NOVI TEDNIK
št. 21 - leto XLVI - Celje, 28. V. '92
Cena 80 tolarjev
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Samozavestna
Marika
Portret svetovne
prvakinje, Prekmurke
Marike Kartlinar.
Stran 16.
Predsednik
)ia cesti
Kako je bil nekega dne naš fotore-
porter Edi Masnec predsednikov šo-
fer. Stran 16.
IZ VSEBINE:
Vroči val v skupščini
Odstop predsednika celjske vlade Mirka
Kranjca in drugih vidnih funkcionarjev.
Stran 2.
Košarica in poiitiici
Toni, Dražen in ministri v Slovenskih Konji-
cah. Stran 12.
Mednarodni festival
Celje bo pelo in cvetelo z mladimi pevci.
Stran 9.
Rocif
Guns n'Roses v Budimpešti. Stran 21.
Železna cesta
Start Inter City vlakov. Stran 2.
Carinlicl pripravljeni
na turistični val
Direktor republiške carinske uprave Franc
Košir o reorganizaciji, modernizaciji carin-
ske službe in pripravah na turistično sezo-
no. Stran 6.
Šolstvo je
maratonec
Dr. Slavko Gaber, novi minister
za šolstvo in šport: »Šolstvo se ne
ureja za pol leta!« Stran 7.
Podjetni na
plan
Pogovor z novim slovenskim
ministrom za drobno gospodarstvo
dr. Maksom Tajnikarjem. Stran 5.
Foto: Tone Tavčar
z UREDNIKOVE MIZE
Celjski krc
zdi se, da odstop predsedmkB celjskega izvršnega sveta
Mirka Krajnca in s tem posledični t^stop celjske vlade, pa
tudi odstopi dmgib uglednih politikov iz skupseme
postavljajo stvari v celjskem parlamentamem življenju na
■svme mesto.
Že kar predolgo tmjajo parlamentarne blokadm m
hkrati neučinkovitost izvršnega sveta. Predsednik Krajne
je to seveda ugotovil in tudi uvj^l, xia po tejpoti jmpr^me
gre. Ker je res sposoben menedžer, je videl, da ^
»podjetje^< (ob&na), ki ga vodi^ v stagnaciji, da »delni-
čarji« (skupščina) ovirajo vse projekte, da je nje^va vlada
neučinkovita. V tem smislu Krajneev odstop ni nic senza^
donalnega aJi nepričakovanega, je le modra poteza
modrega poslovneža.
Nekoliko drugače je seveda z odstopi ^.Demšarja,
. Želemika in Gradiča, podpredsednika
sednikov skupščinsl^ zborov. Tem odstcpom bi lahko
našli korenine v nekakšn&m ne^odju, v katerem so se
znašli spričo razpada prej pozicijskega Demosa in posle-
dično tudi razpada njegove »trdnjave<(, kot so Se pred
meseci ponosno imenovali C^je.
Tudi na celjski politimi sceni torej prihaja *do »čišče-
nja«, do nadaljnje proHlacije strank in iskanja novih
zavezništev^ do tega skratka, da i^varimo pogoje, ko bo
tudi celjska vlada in njena skupščina lahko učinkovita.
Neznanka v smislu zgomjih razmišljanj ostaja župan, ki
po lastni izjavi še razmišlja ne o odstopu, pa čeprav mu
»uhajajo« iz skupščine jiAjuglednejSi sirai^arski prvaM
oziroma predsedniki 2i>orov, Ob tem je (čisto mimogrede
in obrobno) treba, zato ker je to zelo simptomatično za
Celje, vsaj omeniti neljube zaplete ob sprejemu cei/sldh
kegljavk, ki so kot slovemka reprezentanca le z eno
»tujko« iz Ljubljane, tako sijajno zastopale barve svoje
repubhke in tudi svojca mesta v Bratislavi. Nelagvdje
zbuja dejstvo, da je bilo župana treba opt^miitif kako bi
bilo dobro, če bi le pripravil prejem šampiorikam, še
večje nelagodje tipično slovenska, že ipstr savinjska
nevoščljivost v celjskih športnih kro^ in še večje nelago-
dje to, *da se je maribc^ka županja s^mnUa pričakati
kegljače na meji, jih sprejeti oi? povratku, da se je tega
sev^a spomnil tudi Kučan. Mar nas je sram, da smo vsaj
v nečem tako dobri? Nam hodi v napoto dogodek, ki
razbija samopredstavo o celjski majhnosti?
Obroben dogodek, ki pa sijajno ponazarja razmere
v tretjem največjem slovenskem mestu.
BRANKO STAMEJČJČ
Vroči val v celjski slcupščin
Odstopi predsednika IS Mirka Krainca, podpredsednika občinske skupščine
dr. Aleša Demšarja, predsednika DPZ Mira Gradiča In predsednika zbora KS
MaUaža Železnika
Od torkovega zasedanja
celjske občinske skupščine so
Celjani brez občinskega iz\TŠ-
nega sveta, odstopil pa je tudi
del funkcionarjev skupščin-
skega predsedstva. Poslovnik
celjske občinske skupščine za
podžupana dr. Aleša Demšar-
ja, predsednika družbenopoli-
tičnega zbora Mira Gradiča in
predsednika zbora KS Matja-
ža Železnika nalaga pisno vlo-
žitev odstopnih izjav, ki jih
bodo obravnavali poslanci po
posameznih zborih. V roku šti-
rinajstih dni pa naj bi celjska
skupščina, skladno s 180. čle-
nom Statuta občine Celje, na
izrednem zasedanju obravna-
vala odstop iz\'ršnega sveta.
Predsednik celjskega IS
Mirko Tomaž Krajnc je svoj
odstop najavil med obravnavo
poročila o delu začasne skupš-
čine komisije, ki je imela od
lanskega decembra nalogo
ugotoviti resničnost govoric
o zlorabi javnih funkcij v za-
sebne interese v celjski občini.
Komisija pod vodstvom pred-
stavnika socialdemokratske
stranke Silvana Božiča
- o njenem delu smo podrob-
neje že pisali - je raziskovala
poslovanje Krajnčevega po-
djetja Itag ter zaplete v zvezi
z ustanavljanjem in poslova-
njem podjetja Supra-stan, ka-
terega družabniki so podpred-
sednik IS Bojan Kolenc ter
dva delavca občinskih uprav-
nih organov, vodja strokovnih
služb za stanovanjsko in ko-
mimalno gospodarstvo Ivan
Pfeifer ter vodja tehnične
službe teh služb Ignac Dvor-
nik. V poročilu člani komisije
za Itag niso odkrili nikakršnih
nepravilnosti - vse očitke po-
slancev so označili za tržni na-
stop Itaga.
