zakonom, kakor tudi o angažiranju in izvrševanju izdatkov. Samo pristojni računodajniki smejo izdajati denar in vrednosti iz državne blagajne in material iz državnih založišč in skladišč. Člen 63. Vsak izdatek iz državne blagajne mora biti pred izplačilomi redno likvidiran, overovljen in priznan za pravilnega, opremljen z overovljenimi in izpričujočimi listinami. Istotako se sme vsak izdatek iz državne blagajne izplačati samo pravemu upniku ali njegovemu rednemu pooblaščencu. Člen 64. Noben izdatek iz državne blagajne se ne sme izvršiti (izplačati) brez pismenega plačilnega naloga pristojnega nakazovalca. Plačilni nalog mora imenovati proračunsko leto, partijo, iz katere je izplačilo izvršiti, in pozicijo, za katero se plačilo vrši, ter mora biti pravilno opremljen z likvidiranim računom. Pogoj plačilnemu nalogu je dejanska izvršitev posla, službe, dela, nabave za državo; plačilni nalog se ne sme izdati za posle, službe, dela, nabave, ki niso izvršene, ali za večje, nego so v resnici. Člen 65. Če plačilni nalog ne ustreza členu 64. tega zakona ali če ni zanj predhodno odobrenega kredita ali če je kredit izčrpan ali če plačilni nalog ni pravilno opremljen z likvidiranim računom ali če se za izplačilo ne javi pravi upnik ali njegov redni pooblaščenec, mora blagajnik odkloniti izplačilo ter plačilni nalog z listinami vred vrniti nakazovalcu s svojo pismeno razloženo pripombo vred. Če nakazovalec kljub temu iznova pismeno odredi izplačilo, priobči blagajnik stvar ministru za finance, ki po sporazumu s pristojnim, ministrom ali odredi izplačilo ali pa ga ustavi. OdL ločba ministra za finance je za blagajnika obvezna ter ga razrešuje odgovornosti, ako se tiče samo pravilnosti računa in primera iz člena 68. tega zakona. Kakšne listine mora blagajnik zahtevati pred izplačilom, predpišejo pristojni nakazovalci ministri za svoje resorte sporazumno z ministrom za finance. Člen 66. stvu itd., so ministri upravičeni, izdajati razpo-redne (anticipativne) naloge. V vsakem takem nalogu se je treba sklicevati na pravilnik. Vsi razporedili nalogi morajo biti podpisani po ministru in po šefu računovodstva in vidirani po krajevni kontroli. V njih je treba označiti vsoto, predmet, leto in proračunsko partijo in pozicijo, v katerih breme se izdaja predlog. Računovodje pri ministrstvih, nakazovalci druge stopinje, ki bi prevzemali vsote po razpo-rednih nalogih, so odgovorni po členu 67. tega zakona, ako slučajno ali namerno prekršijo predpise tega člena. Natančnejše odredbe o razporednih nalogih in njih uporabljanju se predpišejo s posebnim pravilnikom, izdelanim sporazumno z državnim svetom in odobrenim s kraljevim ukazom. Člen 70. Ministri smejo, če to zahteva narav posla, uporabljati kredite tudi z akreditivnimi nalogi. Nobeden teh nalogov se ne sme glasiti na vsoto večjo od 30.000 dinarjev. Po teh nalogih se smejo dvigati posamezne vsote polagoma do vsote, na katero se nalog glasi. Akreditirani organi so osebno in materialno odgovorni za pravilnost izdatkov, izvršenih po teh nalogih. Tudi za akreditivne naloge veljajo odredbe drugega odstavka predhodnega člena. Natančnejše odredbe o akreditivnih nalogih in njih uporabljanju se predpišejo sporazumno z državnim svetom s posebnim pravilnikom, odobrenim s kraljevim ukazom. Člen 71. Proračunski krediti se porabljajo pri vsaki partiji samo za to, kar je v pozicijah te partije imenovano, in sicer v višini zneska dotične partije. Med pozicijami se smejo vršiti virementi, razen pri onih pozicijah, pri katerih je to s katerokoli odredbo finančnega zakona ali s proračunom prepovedano; vendar pa mora dotični minister nakazovalec izdajati o njih posebne odločbe za vsak posamezni primer, potem o njih dajati račun narodni skupščini in jih izpričevati, glavna kontrola pa jih je upravičena ocen jati ter o njih utemeljenosti oddajati svoje mnenje narodni skupščini. Člen 72. Glavni kontroli je priobčevati vse razpise, uredbe, vsa pravila, vse ukaze, odločbe ministrov in ministrskega sveta, ki so v posrednji ali nepo-srednji zvezi z državnimi dohodki in razhodki in z njih upravljanjem. Člen 73. Vsak izdatek mora imeti, preden se angažira, vizum knjigovodjev ali računovodjev, da obstoji za to predhodno odobren in otvorjen kredit in da kredit ni izčrpan. Ta vizum ne izključuje viza krajevne kontrole kot organa glavne kontrole. Blagajnik ne sme priznati nobenega akta, s katerimi se angažira kakršenkoli izdatek, in nobenega plačilnega naloga brez tega viza in viza krajevne kontrole; tudi ne sme izplačati zahtevanega izdatka brez tega viza, razen v primeru iz člena 68. tega zakona. Člen 67. Za vsako postopanje, protivno predhodnim členom 62., 63., 64., 65. in 66., odgovarja blagajnik, odnosno računodajnik, za povračilo škode in kazensko. ^ Člen 68. Če krajevna kontrola spozna, da ne more dati svojega viza niti v onem primeru, ki je po naka-zovalčevem in knjigovodjevem mnenju reden in pravilen, priobči tudi ta primer glavni kontroli. Če se glavna kontrola uveri, da je mnenje njene krajevne kontrole utemeljeno, predloži minister nakazovalec stvar ministrskemu svetu. Ministrski svet ali pritrdi mnenju glavne kontrole ali pa poizkusi, če se mu zdi umestno, sporazum z glavno kontrolo po svojem predsedniku. Ako se sporazum ne doseže, mora glavna kontrola dati, odnosno odobriti, vizum s pridržkom ter stvar takoj vročiti narodni skupščini, ko se ta sestane bodisi na izredno, bodisi na redno zasedanje. Člen 69. Zaradi izplačila v krajih, kjer ni državne blagajne ali kjer je po naravi posla nemogoče izdati plačilni nalog, preden'se izdatek dejansko učini, I kakor za