48                                                 Razne stvari.
Poljsko  slovstvo.
»Podstawy etyki i prawa.« (Podlage etike in prava.) Napisat Ks. Marvan Morawski T. J. prof. univ. Jag. Zeszyt pierwszy. Krakow. 1891. — Morawski je slaven profesor na krakovskem vseučilišču, urednik najboljšega znanstvenega lista poljskega »Przegl^d-a powszechn-ega«, v katerem je priobčil že mnogo izvrstnih spisov. Pričujoči 1. zvezek »Podstawy« je zbirka iz omenjenega lista, pa primerno predelana. Ta zvezek ima poljudne razprave o nravnosti in pravu na naravni podlagi. Prekoristno berilo za naše čase in želeti bi bilo, da se tudi pri nas
Naše slike. Ker nam je prostor drag, ne bodemo razlagali slik drugače, kakor če bode potreba ali pa ugodna prilika za koristne in poučne opazke. Da imajo naše slike danes nekako lepše, rekel bi, praznično lice, opazil je že čitatelj. Opazil je dalje ime domačina g. Jos. Germ-a, ki je narisal za list že nekaj slik, katere bodo v prihodnjih številkah prišle na vrsto. — Slika Bernatz-ova »Sv. Trije Kralji«, (cl. smo prekupili od A. Pustet-a) je preprosta, a prav zato mila, zlasti v Mariji je slikan izraz ljubeznive ponižnosti in h krati nadnaravne vzvišenosti. O Rubensu nameravamo izpregovoriti pozneje še posebej; tu le omenjamo, da je Rubens izmed največjih slikarjev in je živel od 29. junija 1. 1577. do 30. maja leta 1640. Naš lesorez nam kaže sliko iz njegove boljše dobe. Izvirna slika je v berolinskem« muzeju. Ribbach (Gesch. der bildenden Kiinste. 1884, str. 631) pravi o njej, da kaže »veliko duševno pomen-Ijivost in čiste oblike«, to se pravi, slika izraža velike ideje ali misli in je lepa po oblikah. O obojem nas prepričuje naš lesorez. — O poslednjih dveh slikah (Arabec in Arabka v Egiptu) omenjamo samo, da sta posneti popolnoma natančno po fotografijah, zato vidijo čitatelji tukaj istinite podobe, ne izmišljenih.
Rudarske pesmi (gl. str. 27. in 28.). v II. pesmi
so nekatere besede, katere je treba razložiti.
1.   »Predor« = navpik v tla štirivoglato ali tudi okroglo skopana in z lesom obita ali obzidana votlina. Ker je nad tako votlino hiša, kjer so stroji, zbiralnica itd., imenuje se tudi hiša »predor« (der Schacht).  V tem pomenu se rabi beseda zgoraj.
2.   »Ropotec« (Klapper). V prejšnjih časih je bila pri rudarstvu namesto zvonov v rabi podol-gasta, ozka in v sredi izbočena deska, viseča na dveh močnih vrvicah. Obesili so jo večinoma pod streho v lino,   od   koder  je   glas   klical   rudarje v
več stori na tem polju. Naše modroslovce utegne zanimati tudi poljska modroslovska terminologija. N. pr. >Wolna wola jako warunek moralnosti« = prosta volja kot pogoj nravnosti; »determinizem in jego racije« = determinizem in njegovi razlogi; »jeszcze zarzaty przeciwko wolnej woli« = še ugovori proti prosti volji; »dowody wolnošči woli« = dokazi prostosti volje, »dwa bodžce czynow ludzkih: przyjem-nošc i powinnošč, i oparte na nich systerny« = dva nagona činov ljudskih: prijetnost in dolžnost, in oprta na njiju sestava itd. V prihodnje bodemo skrbno poročali o nadaljnem razvoju tega važnega dela.                Dr. j. j.
ranih urah na delo. To se je ohranilo še do dandanes, ne radi praktičnega pomena, ampak radi navade. V Idriji se je pred par leti ta lepi, nikogar moteči, običaj iz kaj jalovega vzroka odpravil.
3.   »Grez« (Senkel). V rudnikih se koplje v različnih višinah na vse strani. Vsak tak kraj se imenuje »polje« (Grubenfeld). Da pa se ruda spravlja lože na dan, izkopane so med posameznimi polji predorom jednake navpične votline. Ker pa niso izkopane do belega dne, imenujejo se »grezi«. Vsaka taka grez, kakor tudi vsako polje ali rov ima svoje posebno ime.
4.   Vsled mnogih srečnih in nesrečnih dogodkov, ki se večkrat niso mogli raztolmačiti, nastala je vera v »gorskega duha« (Berggeist), ki pa je rudarjem večinoma prijazen. O njem so in bodo čitatelji še culi.
5.   »Podzemniki« = Bergmannchen, o katerih se čita tudi v drugih pravljicah.
6.   »Lupina« (Schale). Pri vsakem predoru, kjer se ruda spravlja na dan, napravljena so na vrveh viseča tla. Nanja stopi človek ali pa se zapelje voziček, če gaje treba spraviti v rudnik ali na beli dan.
Sloveče Didon-ovo delo:    JŠSUS  Christ« je
izšlo tudi v nemškem prevodu pri Manz-u v Regens-burgu in stane nevez. v 2 zv. 7 gld. 20 kr., vez. 9 gld. 60 kr.
Kako bode človeštvo še  napredovalo?   Ako
sodimo po novejšem napredku, smemo se nadejati še lepih pridobitev in sicer: 1. V tehniki, mehaniki ali v strojih; 2. v uporabi elektrike; 3. v uporabi prirodnih živih sil, zlasti gonilne moči voda; 4. v poznavanju in porabi svetlobe; 5- v razširjanju kavkaškega plemena in krščanstva čez zemljo. Sedanji stroji so okorni, tiskanje in pisanje je počasno: za sto let nas bodo pomilovali. — Kako bode pa napredovalo srce, kako značajnost in prave človeške vrline ? O vsem tem bodemo letos še mnogo pisali,  »napredek« je tudi nam geslo.
Razne stvari.
Izdaje in urejuje dr. Fr.  Lampe.
Tiska »Katoliška Tiskarna«.