Na samem skupščinskem
zasedanju pa so k svojemu po-
ročilu člani komisije dodaU še
tri zaključke, vezane na po-
djetje Supra-stan. Poslanci so
z večino glasov podprli prva
dva, tretjega, ki je izvršnemu
svetu nalagal razveljavitev
pogodbe s Supra-stanom o
upravljanju s stanovanji v ob-
činski lasti, pa ne. Poslanci so
se strinjali z navedbo komisi-
je: »Glede delovanja IS opomi-
njamo na njegovo neprimerno
ravnanje s tem, ko je ob začet-
nih aktivTiostih Supra-stana
zavestno sodeloval v spregi
s tem podjetjem in ga priori-
tetno ščitil, hkrati pa je vedel,
da bodo ali da so lastniki Su-
pra-stana osebe, ki bodo ali so
tudi že izkoristile položaj, ki
ga zasedajo po službeni dolž-
nosti, v svojo korist. S tem se
tudi postavlja vprašanje odgo-
vornosti vseh izvoljenih odgo-
vornih funkcionarjev.«
Čeprav poročilo začasne
skupščinske komisije z niče-
mer ni pokazalo na nepravil-
nosti v poslovanju Itaga, je
v svojem nastopu predsednik
IS Mirko Krajnc opozoril na
dve stvari. Vprašal se je, kako
si demokratična skupščina
predstavlja ustanavljanje ko-
misij, ki naj po boljševističnih
principih (s podporo medijev)
obsojajo in obtožujejo ter de-
jal, da izvršni svet, ki mu po-
slanci odvzemajo pooblastila
in mu tako malo zaupajo, ne
more več normalno delati.
Predsednik DPZ Miro Gra-
dič je Krajnčev odstop označil
kot »primemo dejanje v pri-
mernem trenutku« in pozval
poslance oziroma skupščinsko
vodstvo naj ta trenutek izkori-
stijo. Ocenil je, da so zadnje
obdobje dela skupščine in nje-
nega izvršnega sveta odlikova-
le zgolj blokade, zanje pa sta
krivi obe strani. Gradič je na-
javil svoj odstop in pozval tudi
celotno predsedstvo skupšči-
ne, naj mu sledi. Podprla sta
ga pr^ednik zbora KS Ma-
tjaž Železnik in podžupan
dr. Aleš Demšar, ki je tudi
predlagal prekinitev skup-
ščinskega zasedanja.
V času prekinitve sta se se-
stala izvršni svet in preij;
stvo, v nadaljevanju zasedj
pa je svoj odstop ponudi;
podpredsednik DPZ B(
Alujevič, medtem, ko je pj
sednik ZZD Boris Marot
da se bo o morebitnem od
pu posvetoval s poslanci sv
ga zbora. Župan Anton R
je v skupščini pojasnil pn
duro nadaljnjega dela, g]
svojega odstopa (h kater(
ga je pozval Gradič) pa je
jal: »No, ne vidim nober
razloga za to. Še vedno mei
da so stvari v Celju sorazn
no v redu, v zvezi z današr
pojavom - kakršen pač
- mislim, da je pri nekat
ljudeh posledica ne dovolj:
mišljenih potez.«
IVANA STAMEJ
V torek se je v Celju spet
zapletalo s sprejemom dnev-
nega reda skupščinskega zase-
danja. Po dolgotrajnih razpra-
vah so se poslanci vendarle
strinjali z obra\'navo razrešni-
ce Ivana Pfeiferja s funkcije
namestnika sekretarja občin-
skega sekretariata za urejanje
prostora in varstvo okolja za
področje stanovanjskega, ko-
munalnega in cestnega gospo-
darstva. Gospod Jure Sadar je
pojasnil, da Pfeifer tega po-
dročja »ne pokriva« že od kon-
ca marca, glede komisije, ki
naj bi pripra\ala poročilo
o njegovem delu na področju
stanovanjskega gospodarstva,
pa je poslancem pojasnil, da je
oblikovanje komisij v pristoj-
nosti skupščine in ne izvTŠne-
ga sveta.
Z gospodarsko problem
ko občine Celje naj bi se
slanci v torek seznanili v ol
ru aktualnih informacij, )
dar so pred začetkom zas«
nja \'ztrajali, da o tem i
razpravljajo. Po poročilu
se dva poslanca resnično o,
sila - z večino glasov pj
prisotni v skupščinski dvo:
podprli sklepe izredne
celjskega iz\TŠnega sveta,
ta je poslancem predlagal,
sprejmejo poročilo in poski
jo preko poslancev v repu
ški skupščini zagotoviti s|
jem predpisov, ki bi vsaj
časno zagotovili finančno
ciplino. Ob tem naj bi v C
skrbeli predvsem za posp
razvoj obrti in podjetništvi
podpirali ekološko neopori
naložbe, ki bi zagotavljale
nova delovna mesta.
Start Inter City viaiiov
Slovenske železnice (10. junija
jih bodo tudi uradno sprejeli
v evropsko skupnost železnic
v Parizu) so pripravile nov vozni
red, ki bo začel veljati v nedeljo,
31. maja in bo veljal do 26. sep-
tembra 1992. Ta vozni red vsi
potniki slovenskih železnic
— redni in občasni — z nestrp-
nostjo pričakujejo, saj gre za vr-
sto novosti, ki so jih slovenski
železničarji napovedali že lani
koncem leta na tiskovni konfe-
renci v Atomskih toplicah.
Takrat niso vsi verjeli v opti-
mistične napovedi, ki so med
drugim omenjale tudi revoluci-
onarno novost in sicer uvedbo
Inter City vlakov na relaciji Ma-
ribor-Celje-Ljubljana, ki naj bi
za to pot potrebovali le nekaj več
kot dve uri! Ob uvedbi Inter City
vlakov bi uredili še regionalni in
lokalni promet. Slovenski želez-
ničarji so držali obljubo in napo-
vedane novosti bodo začele ve-
ljati 31. maja.
Po besedah člana poslovodne-
ga odbora Slovenskih železnic
Edmunda Škerbeca bo največja
novost Inter City vlak. Tako bo
po novem skozi Celje vsak dan
peljalo v Ljubljano ali Maribor
kar devet brzih vlakov (vsaki
dve uri). Dosedanjim petim že
uveljavljenim brzim vlakom so
dodali še štiri pare Inter City
vlakov.
Brzi ali Inter City vlak bo iz
Celja proti Mariboru peljal vsa-
ko parno uro in 25 minut, proti
Ljubljani pa vsako neparno uro
in 42 minut. Vožnja iz Celja do
Maribora bo po novem trajala 50
minut, iz Celja do Ljubljane pa
uro in 13 minut.
Ob Inter City vlakih so uvedli
tudi tako imenovane medregi-
onalne vlake, kjer imamo Celjani
enega in sicer Celje-Novo mesto.
Iz Celja bo odpeljal zjutraj ob
7.30. uri in se vrnil zvečer ob 18.
uri.