plačila, ki se morajo izvršiti v inozem- Za prihranke veljajo predpisi člena 173. ustave. Prihranki se vračajo blagajni, ki je izdala Koncem proračunskega finančnega leta, dne 31. decembra, se vsi krediti zatvarjajo. Izza dne 31. decembra se ne sme angažirati noben izdatek na račun proračuna, proračunskih partij minulega proračunskega leta. Člen 75. Izdatki, angažirani in prijavljeni do dne 31-decembra, se smejo črpati do konca meseca januarja novega leta, izplačevati iz državne blagajne pa se smejo samo do vštetega zadnjega dne meseca februarja novega leta. Člen 76. Izjema od te odredbe člena 75. so samo oni izdatki, angažirani in prijavljeni v omenjenem roku, ki se nanašajo na neizdane plače, na pravne obveznosti proti tretjim osebam, utemeljene v izvršni sodni ali taki odločbi državnega sveta ali glavne kontrole, na obveznosti, ki izvirajo iz pogodb, sklenjenih do konca meseca novembra dotičnega proračunskega leta, ali na izvršitev že dejansko pričetih gradbenih ali železniških deh strogo v mejah teh potrebščin. Člen 77. Angažirani in prijavljeni izdatki za potrebščine, omenjene v predhodnem členu, se smej0 * S finančnim zakonom za leto 1922./1923-so členi 74., 75., 76., 77. in 78. razveljavljeni i*1 nadomeščeni z novo odredbo; istotako je izpr®' menjen člen 80. uporabljati do konca meseca februarja, izplačevati pa do konca meseca marca prihodnjega proračunskega leta. Po tem roku se tudi ti izdatki ne smejo izplačevati iz proračunskih, odnosno naknadnih in izrednih kreditov. Člen 78. Vse izdatke po predhodnih dveh členih izplačuje samo glavna državna blagajna ali na njen račun druga blagajna po njeni izrečni naredbi. Člen 79. Izredni in naknadni krediti trajajo kakor redni za dotično proračunsko leto. Tudi zanje veljajo odredbe členov 71., 73., 74., 75., 76. in 77. tega zakona. Člen 80. Vsote, neuporabljene v rokih, ki jih navajata člena 74. in 75. tega zakona, vseh odobrenih kreditov: rednih, naknadnih in izrednih, se smatrajo za uničene in noben izdatek, najsi bi bil tudi angažiran pravočasno v zaključenem računskem letu, se ne sme izplačati iz omenjenih kreditov, i ki so definitivno prestali veljati. Izdatki, ki še niso izvršeni, pa bi bili angaži- ! rani v zaključenem računskem letu, se smejo iz- j Plačevati samo iz novih kreditov, ki jih izrečno ! za to odobri narodna skupščina za prihodnje pro- j računsko leto. Izdatki, ki so v proračunskem letu pravilno j učinjeni in izvršeni po predpisih členov 74. do i vštetega člena 80. tega zakona, ki pa zaradi izjemnih razmer ali okolnosti niso mogli biti pravočasno likvidirani ali plačani v zgoraj označenih rokih, se smejo izplačevati iz državne gotovine, ne da bi se otvarjali novi krediti, ob nastopnih pogojih: Koncem računskega leta sestavi vsak minister seznamek pravilno izvršenih izdatkov, ki pa še niso likvidirani in plačani do dne 1. aprila, ter ga vroči ministru za finance v revizijo in potrditev. Razen tega seznamka se morajo dati tudi pojasnila, zakaj se niso ti izdatki pravočasno 'ikvidirali in plačali. Nobeno plačilo na račun zaključenih računskih let se ne sme izvršiti mimo lega seznamka, revidiranega in potrjenega po ministru za finance, in brez odločbe ministra za finance v vsakem primeru posebe. Plačila te vrste, ločena po letih, na katera se uanašajo, se vpišejo pod posebno rubriko v račun državne gotovine za ono leto, v katerem se uči-njajo, ter se jasno izkažejo v občem državnem računu za vsako leto. Člen 81. C. Pomožna sredstva državne blagajne. Člen 106. Državna blagajna izplačuje po predpisih tega zakona iz državnih dohodkov1, katere ji dajo na razpolago državni proračun, odnosno posebni zakoni, ali s svojo gotovino ali z nakaznicami na svoje organe ali z nakaznicami na Narodno banko in obračunom z njo po predpisih, ki veljajo za to. Ako pritekanje proračunskih dohodkov ne dopušča pravočasno izplačevanja izdatkov v gotovini, z navadnimi kratkimi nakaznicami in tekočim računom, uporablja državna blagajna za nabavo gotovine posebne nakaznice, ki nosijo obresti. Te nakaznice se zovejo blagajniški zapisi ali boni. V pravilnik za izvrševanje tega zakona je postaviti posebne predpise za predhodno kontrolo o izdajanju blagajniških zapisov po glavni kontroli. Člen 107. Blagajniški zapisi se sprejemajo pri vseh državnih blagajnah za gotovino ob rokih, na katere se glase, za kavcijo pa vedno po nominalni vrednosti. Člen 108. Blagajniški zapisi ali boni so dvojni. Eni so redni, drugi pa so izredni. Člen 109. Redni blagajniški zapisi se glase na prinosnika ter se smejo izdajati najdalje za eno leto od dne 1. januarja dotičnega leta, v katerem se iz-dadb, t. j. vsi blagajniški zapisi morajo imeti za skrajnji rok plačila dan 31. decembra onega leta, v katerem so izdani. Obresti teh blagajniških zapisov z vsemi stroški vred ne smejo biti večji nego 5 % efektivne vsote. Vsota teh blagajniških zapisov se odreja vsako leto s finančnim zakonom. Nikoli in v nobenem trenutku ne sme biti teh blagajniških zapisov v prometu več, nego znaša vsota, odrejena s finančnim zakonom. Člen 110. Redni blagajniški zapisi, ki se koncem leta, t. j. dne 31. decembra, najdejo v prometu, se morajo ali izplačati ali zamenjati za nove, ako na to pristane predložitelj zapisov, ali pa pretvoriti v obveznice (člen 115.). Člen 111. • Obliko teh bonov odreja minister za finance. Ako ni določen v prejšnjih zakonih ali pogodbah drug rok za zastarenje, zastarevajo vse terjatve do države, ki niso pred koncem račun-skega leta, kateremu pripadajo, izplačane zato, ker niso mogle biti odrejene za izplačilo, v petih tetih od dne, ko je bilo računsko leto otvorjeno. Ta predpis ne velja za terjatve, ki niso mogle oiti odrejene za izplačilo ali niso mogle biti od-rejene v predpisanem roku zaradi malomarnosti dli nedelavnosti administracije ali zaradi tožbe pfi sodišču ali pritožbe na državni svet. Vsakdo, ki ima državo za kaj terjati, je upravičen zahte-'phi, naj mu pristojni minister pismeno potrdi clan, ko prijavi svojo terjatev in priloge, ki jih je Predložil s prijavo. B. Pogodbe in nabave.