Na katerih berilih II. in III. čitanke bi se dalo iz zdravjeslovja (higijene) poučevati in v kterem obsegu ? ,Vj tisoč slueajih imajo ljudje kaj napacne nazore o ohrancnji in zboljšanji zdravja; rabijo mnoge praznoverne pripomočke, da bi se ustavljali boleznim. Gotovo je na pravem niestu, da ljudska šola tudi v tej stvari na izboljšanje omenjene nedoslednosti deluje. Ker pa pouk iz zdravjeslovja ne more biti poseben predinet na ljudski šoli in ga učitelj nikakor ne sme v nemar pušoati, se najpriličneje združi z čitanjem. Da bi se v tera ne izgrešila prava mera in da bi se ognili površnosti ali pa preobširnosti, je velike važnosti, ako se tvarina glede na pouk iz zdravjeslovja pregleda. V sledečem si usojam svoje inisli o priniernem pouku iz zdravjeslovja objaviti, kakor bi utegnil potrebam ljudskih šol zadoščati. Ce se mi vrine kaka napaka ali pomota, naj rni jo cenjeni bralci naznanijo in popravijo. Na ta nacin nam bo naše šolsko easnikarstvo prineslo oni liasek, zaradi katerega se izdaje, namreč liasek nadaljnega izobraževanja ljudskih učiteljev. Kakor sem že v napisu povedal, se bodem naslanjal na drugo in tretjo čitanko, ter bodem v berilih, ki so temu namenu najbolj primerna, skušal pokazati, v katerem obsegu bi se * moglo s pridom poučevati v zdravjeslovji, ker sta te čitanki na naših slovenskih šolah najbolj razširjeni. A. Drugo berilo. 31. wZdravi udje" str. 27. V s e b i n a: Od dolge hoje utrujen čevljarski pomagač Jože, ki se mora samo s kupico piva in koscem črnega kruha zadovoljiti, zavida nekega v svoji kočiji sedečega gospoda zaradi njegove pečenke in izbranega vina, s kojim se ta, ne da bi stopil iz voza, more okrepčati. To zapazi ptuji gospod ter vpraša pomagača, bi li ne hotel menjati ž njim. Slednji je z veseljem pripravljen, a se takoj skesa, ko se prepriča, da mora gospod po bergljah hoditi. 0 b s e g p o u k a: Zdravje je več vredno, kakor vsi zakladi na svetu. Ce si zdrar, si bogat in srečen. Ako bi ti kdo tisoče goldinarjev ponujal za roko, nogo ali oko, še pogledal bi jih ne. Bolni ali pohabljeni bogatin je ubožec tud"i pri pečenki in najboljšem vinu, zdravi revež je bogat in srečen tudi pri najbolj priprosti jedi in pri vodi. Zahvalite Boga, da iraate zdrave ude in skrbite, da jih ne pohabite. Zlasti vas svarim pred skakanjeni raz visokih krajev ali pred plezanjem na drevesa, s katerih je že niarsikdo padol ter si zloniil nogo ali roko. 32. _Čuti"vstr. 28. Vsebina: Cuti glede njihovih znakov in opravkov. 0 b s e g p o u k a: Varuj o č i! Ne beri o mraku ali pri mesečnem svitu, še manj na solnci! Ne napenjaj predolgo očij pri branji ali predrobnih ročnih delih, tudi ne drži očij preblizu, da ne postaneš kratkoviden. Predolga opravila pri luči, zlasti pri slabi, za oči niso dobra. Kadenje je očem tudi kvarljivo, ker z dimom puhtinio sajaste skelece praščke v oči. Prevelike vročine in tobakovega prahu se ogibaj, jednako tudi ostrih tekočin n. pr. kisa, ker si s tern lahko nakoplješ osleplenje. Močen odsev od oken, snega in belih sten ali pečin je že velikokrat oči vnel. Prehitra menjava svetlobe in teme je očem jako škodljiva. Silen vdarec ali pritisk na oei jih labko popolnoma pohabi, ker se utegne očesna tekočina razliti. Pri očesnih boleznih se obrni na zdravnike strokovnjake, nikoli pa ne na mazače. Ne rabi nobenih drugih sredstev zoper očesno bolezen, kakor tisto, katero ti podaja roka spretnega zdravnika. Mračna svetloba, mir in snaženje s čisto vodo je za oči najbolje. Ce si hudo segret, ne vmivaj očij s studeno vodo, kajti prehlajenje očeni nič manj ne škoduje, nego drugim udom. Majhno pisavo je težko brati in napenja moč očij, da ti oslabe. Piši torej veliko. Iz gizdavosti očala nositi je zelo tieuinno, da kazni vredno, ker človek s tem činoin oči razvadi, da ne morejo brez očal nič več razločno videti. Ce pa le nioraš po očalih seoi, pusti si jih od zdravnika izbrati, ki preiskuje tvoje oči. Je li padla kaka stvarioa v oči, recimo kaka mnšicja ali kainenček ali kaj jednacega, ne niani očij, marveč pusti si ono stvarico od drugih ljudij, najbolje pa od zdravnika ven vzeti. Nekateri imajo navado, da se čez okna spenjajo in vetru nasproti gledajo, kadar se vozijo po železnicah, ter si s tem pripravijo ostre sajaste reči v oči, katere zakopljejo v bolezni ali celo v slepoto. Prodolgo budenje in odtegovanje spanja kakor tudi branje v postelji pri luči, kadar oko od strani v knjigo gleda, je očem zelo na kvar. Ce imajo uoenci svoje zvezke preveč na stran obrnjene, da niorajo oči vedno le poševno gledati, jim to hudo škoduje. Otroci naj torej knjige in zvezke po konci drže. Okenčasta oblačila in žive barve na njih oškodujejo oči. Otroci naj se ne igrajo z ostrimi rečmi, najmanje pa s smodnikom, naj ne niečejo kamenov, da se ne prigodi nesreea. Neprecenljiv dar božji je dobro zdravo uho. Skozi uho prihaja glas tvojili roditeljev, prijateljev in učiteljev, ti doide petje ptic in tisočerno zvočenje naravc. \raruj torej tudi ušesa z največjo skrbjo, da ti ne pridejo druge reči v nje, da se ne pretresejo preveo bodi si po hudem vdarcu ali po glasovih, ki se preblizo ali premočno razlegajo. Skrbi za snažnost tudi pri ušesih in ne dregaj s peresom, iglo, žrebljem in lesoni v ušesa, ker bi se lahko pripetilo, da bi te kdo sunil ali trdo zadel in ušesna mrenica, ki je na dnu ušes, bi se predrla, da bi ne slišal več. Nos je zelo važno orodje med našimi čuti. On nas svari pred spridenirni jedili in nam privodi prijetne vonjave. Ne draži nosii s premočnimi dišavaini, da ne izgubi oboutljeja. Ne spij sredi hudo dišečib rastlin ali cvetlic, če se hočeš glavobolu izogniti. Usta so sedež ukusa. Snaži je in izplaknuj po vsaki jedi s čisto vodo, da se ne izcimijo ostudni sraradi. Sladkosnedost napravi, da se ukusni čut razhudi. Varuj se posebno prevrooih jedil in pijač, ki ti usta ožgo in bolečine narede. (Dalje pr.) I. K. - Trb.