V odhodih in prihodih je prišlo
do manjših sprememb pri vlakih,
kot je tudi Savinjčan, kjer pa so
uve^ dva nova para. Do spre-
memb je prišlo zaradi prilagaja-
nja podjetjem, ki prehajajo na
evropski delovni čas, kar pa vsaj
v začetku ne bo čisto držalo in je
zato tudi pričakovati nekaj ne-
godovanj.
Pri uvedbi Inter City vlakov
niso bili potrebni posebni teh-
nični posegi na progi. Z manjši-
mi popravki so omogočUi večjo
hitrost, zagotovili pa so popolno
varnost. V naslednjih letih bodo
proga tehnično še izboljševali in
s tem povečevali hitrosti. To je
vsekakor pomembno pri vklju-
čevanju v evropski prostor, prav
gotovo pa se bo mnogo ljudi za-
radi slabih cest vrnilo k prevo-
zom z železnico. Že zdaj bo vož-
nja z vlakom močna konkurenca
vožnji z avtomobilom.
TONE VRABL
Pred tedni je bilo veliko po-
lemike okoli zaprtja ali na-
daljnjega obratovanja železni-
ške proge Stranje-Kumrovec.
O tem problemu smo dobili iz-
javo pri Edmundu Škerbcu:
Lahko napovem, da bo promet
na tej progi čez mesec dni
ustavljen. Resnega zanimanja
za rešitev problema ni. Mi
imamo odločbo za sanacijo ali
zaprtje. Ker nimamo denarja,
proge ne moremo sanirati, to-
rej jo moramo ukiniti. Pred-
vsem sta odgovorna Ministr-
stvi za promet in finance, mor-
da pa tudi kraje\'m činitelji, ki
so bili premalo aktivni in
vztrajni, da bi proga ostala.
Vendar takšna, kot je, ne more
ostati, saj je bila zadnjikrat
obnovljena leta 1957! Mi smo
opozarjali, žal pa ničesar do-
segli.
Zapleti z zdraviliščem
Ko je vse kazalo, da bo le prišlo do podpisa pogodb
med Ministrstvom za obrambo R Slovenije in Termam
Laško o prevzemu zdravilišča v Rimskih Toplicah, se j
znova zapletlo za nedoločen čas. Najprej je bilo na teks
pogodbe, ki so jo Laščani dobili iz Ljubljane, veliko pri
pomb na seji Izvršnega sveta občine Laško, nato pa s
svoje dodali še člani Upravnega odbora delniške družb
Terme Laško, ki takšne pogodbe ne morejo sprejeti.
Po izjavi namestnika predsednika Upravnega odbor
Terme d.d. Boška Šrota sta najbolj sporni točki mesečn
najemnina v višini 15 tisoč DEM in število delavcev, ki s
na čakanju in bi jih bilo treba zaposliti. Pomisleke upravi
čuje tudi dejstvo, da so s pripravami za odprtje zdravilišč
prepozni in je letošnja sezona povsem izgubljena. Upravr
odbor je zato pripravil spisek pripomb, ki jih je že posr€
doval Ministrstvu za olarambo v Ljubljani. Razširil je tuc
pogajalsko skupino, ki bo v naslednjih pogovorih posku
šala ugodneje rešiti ta spor, ki se žal že predolgo vleče i
pušča za seboj velike gospodarske, finančne in tud
ugledne posledice. Vse bolj pa raste nezadovoljstvo tuc
med Rimljani, ki s takšnim odnosom do zdravilišča, o
katerega si po več kot štiridesetih letih veliko obetaj«
niso zadovoljni. In ne nazadnje, kdaj bodo na Ministrstv
v Ljubljani le spoznali, da njihova pot ni pravilna in da n
morejo začeti računati takoj tam, kjer ni kaj vzeti.
T.VRABl
Brez tobačnega dima
»Delo\Tio mesto brez tobač-
nega dima : bolj varno in bolj
zdravo.« Takšno je geslo, ki
spremlja letošnji sveto\'ni dan
proti kajenju - 31. maj.
Svetovna zdravstvena orga-
nizacija že desetletje proglaša
31. maj za svetovni dan brez
cigarete. V Sloveniji letos še
posebej poudarjajo potrebo po
skupni akciji vlade, zaposle-
nih in delodajalcev, da bi de-
lovna mesta postala bolj zdra-
va. Delovno mesto je nanu-eč
poleg postelje tisti kraj, kjer
ljudje preživijo večino svojega
življenja.
Vsako leto ubije tobak naj-
manj 3 milijone ljudi po vsem
svetu. Je glavni povzročitelj
pljučnega raka in sodeluje pri
nastajanju še 30 vrst raka. Pri-
pisali mu je preko 80 odstot-
kov primerov kroničnega
bronhitisa in emfizema, pa tu-
di četrtino koronarnih srčnih
bolezni in smrti zaradi mož-
ganskih kapi. Tudi rane na že-
lodcu in komplikacije pri no-
sečnosti imajo često vzrok
v kajenju. Vsa ta tveganja pa
so še večja, kadar je delovno
mesto ogroženo tudi z drugimi
škodljivimi snovmi. V lakih
primerih so nekadilci enako
ogroženi kol kadilci. Kajenje
na delovnem mestu pa ne ško-
duje samo zdravju delavcev,
temveč je tudi veliko ekonom-
sko breme.
Število delovnih organiza-
cij, ki omejujejo kajenje v svo-
jih prostorih, narašča po vsem
svetu. Vedno več je tudi držav,
ki srejemajo omejevalno zako-
nodajo. Prvi korak k zaščiti
nekadilcev v določenem delov-
nem okolju pa je določitev
prostorov, kjer je kajenje do-
voljeno (ali prepovedano).
Prepovedi kajenja je seveda
treba upoštevati - vendar ne
sme prihajali do spora, ali lju-
dje kadijo, temveč kje in kdaj
kadijo.	MBP
GLOSA
Škatla piškotov
Tako kot po večini drugih
trgovin v zadnjem času, je
tudi v celjski blagovnici
v Novi vasi velika škatla
z napisom »Zbiranje huma-
nitarne pomoči za begunce
in reveže.« Pred nekaj dnevi
sem čisto slučajno — samo pet
minut - stala ob tej škatli. In
zgodilo se je nekaj, česar ne
bom nikoli pozabila.
Škatla je bila napolnjena
predvsem z otroško hrano,
mlekom v prahu, plenička-
mi, stekleničkami za dojenč-
ke... Tudi nekaj sladkarij je
bilo \7nes.
Približal se ji je fant, star
kakšnih dvajset let, s košaro
v roki. Opazovala sem ga;
mislila sem, da bo kaj iz ko-
šare preložil v škatlo. On pa
je naredil ravno nasprotno.
Z roko je segel v škatlo, ka-
tere vsebina je namenjena
humanitarni pomoči, in iz
nje izvlekel - škatlo čokolad-
nih piškotov. S hitro kretnjo
jo je »pospravil« v svojo ko-
šaro. In odšel.