* . * Členi 82. do 105. a. tega oddelka so bili že Priobčeni v Uradnem listu pod št. 23 iz leta 1922. 1''•Vršiti je treba tam samo te-le izpremembe: Člen 99. naj se prečrta. Členi 99. a, 99. b in 99. c naj dobe zaporedo-pjp oznamenila: Člen 99., Člen 99. a, in člen Členi 104. naj se izpremeni tako-le: «Pogojena cena se sme plačati dobavljatelju ^ 1 Podjetniku tudi v sorazmernih odplačilih, to-,.a samo po vrednosti izvršenih del ali dostav-‘lenega materiala. - a odplačila ne smejo presezati skupaj pet estin vrednosti izvršenih del ali dostavljenega Materiala.« ,n Naslov; «Prehodna 1U5- a naj se prečrta. določila* pred členom Člen 112. Izredni blagajniški zapisi so oni, ki služijo za kritje obratne glavnice glavne državne blagajne pri Narodni banki. Njih obliko predpisuje istotako minister za finance, biti pa mora malo različna od oblike rednih blagajniških zapisov. Zanje veljajo predpisi zakona, s katerim se je podaljšal privilegij Narodni banki, z dne 15. marca 1908. Ti zapisi smejo biti tudi stalni, t. j. ni jih treba obnavljati kakor redne blagajniške zapise, po sporazumu ministra za finance in Narodne banke. Člen 113. Razni depoziti v državni blagajni in njenih podružnicah tvorijo državni dolg, ki ga je država vedno dolžna vrniti onemu, ki mu pripadajo, čim se s prijavo pravilno legitimira in je zahtevani depozit sposoben za izdajo po ostalih zakonskih predpisih, ki veljajo zanj. Člen 114. Depoziti kakršnekoli vrste se ne smejo uporabljati niti za dnevne potrebe državne blagajne. O njih se vodi poseben račun in stalna evidenca po predpisih in navodilih finančnega ministra za vsa državna oblastva. Člen 115. Razen teh sredstev sme imeti državna blagajna za kritje državnih potrebščin na razpolago tudi sredstva, ki izvirajo iz posojil po obveznicah s kratkim in dolgim rokom. Za obe te vrste državne obremenitve mora obstajati posebna predhodna zakonodajna odobri- tev v obliki zakona. Ena zakonodajna odobritev je vezana na obliko in na vse pogoje obremenitve. Za vsako izpremembo v obliki in pogojih se zahteva nova predhodna odobritev zakonodajnega telesa. Obveznice s kratkim rokom smejo imeti najdaljši rok šestih mesecev'. Oblika obveznic s kratkim rokom je podobna blagajniškim zapisom. Č. Posebne odredbe. Člen 116. Število in vrste ukaznih zvanj ene proračunske partije se ne smejo izpreminjati in ne prekoračevati. Na mesto uradnika višje kategorije in višjega ranga se sme postaviti samo uradnik nižje kategorije in nižjega ranga, ako to dovoljujejo tudi drugi zakonski predpisi. Istotako se ne smejo na proračunski kredit postavljati osebe z izrednimi zvanji, niti se ne sinejo postavljati ukazne osebe na mesto neukaz-nih. Obratno se sme zgoditi, ako to dovoljujejo drugi zakonski predpisi: neukazne na mesto ukaznih se smejo postavljati. Člen 117. Uradnik, ki se vsled upokojitve ali odpusta odstranja s položaja, mora biti razrešen dolžnosti najkesneje v desetih dneh. Toda oni uradnik, ki ga zadržuje resna bolezen ali drug neodpra-ven vzrok, tako da ne more osebno predati dolžnosti, se smatra, proračunsko, za takega, ki je razrešen dolžnosti, ko mine deset dni od dne ukaza. S tem se ne izpreminjajo odredbe o predaji dolžnosti in odgovornosti, združeni s tem, ki jih predpisujejo drugi zakoni in drugi členi tega zakona. Člen 118. Plača, pokojnina in premična in nepremična imovina upraviteljev blagajn ali blagajnikov in upraviteljev materiala je zakonska zastava državi do dne, ko prejmejo razrešnico glavne kontrole. Pri imovini, pridobljeni pred postavitvijo na zvanje, ki ima za posledico zakonsko hipoteko, prihaja državna zakonska hipoteka za občimi privilegiji po državljanskem zakonu in za intabula-cijami, vknjiženimi do dne postavitve. Pri imovini, pridobljeni po postavitvi, ako je pribavljena z neobremenjajočimi pogodbami, prihaja takoj za občimi privilegiji in za hipotekami, vknjiženimi do dne pribavitve, ako pa je pribavljena z obremenjajočimi pogodbami, tudi glede hipoteke prodajalčeve za eventualni plačani ostanek cene, arhitekte, podjetnike itd. Noben prenos, dogovor, nobena pogodba itd. na škodo te zakonske državne hipoteke nima veljave za ves čas, odrejen v prednjem stavku. Tudi ženina imovina, kolikor je po postavitvi povečana ali pridobljena, a se ne bi moglo dokazati, da je kupljena za denar, ki pripada njej, iz dohodkov njene imovine ali da jo je podedovala ali sama pridobila, je zakonska državna zastava za ves čas, odrejen s prvimi odstavkom tega člena. Člen 119. Upravitelji blagajn in materiala morajo predati svojo dolžnost v tridesetih dneh od dne, ko se jim priobči ukaz; za ta čas jim tudi pripada plača. Upravitelji blagajn in materiala kakor tudi računskih knjig morajo predati svojo dolžnost pravilno in jo izrečno potrditi z zapisnikom, da se jasno vidi odgovornost vsakega izmed njih. Natančnejše odredbe o tem predpiše minister za finance sporazumno z glavno kontrolo. Člen 120. Enomesečna posmrtna plača, pokojnina, vzdr-ževalnina, miloščina se daje rodbini umrlecev, ne da bi se odtezal redni prispevek za vdovski fond. Člen 121. Za upokojenca se smatra vsak uradnik od dne ukaza o upokojitvi, brez ozira na to, ali je razrešen