Ne vem, zakaj sem kar
molčala. Ne vem, zakaj ga
nisem zaustavila, mu česa
rekla, mu začela predavati
o srčni kulturi, čustvih, mo-
rali... Pri človeku, ki lahko
naredi kaj takšnega, pridiga
pravzaprav ne bi veliko po-
magala ...Pa vseeno sem se
kasneje počutila krivo,
stala sem tam in ga
dala...
Ko bo piškote pojede
prazno škatlo vrgel v sn
se tega dogodka najbrž n
nik(Ai več spomnil.
Sicer pa bi bilo dobro
zabiti. Majhna tatvina -
tisoč drugih... Nihče }>
opazil, le jaz. Pa vendar j
bom nikoli pozabila. Še'
no namreč ne morem f'
meti. Tudi tistih ne, ki v
več od mene in še vedno i
jo, da so vsi ljudje dobri
NINA MARUŠKA SEDl
Št. 21 - 28. maj 1992
Magnet za vlagatelje
v skupščinski proceduri je predlog za
izdajo zakona o prostih carinskih conah,
ki naj bi vzpodbudil vlaganja domačih in
tujih investitorjev. V Sloveniji deluje šest
carinskih con, med temi tudi v Celju.
Nov zakon o prostih conah predvideva
usmeritev v izvoz in povečanje deviznega
priliva, namenjene pa bodo izvozni pro-
izvodnji in storitvam ter različnim obli-
kam zunanjetrgovinskega poslovanja
s tujino, vključno z bančnimi posli in
zavarovalništvom. V njih bo možno
opravljati tudi klasične distribucijske in
skladiščno pretovome dejavnosti. Zakon
predvideva enak položaj in ugodnosti za
vse slovenske proste cone, določa pa
prost uvoz in izvoz blaga iz in v prosto
cono ter pogoje za začasen iznos blaga iz
cone zaradi preizkušanja, testiranja,
vgrajevanja, popravila ali marketinške
predk,avitve. Za blago, ki ga iz cone po-
šiljajo na slovensko tržišče, bo potrebno
plačati carinske obveznosti.
Zakon dovoljuje prosto vlaganje kapi-
tala tujih vlagateljev in sklepanje drugih
pravnih poslov med tujimi in domačimi
vlagatelji, vendar morajo o teh poslih
v petnajstih dneh obvestiti republiški
upravni organ za gospodarske odnose
s tujino.
IB
Za investitorje je najbolj vzpodbudno
določilo, po katerem je ustanovitelj pro-
ste cone oproščen plačila davkov in pri-
spevkov, razen davkov in prispevkov iz
osebnih dohodkov. Finančno olajšavo
ima tudi uporabnik proste cone, saj ne
plačuje nadomestila za uporabo in spre-
membo namembnosti stavbnega zemljiš-
ča, ki ga poravnava ustanovitelj proste
cone.
Obisk
prenoviteljev
v organizaciji celjskega pokrajinskega odbora SDP je
v torek vodstvo slovenskih prenoviteljev obiskalo celjsko
območje. V šentjurski, šmarski in konjiški občini so pri-
pravili delo^'na srečanja in razgovore, odpadel pa je načr-
tovani razgovor o perspektivah zdraviliškega turizma
v Laškem.
V	Šentjurju se je vrh stranke, okrepljen z gospodarskimi
strokovnjaki, sestal s predstavniki nekaterih podjetij in
vodstvom občinskega izvršnega sveta. Delovni naslov sre-
čanja »Biti nerazvit tudi po volitvah« pa ni prinesel nič
novega, saj je srečanje izzvenelo v naštevanju napak, ki jih
je naredila stara, in ukrepov, ki jih mora sprejeti nova
vlada. V občini sicer vedo, kako se izviti iz nerazvitosti,
vendar pa sami, brez pomoči republike, tega ne bodo
zmogli. Tudi prenovitelji, pa če so njihovi nameni še tako
dobri, bodo lahko storili le bore malo. Šentjurčani raču-
najo na denar za razvoj demografsko ogroženih območij
- a kaj, ko mora občina, če želi dobiti tudi republiška
sredstva, sama zagotoviti 70 odstotkov denarja.
V	popoidansko-večemem delu torkovega obiska na
Celjskem so se prenovitelji ustavili še v šmarski in konji-
ški občini. V Šmarju, kjer se je ob slovenskih predstavni-
kih srečanja udeležil tudi podpredsednik hrvaške vlade
dr. Zdravko Tomac, so govorili o tem, kaj je spremenila
meja med Slovenijo in Hrvaško. Dr. Ciril Ribičič in gost iz
Hrvaške sta poudarjala dolgoletno politično zavezništvo
obeh republik ter zdajšnjo soodvisnost držav - v luči teh
dejstev pa bi se moralo urejati tudi zdajšnje odnose med
Slovenijo in Hrvaško.
V	Slovenskih Konjicah so govorili o razmerah v občin-
skem gospodarstvu, ki še vedno prednjači v regijskem
izvozu, vendar pa ga je izguba južnih trgov močneje priza-
dela kot so pričakovali. Prav izguba trgov pa je tudi eden
ključnih razlogov za naraščajočo brezposebiost.
Kako s stanovanji?
člani celjske občinske vlade
so na svoji zadnji seji zadolžili
strokovne službe stanovanj-
skega gospodarstva, da pri-
pravijo predlog občinske sta-
novanjske politike. V njem naj
bi natančno opredelili tudi go-
spodarjenje z nekdaj kadrov-
skimi, zdaj pa občinskimi sta-
novanji.
Minulo sredo naj bi člani iz-
vršnega sveta namreč razprav-
ljali tudi o tem, komu izmed
desetih kandidatov dodeliti
status delavca posebnega
družbenega pomena. Le-ta je
namreč odločilen za pridobi-
tev občinskega kadrovskega
stanovanja, razpis za prosto
dvosobno stanovanje pa je bil
objavljen pred kratkim.
Po podatkih strokovnih
služb za stanovanjsko gospo-
darstvo celjske občine se je
sredi maja izpraznilo še eno
kadrovsko stanovanje, zato
naj bi po predlogu dnevnega
reda izvršni svet odločal
o obeh hkrati. Vendar pa so
člani celjske občinske vlade
menili, da je po sprejemu nove
stanovanjske zakonodaje v ob-
čini potrebno najprej oprede-
liti stanovanjsko politiko in
natančno določiti gospodarje-
nje z nekdaj kadrovskimi, zdaj
pa občinskimi stanovanji.
O dodeljevanju statusa delav-
ca posebnega družbenega po-
mena pa bodo v Celju odločali
šele po obravnavi pripravlje-
nega gradiva.	jg
Tremarje v rokali Celjanov
Republiška uprava za ceste je obnovo in posodobitev podvoza
Tremarje na magistralni cesti Celje-Laško povsem zaupala
Zavodu za planiranje in izgradnjo občine Celje. »To je za našo
službo veliko priznanje,« je povedal direktor Jože Zimšek, ki
v teh dneh pogosto potuje na relaciji Celje-Ljubljana, da bi
uredil še zadnje formalnosti in da bi z deli lahko začeli v žele-
nem roku, to je koncem junija.
Projekti so pripravljeni, med glavnimi d^i je še objava raz-
pisa, za opravljanje del. Denar je pripravljen in treba ga je
začeti izkoriščati. Tako po zadnjih informacijah ni zadržkov, da
ne bi začeli z pripravljalnimi deli pri spornem podvozu v Tre-
marjih, čeprav bodo nekatere malenkosti še reševali med prvimi
gradbenimi deli.
TV
Izvršni svet bo sprejemal pritožbe
v bodoče se bodo zavrnjeni prosilci za aoaelliev posojil za razvoj Hrobnega
gospoaarstva v Celju na oHločitev občinske vlade lahifo pritožili_
člani celjskega izvTŠnega
sveta so podprli spremembe
pravilnika o dodeljevanju
sredstev za pospešeni razvoj
drobnega gospodarstva v obči-
ni. Čistopis pravilnika bo ob-
javljen v Uradnem listu Repu-
blike Slovenije, za spremembe
pa so se odločili tudi zaradi
negati\Tiih odmevov v javnosti
po zadnji delitvi posojil
Predstavniki krščansko-de-
mokratske stranke so namreč
komisiji očitali ohlapen in ne-
strokoven pristop k posamez-
nim vlogam ter nedorečenost
občinske politike do razvoja
grobnega gospoaarstva.
^ pravilnik o dodeljevanju po-
sojil so tako v izvršnem svetu
Vnesli dopolnila, da se lahko
j^a razpis prijavijo tudi obrtni-
in podjetniki, ki so posojilo
^^ dobili, vendar le do višine
" odstotkov investicijske
vrednosti. Posojilo lahko na-
menijo tudi za subvencionira-
nje obrestnih mer bančnih po-
sojil. Prosilci morajo imeti za
svoja podjetja oziroma obrato-
valnice odločbo o izpolnjeva-
nju sanitamo-tehničnih in
dingih pogojev, v občini pa
bodo spremljali namensko po-
rabo dodeljenih posojil.
Tako v Celju še vedno pod-
pirajo odpiranje novih delov-
nih mest, vendar pa mora pro-
silec ob dodelitvi posojila jam-
čiti, da bo delovno mesto ohra-
nil vsaj tri leta oziroma do od-
plačila posojila. Poslej se bodo
na predlog komisije oziroma
prvotno odločitev izvršnega
sveta prosilci lahko pritožili.
Izvršni svet bo moral v takšnih
primerih njihovo vlogo za do-
delitev posojila ponovno pre-
veriti.
Člani celjskega izvršnega
sveta so se precej časa pomu-
dili tudi ob sestavi komisije, ki
bo obravnavala vloge za dode-
litev posojil za pospešen raz-
voj drobnega gospodarstva.
Menili so, da je komisijo po-
trebno dopolniti s strokovnja-
ki za posamezna področja,
o njeni sestavi pa bodo odloča-
li v občinski vladi.
I. STAMEJČIČ
Posojila za pospešen razvoj
drobnega gospodarstva v celj-
ski občini bodo tudi v prihod-
nje ostala obrestovana na enak
lačin kot doslej. Čeprav je bilo
slišati predloge, da bi se obre-
stovala na enak način kot de-
•»imo stanovanjska posojila (R
+ 2 odstotka), so v občinski vla-
di menili, da je obrestna mera
višini devizne obrestne mere
hranilne vloge na \'pogled
DEM na dan sklenitve kre-
ditne pogodbe in vezavo vred-
jiosti glavnice na vsakokratni
l^čaj tolarja v odnosu do mar-
primernejša.
Brez natančih navodil
Za marsikoga že tako predrage
šolske malice so v občinah zara-
di nejasnih navodil finančnega
ministrstva še obdavčili*
. V celjski občini so v vseh os-
novnih šolah s sprejemom Zako-
na o prometnih davkih po 1. fe-
bruarju začeli zaračunavati 5-
odstotni prometni davek na pla-
čilo šolskih malic in kosil.
S takšnimi, sicer precej nejasni-
mi navodili glede obdavčenja
opravljenih storitev, v občini ni-
so bili zadovoljni. Kolegij osnov-
nošolskih ravnateljev celjske ob-
čine se je pritožil na finančno
ministrstvo, na dokončen odgo-
vor, kako je s plačevanjem pro-
metnega davka, pa v Celju še
vedno čakajo.
Anica Plevčak iz Združenih
osnovnih šol pričakuje, da bodo
v teh dneh vendarle dobili jasen
odgovor, kaj vse je vključeno
v organizirano šolsko prehrano.
Po enem od prvih tolmačenj, ki
so jih vendarle dobili iz Republi-
ke, naj bi bili starši plačila pro-
metnega davka na opravljene
storitve oproščeni le za šolske
malice. Odgovor na to, ali kosila
niso del organizirane šolske pre-
hrane, pa v Celju še pričakujejo.
V Združenih osnovnih šolah
imajo že vse pripravljeno za re-
fundacijo »po nepotrebnem« za-
računanega prometnega davka
na šolske malice, posamezne os-
novne šole pa naj bi staršem ra-
zliko obračimale ob plačilu ju-
nijskih šolskih malic. V občini
pa upajo, da bodo junija lahko
obračunali tudi plačan prometni
davek za šolska kosila, ki pome-
ni v primerjavi s tistim za malice
za starše precej večji strošek.
Med nekaj več kot 7 tisoč celj-
skimi osnovnošolci je aprila
v šolah malicalo 6 tisoč 592, ko-
silo pa 2 tisoč 95 učencev. Po
podatkih, ki jih imajo v Združe-
nih osnovnih šolah, se je število
učencev, vključenih v organizi-
rano šolsko prehrano, od sep-
tembra nekoliko zmanjšalo,
upad pa se pozna predvsem pri
šolskih kosilih. Pri tem se veliko
staršev, ki vse težje zmorejo
stroške za prehrano svojih otrok
v šoli, pritožuje, zakaj je šolsko
kosilo za osnovnošolca dražje od
študentskega kosila v Mariboru
ah Ljubljani. Anica Plevčak po-
jasnjuje, da je z ureditvijo sub-
vencioniranja študentske pre-
hrane prišlo do tega, da je kosilo
v osnovnih šolah tudi dvakrat
dražje od tistega, ki ga poje štu-
dent. Subvencioniranje šolske
prehrane pa bi bilo - glede na vse
šibkejši socialni položaj sloven-
skih družin - še kako potrebno
tudi v osnovnih šolah.
I. STAMEJČIC
Sklad za izobraževanje delavcev
Dobro leto so se obrtniki in
sindikat delavcev zaposlenih
pri njih v celjski občini pogo-
varjali in pogajali o izločitvi iz
regijskega Sklada za izobraže-
vanje delavcev s sedežem
v Žalcu. Sredi maja je bil ob-
činski sklad ustanovljen.