dolžnosti ali ne. Člen 122. Ko se postavi uradnik bodisi v isti, bodisi v drugi stroki, se ne sme prekoračiti največja plača zvanja, za katero se uradnik postavlja, razen raz- lik, ki prihajajo iz razlike v valuti, ko se je plača prvič odredila. Člen 123. Državni uradnik in uslužbenec vobče mora službovati pri onemi oblastvu, za katero je postavljen in kjer mora prejemati plačo po ukazu in zakonu. Člen 124. Plače, pokojnine, vzdrževalnine, doklade se izplačujejo začetkom vsakega meseca za mesec, ki nastopa. Od tega pravila je dopustno odstopati za neukazne uslužbence in diurniste, toda tudi njim se mora v vsakem primeru izplačevati nagrada v naprej za izvesten čas onega meseca, ki je nastopil in traja. Za vojake in podčastnike velja to, kar velja za ukazne uradnike. Dajati plače, pokojnine, vzdrževalnine, doklade itd. za mesec, ki še ni nastopil, je prepovedano in vsi temu nasprotni predpisi so razveljavljeni. Za protivno postopanje se kaznujeta po § 112. kazenskega zakona blagajnik in prejemnik, brez ozira na čigarkoli ustno ali pismeno naredbo. Ta zakonski predpis ne velja za kraljevo civilno listo. Člen 125. Izdatki po predhodnih členih 123. in 124. se vrše samo pri oni blagajni, kjer je kredit za to otvorjen, pri drugi blagajni pa samo po pravilnem nalogu blagajne, ki ima za to otvorjen kredit. Za protivno postopanje se kaznujeta po § 112. kazenskega zakona blagajnik in prejemnik. Člen 126. Vsi državni uslužbenci prejemajo plačo pri blagajni, kjer službujejo po postavitvi, do dne ukaza ali akta o premestitvi, od tega dne pa pri "blagajni nove opredelitve. Presežek dvignjene plače vrnejo blagajne, kjer je uslužbenec postavljen, oni blagajni, ki je učinila izdatek po členu 81. tega zakona. Člen 127. Vsak državni uslužbenec zadobi pravico do plače za prihodnji mesec po koledarskem časovnem štetju. Ako umrje, se izplača neizdana plača rodbini poleg posmrtne plače po §§ 32. in 79. zakona o civilnih uradnikih, po členu 124. tega zakona. Ta predpis se tiče tudi oseb, ki prejemajo vzdrževalnino kot narodno priznanje, in onih, ki prejemajo miloščino. Člen 128. Za menične terjatve se ne smejo jemati v popis (zarubljevati): plača, doklada, honorar, pokojnina, dnevnica, voznina in selitnina ukaznih in neukaznih uradnikov in državnih uslužbencev, mezda in zaslužek delavcev in mojstrov v državnih delavnicah. Našteti dohodki se ne smejo jemati v popis niti za druge terjatve, tudi če to dolžnik sam d!o-. voli ali jih da v zastavo. Odredba prvega odstavka tega člena stopi v veljavo čez oseminštirideset mesecev od dne, ko stopi v veljavo ta zakon, drugi odstavek tega člena pa ne velja za uradnike in častniško zadrugo, za čisto delavske in uradniške blagajne in fonde, za zavarovalne družbe kakor tudi ne za one denarne zavode, ki sklenejo, dajati uradnikom kredit brez menične podstave. Ukazni in neukazni uradniki, ki bi se zadolževali na račun teh dohodkov in ne bi sami pravočasno izpolnjevali svojih obveznosti, nego bi bili na to sodno obsojeni, se obtožujejo pri disciplinarnem sodišču, ki postopa nadalje po zakonu o civilnih uradnikih, odnosno po odredbah vojaškega zakona. Sodišča morajo priobčevati te svoje obsodbe pristojnim ministrom, da se vloži tožba pri disciplinarnem sodišču. Člen 129. Za napredovanje državnih uradnikov in uslužbencev veljajo te-le odredbe: 1.) Napredovanja se učinjajo: a) iz kredita za napredovanja, odrejenega za dotično leto; b) iz prihrankov pri osebnih izdatkih dotične proračunske partije, ki so nastali brez kršitve člena 116. tega zakona. 2. ) V enem in drugem primeru se smatra — proračunsko — napredovanje, najsi se izvrši v kateremkoli času leta, glede kredita, da se je dalo dne 1. januarja in da teče uživanje napredovanja od dne ukaza. 3. ) V primeru pod a) se sme proračun za prihodnje leto zvišati samo za vsoto odobrenega kredita za napredovanja v tekočem letu, v primeru pod b) pa se nikakor ne sme zvišati iz tega razloga. 4. ) Napredovanja v primerih pod b) se smejo vršiti samo za uslužbence dotične proračunske partije, kjer je kaj prihrankov. Člen 130. Višina stanarine se odreja onim uslužbencem, ki imajo pravico do nje po posebnih zakonih, z letnim finančnim zakonom, ako ni odrejena s temi zakoni. Tako tudi število uslužbencev, ki imajo pravico do tega. Člen 131. Začasni izdatki se smejo učinjati samo na podstavi zakonskih predpisov, na račun potnih in selitvenih stroškov ali na račun honorarjev, strogo v mejah pravice do prejemanja, kakor tudi v onih primerih, kjer to minister za finance izrečno in pismeno dovoli. Državni uradniki in uslužbenci, ki so začasno potegnili denar iz državne blagajne po prvem odstavku tega člena, morajo v najkrajšem času izvršiti obračun z državno blagajno; drugače so disciplinarno odgovorni ministru za finance. Presežek, potegnjen na račun potnih ali potnih in selitvenih stroškov ali honorarja, se takoj odtegne od plače, honorarja ali pokojnine dotičnoga uradnika. V vsakem nasprotnem primeru odgovarja blagajnik za povračilo škode in disciplinarno ministru za finance. IX. Zaključni in obči državni račun. Člen 132. Zaključni račun in obči državni račun sestavlja minister za finance za vsako proračunsko leto. Zaključni račun kaže definitivno stanje proračuna z naknadnimi in izrednimi krediti. Obči državni račun izkazuje celokupno financiranje enega leta ter mora torej kazati vse finančne operacije, vse prejemke in izdatke bodisi po porazdeljenih proračunskih kreditih, bodisi po finančnem zakonu, bodisi po posebnem zakonu ah' posebni osnovi, in vse blagajniško poslovanje za to leto. Člen 133. Zaključni račun mora imeti obliko