Za predsednico skupščine
sklada so izbrali Faniko Pavič,
sicer predsednico osnovne sin-
dikalne organizacije, za pod-
predsednika obrtnika Franca
stropnika. Za predsednika iz-
vršilnega odbora sklada je bil
izvoljen obrtnik Marjan Zago-
žen, za podpredsednika pa de-
lavec Milan Rep. Novousta-
novljeni sklad razpolaga s pre-
ko 500 tisoč tolarji, kolikor jim
je pripadlo ob delitvenem
obračunu. Podrobnega pro-
grama dela še nimajo, saj so se
odločili, da bodo najprej zbrali
želje in potrebe po izobraževa-
nju v vseh obratovalnicah, ki
zaposlujejo delavce in sekcijah
celjske Obrtne zbornice. Taj-
niška opravila je prevzela
Obrtna zbornica, finančna de-
la pa so zaupali eni izmed
firm. Okvirni program pred-
stavljajo ustanovitveni akti,
v katerih ohranjajo delavci
enake pravice do izobraževa-
nja kot so jih imeli v regijskem
skladu.
MBP
SVET MED TEDN®M
Usodnost številk
176, 177 In 170
Vrsta pred OZN ni bila
tako dolga, da si morda
kdo pomotoma ne bi česa
napačno razlagal. Čakal-
nica bleščeče palače na
East Riverju je bila praz-
na, z izjemo treh, Kuča-
na, Izetbegoviča in Tu-
dmana, ki je v New Yorku
priletel s svojim zaseb-
nim, menda lepo drago
poban'anim letalom, kar
gre mnogim Hrvatom,
poleg še drugih stvari,
zadnje čase zelo v nos.
Toda to je že druga zgod-
ba, ki bo počakala do bli-
žajočih se volitev.
Navzven pa se vendarle
premika, koliko po zaslu-
gi predsednikov treh no-
vonastalih držav bo po-
kazal čas, in bodo ovred-
notila Zgodovino, pišejo
zmagovalci, čeprav v po-
litiki sicer nikdar ne gre
nič tako hitro, kot bi si
sami želeli. Sploh pa ne
znajo hiteti tam, kjer so
se strogo zavezali proce-
duralnim in protokolar-
nim zakonom, ki so v tem
trenutku sestavni del
imagea svetovnih politič-
nih organizacij in omika-
ne Evrope - tiste Evrope,
v katero tako silimo in si
jo želimo, sama pa v svo-
jem filistrstvu ni sposob-
na presekati gordijskega
vozlja jugonediplomacije.
Namesto, da je svetovna
skupnost z Združinimi
narodi vred elegantno
•taktizirala in na ekstrem-
no nevarno področje za-
vrelega Balkana pošiljala
lorde, ki so se v belih ro-
kavicah rokovali z oboro-
ženo hordo divjakov, bi
bilo pametneje, da bi hi-
treje politično ukrepala
in hkrati začela kovati
novo vojaško strategijo
za področje, ki mu avtoh-
toni prebivalci pravijo
kar Srbovina.
Slovenci in Hrvati smo
bili ri^ vstop v OZN pri-
pravljeni že dobro leto
dni, za Bosance pa je bilo
tako ali tako že včeraj
prepozno. Lahko bi celo
kdo pomislil, da ni bi-
stvene razlike, ali smo na
cilj prispeli eno leto prej
ali pozneje, saj je vseeno.
Morda bi to še lahko ve-
ljalo za Slovence, ki smo
morali le pošteno brzdati
svojo neučakanost, nika-
kor pa to ne more držati
za Hrvate in tiste tri na-
rode, ki se danes kuhajo
v bosanskem loncu. Zanje
zaenkrat ni pomoči.
Vojna na bosanskih
tleh je postala črni vsak-
dan, ki se ga počasi pri-
vajamo. Prav tako se bo-
mo morali v bodoče pri-
vaditi dejstvu, da nobena
svetovna politična insti-
tucija, najsi bo to OZN,
Varnostni svet ali kaj
tretjega ni vsemogočna in
vedno najbolj načelna.
Predvsem to bi si veljalo
zapomniti ob vstopu v ta
konglomerat držav in na-
rodov, ki nas je končno
sprejel medse. Bolje poz-
no kot nikoli, čeprav žal
šele takrat, ko so kljub
plemiškim naslovom od-
povedali postarani diplo-
mati, ki jim je z veliko
časovno distanco postalo
jasno, da z diplomatskimi
manevri in mirovnimi
konferencami ne bodo
uspeli rešiti balkanske
enačbe za kvadraturo
kroga.
Dolgo se svetovna jav-
nost z evropsko skup-
nostjo na čelu ni bila spo-
sobna zmeniti, ali so po-
klana in razmesarjena
trupla ljudi žrtve vojne,
ali morda strastnih ljube-
zenskih srečanj med pri-
padniki hrvaškega in srb-
skega plemena, kot je to,
verjetno le z njemu zor-
nega kota še ne tako dav-
no interpretiral italijan-
ski zunanji minister Gi-
anni De Michelis. V takš-
nem političnem ozračju je
seveda popolnoma ra-
zumljivo, da svet in
z njim tudi OZN niso mo-
gli ukrepati.
Nam po vsakodnevnih
kronikah s hrvaških in
bosanskohercegovskih
bojišč preostane le, da se
že neštetič vprašamo, za-
kaj so tako dolgo čakali
in v kakšne namene so
dosedaj izgubljali svoj
dragoceni čas - v kolikor
je OZN za Bosno rešitev.
In če rešitve ni, potem ob
vstopu v svetovno organi-
zacijo niso naredile izpita
tri novonastale balkan-
ske državice, ampak bodo
na njem padli sami Zdru-
ženi narodi.
Piše: Robert Gorjanc
Št. 21 - 28. maj 1992
Sidra za inllacijsko morje
Končana osma tribuna tržnega gospodarstva na RogU
Kakšne so trenutne razmere
v slovenskem gospodarstvu,
kaj namerava ukreniti nova
vlada in kakšna je tržna pri-
pravljenost gospodarstva na
konkurenčen boj z razvitimi
ekonomijami — to je le nekaj
aktualnih vprašanj, na katere
so iskali odgovore udeleženci
letošnje tribune tržnega go-
spodarstva na Rogli.
Na trodnevno posvetovanje,
ki so ga zaključili v petek, je
letos prišlo okoli 100 gospo-
darstvenikov iz družbenih in
zasebnih slovenskih podjetij.
V primerjavi s prejšnjimi leti,
ko je bilo na voljo več denarja
za takšna posvetovanja in ko
tudi ni bilo prave poplave
strokovnih posvetovanj, je bila
letošnja udeležba nekoliko
skromnejša. Za govomiškom
odrom pa se je na tribuni zvr-
stila vrsta znanih slovenskih
imen. Trenutne gospodarske
razmere je drugi dan posveto-
vanja predstavil novi minister
za drobno gospodarstvo dr.