in poraz-delbo proračuna tako po partijah kakor tudi po pozicijah. Člen 134. Obči državni račun mora izkazovati: a) proračunske vsote odobrenih dohodkov in izdatkov; b) vsote zvišanih dohodkov in razhodkov; c) dejansko prejete in porabljene vsote dohodkov in razhodkovi; č) razlike med vsotami in razhođkij'preliminira-nimi s proračunom, in doseženimi uspehi; d) plačane dohodke in razhodke iz prejšnjih let; e) vse državne prejemke in dolgove, najsi so osnovani kakorkoli in najsi so kakršnegakoli značaja, z vsoto, ki je po blagajniških zapisih v prometu; f) stanje blagajnične gotovine na dan, ko se zaključijo knjige, in stanje državne "-otovine; g) vse finančne operacije, učinjene in izvršene v dotičnem letu. člen 135. Obči državni zakon z zaključnim zakonom vred mora biti sestavljen do dne 1. julija in takoj vročen glavni kontroli v pregled. Specialni letni računi posameznih strok se prilože občemu državnemu računu, da ga pojasnjujejo. Zaključni račun z občim državnim računom vred se predlaga narodni skupščini s predlogom proračuna za prihodnje leto po členih 173. in 181. ustave, toda posebe kot poseben zakonski predlog. Člen 136. Narodna skupščina ne sme prestopiti na drugo čitanje predloga o proračunu, dokler ne dovrši tudi v drugem čitanju razprave zakonskega predloga o zaključnem računu z občim državnim računom, ki ji je predložen s tem proračunom vred, in dokler definitivno ne odloči o njem. Člen 137. Tekomi leta, dokler se izvršuje proračun, se morajo vsi ostvarjeni dohodki, po možnosti pa tudi razhodki, objavljati v «Službenih Novinah» mesečno s potrebnimi pojasnili. Minister za finance skrbi za to ter sme predpisovati tudi posebna navodila, da zaradi čim večje in širše kontrole pospešuje, olajšuje in izpolnjuje te objave državnih dohodkov in razhodkov. Člen 138. Minister za finance se pooblašča, da sme predpisati za izvrševanje tega zakona in v njegovih mejah sporazumno z državnim svetom vse pravilnike in vsa navodila, ki se odobre s kraljevimi ukazom. Po isti poti se uredbe tudi izpre-minjajo. Člen 139. Ta zakon stopi glede sestavljanja proračuna v veljavo dne 1. avgusta 1910. Minister za finance mora ukreniti vse potrebne odredbe, da se more ta zakon popolnoma uvesti dne 1. januarja 1911. Proračun in vsa proračunska opravila za leto 1910. in prejšnja leta se likvidirajo po dosedanjih zakonih in ko se to dovrši, izgube definitivno veljavo zakon o proračunu z dne 4. aprila 1903. kakor tudi vsi zakoni, vse uredbe, vsa pravila, vsi razpisi in vse uredbe, ki nasprotujejo temu zakonu o državnem računovodstvu, kakor tudi kolikor nasprotujejo uredbam, pravilom, razpisom in naredbam, izdanimi na njega podstavi in v mejah njegovih odredb. Proračun in vsa proračunska opravila za leto 1911. se izvršujejo od pričetka po tem zakonu. Člen 139. a. Oddelek «B. Pogodbe in nabave» v zakonu o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. s temi izpremembami in dopolnitvami stopi v veljavo v vsej kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 1. oktobra 1921. S tem zakonomi se nadomešča začasni zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. •»Oddelek B. Pogodbe in nabave» z dne 27. junija 1921., «Službene Novine» št. 161 z dne 22. julija 1921., seznamek uredb ministrstva za finance št. 119, «Službene Novine» št. 195 z dne 3. septembra 1921. Ta zakon stopi v veljavo po razglasitvi v »Službenih Novinah». Našemu ministru za finance priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsemi Našim ministrom, naj skrbe za njega izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 22. maja 1922. Aleksander s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. L. Markovič s. r. Predsednik ministrskega sveta: Nikola P. Pašič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) Razglasi drugih uradov in oblastev. Pretiš. 502/6/22. 3—? Razpis. Razpisuje se služba pisarniškega pomočnika okrajnem sodišču v Ptuju. Prošnjo naj se vložo 40 dno 3 0. septembra 192 2. Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 90. Okrajno sodišče v Ptuju, dno 25. avgusta 1922. Nc 103/22—1. 1149 3—2 Amortizacija. Po prošnji Marije Einfaltove, posestnice v Rogatcu, se uvaja postopanje '-'■a amortizacijo nastopne bančne knjižice, ki jo je prosit el jica baje izgubila: Bančna knjižica Jadranske banke v Mariboru, št. 11.132 v vrednosti 23.000 K, glaseča se "a ime: Marija Einfalt. Imetnik te bančne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev od prvo objavo tega oklica, ker bi se sicer po tem • oku izreklo, da bančna knjižica ni več veljavna. Okrajno sodišče v Rogatcu, oddelek I., dne 23. avgusta 1922. 161 A. Vpisi v trgovinski register. I. Vpisale so se nastopne firme: 801. Sedež: Bled. Besedilo firme: Industrija vezenin in perila, družba z o. z. 4. ) zavaruje zoper škodo, provzročeno z razdrobitvijo stekla; 5. ) zavaruje zoper škodo, spričo tatvine po vlomu; 6. ) zavaruje zoper nezgode iti jamstvo; 7. ) zavaruje kavcije; 8. ) zavaruje življenje z rentami in invalidskimi prispevki. Družbena oblika: delniška družba. Podružnica za Slovenijo jo obenem generalna reprezentanca za centralo, ki je vpisana pri kraljevem sudbenem stolu v Zagrebu in ima hrvatsko besedilo «Dunav», osiguravajuće dioničarsko društvo u Zagrebu, in slovensko: «Dunav*, zavarovalna delniška družba v Zagrebu. Družba temelji na pravilih z dne 1. oktobra 1920. ! Ustanovitev podružnice v Ljubljani je odobrena | \ sled [K) obl as ti t ve ministra za trgovino in industrijo | z dne 19. aprila 1921., VI št. 2146, z odlokom ministrstva trgovino in industrije, oddelka v Ljubljani, z dne 28. novembra 1921., št. 7601/21., odnosno z dne 24. junija 1922., št. 3352/22. 809. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Delniška družba pivovarne «Union»: Družbena pravila so (se po sklepu občnega zbora z dne 19. januarja 1922. izpremanila v § 7. in iz-premenjeni šesti odstavek § 7. jo bil odobren z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani, z dne 22. julija 1922., št. 4902/22., vsi e d pooblastila ministra za trgovino in industrijo z dne 29. junija 1922., VI št. 3496. Po sklepu navedenega rednega občnega zbora se jo zvišala delniška glavnica z izdajo 30.000 novib in popolnoma vplačanih delnic po 200 K, ki se glaso na prinosnika, za znesek 6.000.000 K; sedaj znaša delniška glavnica 12,000.000 K ter je razdeljena na 60.000 delnic po 200 K, ki so popolnoma vplačane ter se glase na prinosnika. Ta delniška glavnica so sme s sklepom občnega zbora zvišati na 24,000.000 K. Za. nadaljnjo zvišbo jo treba državne dovolitve. Ljubljana, dne 9. avgusta 1922. 810. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Slovenska banka: Iz upravnega sveta je izstopil Alfred del Fabro. Ljubljana, dne 7. avgusta 1922. 811. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Tovarna pohištva in lesna trgovina «Vintgar» v Gorjah nad Bledom, družba a omejeno zavezo: Na občnem zboru z dne 25. julija 1922. vso je sklonila izp. memba družbenih pravil v točkah »Drugič* in »Devetič* ter se j« osnovna glavnica od 300.000 K zvišala za 800.000 K na 1,000.000 K, ki so popolnoma vplačane. Odstavek »Devetič* se je izpremenil tako, da se je zadnji odstavek razveljavil in namesto toga sklenilo novo besedilo. Po sedanjem besedilu zastopa, 6o sta postavljena, dva )k>-slovodji ali če je postavljenih več poslovodij, družbo vsak poslovodja samostojno ter zavezuje in upravi čuje družbo pravnoveljavno vsak poslovodja sam; družbena firma pa se podpisuje tako, da postavlja, pod njeno po komerkoli natisnjeno, štaanpiljirano ali napisano besedilo svoj podpis eden izmed po slovodij. Odstopil je poslovodja Ciril Picek; za novega poslovodjo je imenovan družbenik Anton Jelence v Logatcu št. 17. L j u b 1 j a n a, dne 9. avgusta 1922. 812. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Zavod za impregniran]« lesa, d. d. v Ljubljani: Iz upravnega sveta jo izstopil Štefan Križaj, vpisal pa se j> novoizvoljeni član upravnega sreni inž. Viktor Turnšek v Ljubljani. L j u b 1 j a n a, dne 17. avgusta 1922. 813. Sedež: Logatec. Besedilo firme: Maček & Gregorig, lesna trgovina s parno žago, Logatec: Besedilo firmo odslej: Maček, Gregcrig, Hren, lesna trgovina s pat no žago, Logat ec. Vstopil j,e kot. tretji družbenik Ignacij Krmi. trgovec v Ribnici. Vsak družbenik ima pravico, samostojno zasto-jvati družbo in zanjo pravnovel javno podpisovati firmo tako, da postavlja pod njeno po komerkoli napisano, natisnjeno ali s pečatom pritisnjeno besedilo svoj podpis. L j u b 1 j a n a, dne 30. julija 1922. 814. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Prva jugoslovanska prekajevalnica, tvornica salam in klobas, družba z o. z.: Izbrisal se je dosedanji poslovodja Ciril M. Toman, vpisal pa se ,|0 novi poslovodju Miško lavčai. ind/uistrijec v Mariboru, ki zastopa družbo sanu> stojno ter podpisuje firmo tako, tla. postavlja psi njeno natisnjeno, napisano ali s štampilijo odtisu : -no besedilo svojeročno svoje ime. Maribor, dne 10. avgusta 1922. 815. Sedež: Rogatec. Besedilo firme: Prva Rogaška elektrarna, družba z omejeno zavezo: Izbrisal se je poslovodja Josip Sporu, vpisal pa se jo novoizvoljeni poslovodja Josip HolLmann, ravnatelj graščin© kneza VVindischgratza v Rogatcu. Colje, dne 11. aprila 1922. Družbena doba je nedoločena. n. ^ v. Delniška glavnica znaša 10,060.000 K ter jo raz- Obratni pmlmct: Družba i deljena lla 25.000 delnic po 400 K, ki <© glase na f Austrijsko izdeluje vezenine m perilo; ; ;rinosnika iu od katerih je 30 % plačanih v gotovini. U) uabavlja sirovino, potrebno v to svrho, ter raz-; F(Klruž,lico vstopa nje upravitelj talio, da ixxl- pečava izdelke; _ j pisllio pod natisnjeno ali napisano besedilo firme c) pridobiva nepremičnine, odnosno jih najema SV(>-(, ^m0 in zukupuje v obratne s vi he. Upravitelj podružnice in reprezentant je Jakob Družbena pogodba z dne 20. julija 1922. Wekley v Ljubljani. Osnovna glavnica družbe znaša 950.000 K, od Objave se razglašajo v službenih novinah v Za-katere sestoji delni znesek 150.000 K iz stvarne | (nTjm vlog© (apport), ostanek 800.000 K pa iz vloge v,* ljju|)1jan;l dne 10. avgusta 1922. gotovini, ki je popolnoma vplačana. Kot stvarno vlogo prevzema dražba od Ivana Petriča, imlustrijca' ^ Sodež- Ljubljana. "u Bledu, njegovo podjetje «Dop», industrijo 've-1 goewlil<|' fi^ne: Import — Slovenija — Export, zenin in perila na Blodit, z vsemi stroji, z opravo, j , t/ (( % drovinami in izdelki, sploh z v m mi aktivi in i^sivi i( ;.0llniet: trgovsko podjetje z deželnimi V"™*""0 vnM lr,0-00° K- vrače,njeno n osnovno | pridfl]ki, zastopstvo in komisijsko skladišče. gavnico ........... Družba ima jirarico, ustanavljati enaka podjetja, Druzl.ena |x»lovo(lj. s a: Ivan Felrie mdust.nrc u(loloževati pri „jih in ustanavljati podružnice v ua Bledu m Anton Vovk. dir.gent podružnice Ja-; kraljevilli Srbovg Hrvatov in Slovencev. ZastopstM. dražbe imata kolektivno po dvaj.^ Jebena pogodba z dno 29. julija 1922., posl. poslovodji ali en poslovodja skup,to z enim l»oku-! s glavnica ,Anaža 150.ooo K ter je ,.ovsom , o vplačana v gotovini. Družbena hram se pouprnitje tako, da po- Posl()v(xl;j. lxsm Sok, trgovski zastopnik v davli;Ua svoja M piša pod njeno odtisuji-no .stam:j] RjnBka ce8ta §t. 2, in Ivan Derga«, knji- IMlkravm ali po komerkoli napisano besedilo al'i ' mdjii v LjubHani, PoUanska cesta št. 54/II. dva poslovodji ali pa en poslovodja skujmo z enim ; DnižlK, zastopata dva poslovodji, vsak samo-l«'i>kurist()m, le ta s pristavkom «pp» (per prooura). | ...................