Maks Tajnikar. Po oceni vlade,
je dejal Tajnikar, Slovence pe-
stijo štirje ključni problemi
- upadanje proizvodnje in ne-
učinkovito gospodarstvo, in-
flacija, brezposelnost ter neu-
strezna struktura gospodar-
stva. To je bolj ali manj znano
vsakemu državljanu, je pa
Tajnikar dokaj konkretno po-
jasnjeval ukrepe vlade, s po-
močjo katerih bi se v kratkem
lahko postavili na noge. Tako
naj bi vlada, sindikati in delo-
dajalci sklenili družbeni spo-
razum o nadzorovanju vseh
vrst dohodkov. Tiste, ki trdijo,
da se nam obeta zamznitev
cen, je minister odpravil s tr-
ditvijo, da zamrznitev pomeni
administrativen ukrep, tokrat
pa naj bi šlo resnično za dogo-
vor. Svetel vzor nam je lahko
Izrael, je dejal Tajnikar. Ob
podobni inflaciji je ta država
s podobno pogodbo v treh ted-
nih stabilizirala gospodarstvo.
Družbeni pogodbi kot eni iz-
med inflacijskih sider pa bo
treba dodati še stabilen tečaj
tolarja in cen ter spoštovati re-
striktivno politiko Banke Slo-
venije. To so kratkoročni
ukrepi, ki jih vlada po Tajni-
kar j evi oceni z dobro voljo
lahko uresniči. Med gospodar-
stveniki je Tajnikar požel odo-
bravanje z izjavo, ki pa zago-
tovo ne bo povšeči negospo-
darstvu. Zagovarja namreč
prestrukturiranj e	j avnih
služb, ki jim očita konzerva-
tivno vodenje in pomanjkanje
zavesti, da majhna država
marsičesa pač ne potrebuje.
O gospodarskem sodelova-
nju Slovenije s svetom sta na
Rogli govorila predstavnica
zunanjega ministrstva ter
predsednik gospodarske zbor-
nice Feri Horvat. Po njegovi
oceni Slovenija še ni tržno pri-
pravljena na konkurenco s tu-
jino, izpostavil pa je nujno po-
večevanje izvoza. Klasičen iz-
voz bi morali s sedanjih 20 po-
večati na 40 odstotkov, 20 od-
stotkov moramo prodati v biv-
šo Jugoslavijo, 40 odstotkov
proizvodnje pa na slovenskem
tržišču.
Monetarni sistem Slovenije
je na tribuni predstavil guver-
ner Banke Slovenije dr. Fran-
ce Arhar. Ne glede na očitke
izvoznikov, da jih bo s tečajem
spravil na kolena, bo sloven-
ska centralna banka še naprej
vodila politiko plavajočega te-
čaja, ki bo odvisen od ponudbe
in povpraševanja, novi pri-
marni denar pa bo prihajal
v obtok samo na podlagi de-
viznih operacij in nakupa
vrednostnih papirjev.
Na letošnji tribuni tržnega
gospodarstva so udeleženci
govorili še o drugih aktualnih
vprašanjih, predvsem o delu
Ljubljanske borze, pomenu
tržnih komunikacij, vlogi
marketinga v kriznem vode-
nju, razvoju podjetništva ter
o novostih v slovenski trgo-
vini.
IRENA BAŠA
Foto: EDO EINSPIELER
nove slovenske vlade pričal
jem, da bo dala večji poudai
reševanju gospodarskih vp
šanj. Mislim na hitrejše komp
tiran je gospodarskega siste
z zakoni, ki jih tuji partnerji 5
bolj pričakujejo. To so zafc
o privatizaciji, gospodarsl
družbah, sodelovanju s tuji
zunanjetrgovinski in carin
zakon ter seveda strategija ti
vlaganj. Drugo je bolj uravnc
žena gospodarska politika,
danja tekoča politika temelji
restriktivni monetarni politik
tečaju, ki ne vzpodbuja izve
Pričakujem določene vzpod
de, sicer se bo recesija nada
vala. Nadalje pričakujem pos
šitev sklepanja sporazun
z našimi glavnimi partn«
predvsem z EGS ter interne s
razume z glavnimi držav;
partnerji, vključno s sporazi
o zaščiti investicij, izogiba
dvojne obdavčitve, čimprej p;
moramo vključiti v mednaro
finančne institucije.«
Brane Semolič, predsednik celj-
skega društva ekonomistov in
svetovalec vlade Republike Slo-
venije: »Glede na gospodarsko
recesijo smo kar zadovoljni z le-
tošnjo udeležbo na tribuni tržne-
ga gospodarstva. Izbrali smo ak-
tualna vprašanja, s katerimi se
v tem času srečuje slovensko go-
spodarstvo. Tribuna bo naša
stalnica in tudi v prihodnje na-
meravamo ostati pri sedanjem
načinu dela, torej obravnavi ak-
tualnih vprašanj. Poskušali bo-
mo obdržati stik med vlado, ki
oblikuje naše okolje, ter na drugi
strani dati možnost gospodar-
stvenikom, da povedo svoje
mnenje.
Feri Horvat, predsednik Gosj
darske zbornice Slovenije:^
Osmo tribuno tržnega gospodarstva je tudi letos organiziralo celjsko društvo ekonomistov v sodelova-
nju z gospodarsko zbornico ter društvom za marketing. Celjsko društvo praznuje letos 40 letnico,
z delom je leta 1952 začelo kot tretje društvo v Sloveniji. V vsem tem času so si člani prizadevali za
uveljavljanje- tržnih zakonitosti v našem gospodarstvu. O dobrem sodelovanju s podjetji govori podatek,
da ima društvo preko 50 podjetij, ki so kolektivni člani društva.	'
GOSPODARSKI BAROMETER
Kovinotehna kupuje
Ferotehno
Celjska Kovinotehna name-
rava kupiti izolsko Ferotehno,
tehnično trgovino, ki je bila
včasih del Jeklotehne in je
kasneje šla v stečaj. Ferotehna
je za Kovinotehno zanimiva
predvsem zaradi širjenja tr-
govske mreže na Primorskem
ter v Istri. Upniki, med njimi
je največji Ljubljanska banka
Kreditna banka Koper, zahte-
vajo za Ferotehno 4,5 milijo-
nov DEM, v Kovinotehni pa so
pripravljeni odšteti 3 do 3 in
pol milijone DEM.
Zarja Lesna na
dražbi
Temeljno sodišče Celje je za
5. junij napovedalo javno
dražbo Zarje, Lesne industrije
Petrovče. Sklep o tem je ste-
čajni senat sprejel sredi maja,
naprodaj pa bodo nepremični-
ne z zemljišči, gre za proizvod-
no halo s prizidkom, skladišč-
no halo, sušilnico, garaže, del
kotlovnice ter stroje in opre-
mo. Izklicna cena je 3 milijone
530 tisoč DEM v tolarski pro-
tivrednosti.