- L j u h I j a u a . dne 8. avgusta 1922. >t.o na zunaj in proti sodiščem in državnim 8®2. Sedež; Celje. Besedilo firme: Veletrgovina dalmatinskih Sladič in Meštrov. Obratni predmet: trgovina z vinom. Družbena oblika: javna trgovska družba izza A l. avgusta 1922 806. Sedež: Vrhnika. Družbeniku: Jakob Dndadič. posestnik v ,Spodnji Hudinji št. 71. in Roko Meštrov. posestnik in trgo- oblastvom. Družbena firma se podpisuje tako, da postavlja pod njeno liesedilo vsak jmsloviMlja samostojno svoje ime. Besedilo firme je lahko napisano, vin natisnjeno ali štam pilji ramo. Postavljen prokurist ; jmdpisuje vselej s pristavkom, ki označuje proburo. Ljubljana, dne 8. avgusta 1922. Besedilo firme: Jantar, družba z o. z. . v „ Obratni predmet: Družba izdeluje iu obdeluje ec„v Cl‘1'"1- vil« «Savm.!a*, Breg 8t -o. umetno smolo »jantar* ter jo razpečava. Za zastopanje sta upravičena oba družbenika - Aupno, Družbena pogodba z dno 30. maja 1922. z do-; Podpis firme: Besedili, firme podpisuje vsak t Hattm pog(>dbo z dw D '1riižlwmik zase. Celje, dne 4. avgusta 1922 Osnovna glavnica znaša 60.000 Din ter je vpla-1 j čana i' gotovini. i Poslovodji sta Josip Jelovšek, tvorničar na Vrhniki, in Oskar Klein, olnatovudja na Vrhniki. Družbo zastopata poslovodji skupno ter jo tudi “csectuo nmie: manja ivanuvacn. i skupno podpisujeta tako, da se jHaljiisujeta jmkI Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, j napfeano^ natjsnjono an s pečatim pritlsnjrm. beeo-'■ drvmi iti jiremogoin na debelo in na drobno. , (jp0 RrmP Družbena oblika: javna trgovska družba. 8®3. Sedež: l,ava pri Celju. Besedilo firme: Marija Karlovšek in drug. Osebno zavezana družbenika: Marija Karlovšek, Ogovka na Lavi št. 21 i>rt Celju, in Peder Bcrg, L j u b 1 j a n a . dne 8. a vgusta 1922. II. Vpisalo so se i z p r e m e m b e in d o d atki pri n a s t o p nih f i r m a h: v. »vet iitv * i — * i'* * ' d... "•vizer bolniške blagajne v Ljubljani. Gradišče št. 3. Pravico, zastopati družbo, imata oba družbenika “kupno. ! 807. Sedež: Celje. Podpis firme- Besedilo firme podpisujeta oba j Bes. dilo firme: Brata Batič: družbeniku Izstopil jo Vladimir Batič v Celju, Ljubljanska Čet; ’ rW ou {..UH 1922 cesta št. 14; sedanji eiUni imetnik je Boris Barič, rit lj. , dne 28. jul,ja U-. štopanja imata Boris Batič in njegov 8°4- Sedež podružnice: Ljubljana. ! [looblaščenec Zvonimir Gonnšek. Besedilo firme: «Dunav», zavarovalna delniška Colje, dno 28. julija 1922. družba v Zagrebu, podružnica za Slovenijo v Ljubljani. i 808. Sedež: Ljubljana. Sedež glavnega podjetja: Zagreb. Obratni predmet: Družba L) zavaruje zoper škodo po požaru in zoper Besedilo firme: Bašin i drag, prva jugoslovanska j tvornica telovadnega, športnega in igralnega orodja: Besedilo firmo odslej: Stane Vidmar. I oIvv/V.,V/ J/V/ I 'sako škodo, zvezano s [ložarom ali eksplozijami; 2. ) zavaruje zoper škodo, provzročeno po toči; 3. ) zavaruje zoper škodo, provzročeno s pre-sr0zom blug’u; Ker je družbenik Alojzij Bašin izstopil, je misle,j edini imetnik firme Stane Vidmar, trgovi e v Ljub-liani, Pred škofijo št. 19. Ljubljana, dne 11. avgusta 1922. 816. Sedež: Šoštanj. Besedilo firme: Kemična tovarna v Šoštanju, d. d.: Vpisala se je iaprememba pravil v 1. odstavku § 25. v tem zmislu, da sestoji upravni svet najmanj iz 8 do 16 članov, ki jih izvoli za dobo 3 let izmed delničarjev občin zbor. Vpisala se je nadalje izprememba pravil v § 6., prvem odstavku, ki se glasi odslej: Temeljna delniška glavnica, ki je znašala 2 milijona kroni in je bila razdeljena na 2000 v gotovini vplačanih delnic po 1000 kron, je bila po sklepu izrednega občnega zbora z dne 7. oktobra 1920. zvišana na 4 (štiri) milijone kron in s sklepom upravnega sveta, z dne 28. januarja 1921. na podstavi pooblastila izrednega občnega zbora z dne 7. oktobra 1920. na 6 (šest) milijonov kron ter je sedaj razdeljena na 6000 (šesttisoč) v gotovini plačanih delnic po 1000 K (tisoč kron). Po potrebi sme to temeljno glavnico na podstavi sklepa občnega zbora zvišati upravni svet po nadaljnji izdaji polno plačanih delnic v enakem nominalnem znesku po 10 (deset) milijonov kron. Vpisali so se v trgovinski register člani upravnega sveta, na novo izvoljeni na občnem zboru dne 15. aprila 1921.: Alojzij Tyk;ič, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani; dr. Joco Maksimovič, sekcijski šef v Zagrebu; dr. Ludovik Sprin-ger, generalni ravnatelj na Dunaju L, Elisaboth-atrasse 15. Celja, dno 18. aprila 1922. 817. Sedež: Šoštanj. Besedilo fimio: Franc Woschnagg & sinovi: Ker jo Gilbert Wolf' izstopil, se jo izbrisala njemu podeljena kolektivna prokura. Celje, dno 11. avgusta 1922. 818. Sedež: Vrhnika. Besedilo firme: Konzervne tovarne, družba z o. z.: Izbrisal se je poslovodja Rado Legvan, vpisal pa se je kot poslovodja Vaclav Kubelka, pomorski častnik v p. v Ljubljani. Ljubljana, dno 11. avgusta 1922. 819. Sedež: Zgornja šiška. Besedilo firme: Leopold Majntinger, Anončni in reklamni zavod «Hormes»: Vstopil je kot javni družbenik Roman Golobiovv-«ki, knjigovodja v Ljubljani. Vsled tega javna družba, ki je pričela dne 26. julija 1922. Besedilo firme odslej: Anončni in reklamni zavod «Apolo» R. Golebiiowaki & Komp. Sedež odslej: Ljubljana. Pravico zastopanja imata oba družbenika skupno. Firmo podpisujeta oba družbenika skupno tako, da postavljata pod njeno besedilo svojeročno svoj podpis. Ljubljana, dne 31. julija 1922. III. Izbrisala se je nastopna firma: 820. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Emil Lajovic & drug. Obratni predmet: tovarna pločevinastih izdelkov: Vsled razdružitve. L j u b 1 j a n a, dne 11. avgusta 1922. Št. 234/6—VII.—1922. 1138 3—1 ftazgias. Podpisana direkcija razpisuje po naredbi ministrstvu za promet s tem na podstavi členov 86. in 98. zakona o državnem računovodstvu in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, javno licitacijo samo za izdelavo služl>eno obleke, in sicer: za 1521 plaščev I. vrste; za 3496 plaščev II. vrste; za 1521 bluz in hlač I. vrste; za 3496 bluz in hlač II. vrste; za 1380 bluz in hlač iz modrega molino platna; za 2219 dolgih kožuhov (bund); za 2732 kratkih kožuhov (bund); za 1521 kap iz sukna I. vrste; za 3496 kap iz sukna 11. vrste; za 898 kap za strojno osebje; za 300 rdečih kap za dežurne prometne uradnik o. Popis omenjeno obleke in obči in posebni i*o-jiujj za izdelavo blaga se dobivajo pri ekonomskem oddelku direkcijo v sobi št. 8 za 5 dinarjev. Ponudba mora biti opremljena ,s kolkom za »Službenih Novinah» z dne 25. novembra 1921- 20 dinarjev, vsaka nadaljnja priloga pa s kolkom za 50 par, ter so mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za izdelavo službene obleke po razpisu pod št. 234/6.—VIL za dan 20. septembra 1922. ponudnika N. N.». Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali pismeno ofertalno licitacijo za nabavo raznega električnega materiala na dan 5. oktobra 1 922. Ponudbe se bodo otvarjale točno ob 11. uri označenega dno v ekonomskem oddelku. Popi« potrebnih količin omenjenega materiala in obči in posebni pogoji za dobavo tega materiala se njih pooblaščenci dne 2 0. septembra 1 922., ini dobivajo pri ekonomskem oddelku direkcije v sobi sicer med 10. in 11. uro v roke predsedniku draž-J št. 8 za 2 dinarja. bone komisije. Licitacija se bo vršila ob 11. uri v Ponudba, opremljena s kolkom za 20 dinarjev, sobi št. 13 podpisane direkcije. Vsak ponudnik mora po § 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno 10%, ako jo tuj državljan) ponujene vsote, in Sicer pri blagajni podpisane direkcije najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku dražbene komisijo. Dražitelj mora izročiti predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, o 11. uri, no bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dno 24. avgusta 1922. se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za dobavo materiala po razpisu pod: št. 367/6—VIL za dan 5. oktobra 1922. ponudnika N. N.» Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije, in sicer med 10. in 11. uro v roke predsedniku dražbene komisije. Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni I>o otvoritvi dotične ponudbe. Vsak ponudnik mora po § 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno 10 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote, in sicer pri blagajni podpisane direkcijo najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. O izloženi kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku dražbene komisije. Dražitelj mora izročiti predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zlrornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje- Zlasti so opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo pogoje nabave in da pristajajo dražiti po njih. Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacijo po 11. uri, no bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer so bo vršila licitacija. Direkcija državnih železnic kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dno 24. avgusta 1922. Razna objave. 1097 3—3 Poziv. Po sklepu občnega zbora z dno 2. julija 1923-se je zadruga »Konsumno društvo rudarjev za. Hrastnik, Dol in Ojstro, r. z. z o. z. v Hrastniku*, ra»-družila ter je prešla v likvidacijo. Likvidacija zadruge se je s sklepom okrožnega kot trgovinskega sodišča v Celju z dno 4. julija 1922., Firm. 253/22, Gcu. I 27/a/79, vpisala v zadružni register. To se naznanja v zmislu § 40. zadružnega za-kona in obenem se pozivljejo vsi upniki, naj prijavijo svoje terjatve do dne 2. julija 1923. v zadružni pisarni. V Hrastniku, dne 15. avgusta 1922. Ivan Jazbec s. r., K. Malovrh s. r., likvidatorja- 1091 33 Poziv. Po sklepu občnega zbora z dne 2. julija 1922. jo zadruga »Občno konzumno društvo v Trbovljah) r. z. z o. p., razdražila ter je prešla v likvidacija Likvidacija zadruge se je s sklepom okrožnega kot trgovinskega sodišča, v Celju z dne 4. julij* 1922., Firm. 254/22., Gen. I 295/44, vpisala v zadružni register. To se naznanja v zmislu § 40. zadružnega rak0' na in obenem se pozivljejo vsi upniki, naj prijavi]0 svojo terjatve do dne 2. julija 1923. v zadružni }*' sami ustno ali pismeno. V Trbovljah, dne 15. avgusta 1922. Za likvidatorje: Avgust Tratnik s. r. Ivan Jeretin s. r. Iv. Krusič s. r- Št, 104. 11 d« št, 367/6—VIL—1922. 1155 3-1 Razglas o dobavi električnega materiala. Podpisana direkcija razpisuje s tem na [»odstavi členov 86. in 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1920. in njegovih izpreinemb, od-| nosno dopolnitev in pravilnika, natisnjenega v j Razid društva. «Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na jerskem* se je po sklepu delegacijskega zborovanj*’ ki jo bilo dne 16. julija 1922. v Maribora, razfil*' Njena imovina je prešla v last »Učiteljskega zfir>' vil iškega doma» v Rogaški Slatini. V Ormožu, dne 29. avgusta 1922. Jos. Rajšp s. r., bivši predsednik Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.