Stečaj Poslovnili
storitev?
žalski Grames se je pred
kratkim reorganiziral v pet
podjetij, eno od teh so Poslov-
ne storitve, ki naj bi bile ne-
kakšen servis za ostala štiri
podjetja. Ker se dogovori
o opravljanju uslug ne uresni-
čujejo, je devet delavcev v Po-
slovnih storitvah še vedno
brez osebnih dohodkov. V tem
tednu bodo delavci Poslovnih
storitev najverjetneje sami
zahtevali stečajni postopek,
poslovanje Gramesa pa pro-
učujejo delavci SDK ter UNZ.
Višje odkupne cene
mieka
Ministrstvo za kmetijstvo je
določilo novo odkupno ceno
mleka za mesec maj. Odkupna
cena litra mleka s 3,6 odstotno
tolščo je 21,40 tolarja.
Kdaj slovenska
eiektrika?
Po vzpostavitvi državnih
meja med Slovenijo in Hrva-
ško bo treba urediti tudi pro-
blem oskrbe obmejnih gospo-
dinjstev z električno energijo.
Na območju Elektra Celje
oskrbuje Elektro Zabok okoli
165 gospodinjstev v krajevni
skupnosti Dobovec v šmarski
občini. Elektro Celje si že ne-
kaj časa prizadeva tem odje-
malcem zagotoviti slovensko
elektriko. Zaradi pomajkanja
denarja za gradnjo šest kilo-
metrskega daljnovoda in petih
trafo postaj bo problem še ne-
kaj časa ostal nerešen.
Tori mobil
Toni Rifelj, zasebnik iz G
njega Grada, ki je pred dese
mi leti skonstruiral motoi
kolo Tori, je v svojem podje
izdelal novo vrsto vozila za;
valide. Vozilo se imenuje ij
mobil, ima 60 kubični mo
moči 2 in pol kilovata, aV
matski menjalnik, doseže!
hitrost 25 kilometrov na u
Nov izdelek nameravajo i«
lovati v Podjetju za proizv(
njo in prodajo motorjev
športnega programa v G
njem Gradu.
Novo vodstvo
veienjskega rudniki
Dosedanji direktor vele
skega rudnika Franc Avberi
je postal minister za energ(
ko v novi vladi, zato je del:
ski svet minuli teden imeno
novo vodstvo. Za direktorja
imenovali magistra Frai
Žerdina, ki je bil doslej tehr
ni direktor rudnika. Na nje|
vo mesto pa so imenovali M
jana Kolenca, diplomiran(
rudarskega inženirja.
Bergiezova
predsednica
združenja
Združenje črne in barva
metalurgije ter livarn Slove
je je na svoji zadnji seji
njegovo željo razrešilo pr(
sednika Dušana Bumika.
novo predsednico združenja
izvolili Ano Berglez-Volk,
rektorico Mednarodnega I
djetja Zlatarna Celje.
Žalski klub
podjetnikov
v prostorih Hmezad ExF
Importa bodo jutri ustano
žalski klub podjetnikov. K
nastaja na pobudo žalske li
ralno demokratske straH
namenjen pa bo predvsem
vezovanju podjetniških stik
imeli bodo svoj informacij
in tehnično izobraževalni S
vis, predvsem pa namerav
spremljati tekočo aktualno
konodajo z gospodarskega!
dročja. Na ustanovno sreča
so poleg gospodarstvenikom
obrtnikov povabili dr. Bol
mirja Kovača ter novega
nančnega ministra Janeza ^
pača.
IRENA BA
[^^POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
-	Podjetje Elektro Unimont
- proizvodnja, montaža - iz
Slovenskih Konjic nudi izde-
lavo stilalnih blokov po zahte-
vah kupca ter izdelavo in
opremljanje razdelilnih in kr-
milnih omar. Informacije: tel.
755-231 (Franc Čuješ).
-	Podjetje Elektrostroj iz
Kisovca nudi servis električ-
nih strojnih naprav v plino-
vami izvedbi, povečani varno-
sti, kot tudi v normalni izved-
bi. Nudijo še izdelavo, monta-
žo in vzdrževanje objektov in
instalacij, naprav in priprav,
ki služijo za posebne namene,
kot so zaklonišča, črpališča,
skladišča, kurilnice, bazeni
ipd. Informacije: tel. 0601/71-
879 (Jože Juvan).
-	Podjetje Kovit - Kovinska
industrija Trbovlje - nudi iz-
delavo in montažo vseh vrst
gumi-transporterjev ter tran-
sporterjev za posebne namene
po njihovi ali vaši dokumenta-
ciji. Nudijo tudi izdelavo re-
zervnih delov za vse vrste
transportnih naprav kot tudi
vse vrste presipov, bunkerjev
in silosov. Informacije: tel.
0601/24-248 (Jože Juvan).
-	Podjetje Elektra d.0.0. iz
Celja nudi vse vrste svetil
ameriške tovarne Tungsram.
Informacije: tel. 31-195 (Mar-
ko Zdovc).
-	Podjetje Rosil iz Šmartne-
ga pri Ljubljani nudi izdelavo
visokokvalitetnih silikonskih
bougier cevi in profilov stan-
dardnih in nestandardnih di-
menzij v skladu z zahtevami
naročnika. Informacije: tel.
061/59-207 (Anita Škof).
-	Proizvodno in trgovsko
podjetje Ofset d.o.o. iz Ljub-
ljane nudi vse vrste enobarv-
nih in večbarvnih računalni-
ških obrazcev na neskončnem
traku, izdelanih iz reciklažne-
ga ali nerecikliranega papirja.
Informacije: tel. 061/611-248
(Ana Vreček).
-	Podjetje Tesnila Trebnje
iz Velike Loke nudi tesnila
motorjev osebnih in tovornih
vozil, gradbenih in kmetijskih
strojev ter blago iz kompenza-
cije, kot so rezervni deli in
oprema za osebne avtomobile,
tovornjake in kmetijske stroje.
Informacije: tel. 068/44-916,
44-917 (Milena Veber).
Povpraševanje:
- Ameriško podjetje Sabet
International Trade povprašu-
je po večji količini Duplex pa-
pirja (300 do 500 metričnih
ton). Informacije: telefaks:
991-818-342-6441 (Mr. Said).
PLIBERK AVSTRIJA
Tečaj šilinga 7 7n Q| T
v tem tednu: « f i U OL I
PO CEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 27. 5. 1992
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ali direktno 215-631.
Št. 21 - 28. maj 1992
Podjetni na plan
pogovor z novim siovensiiim ministrom za droijno gospodarstvo dr. iVialfsom
TaJniiiariem
Majhna in srednja podjetja so v slo-
venskem gospodarst\'u prava črna luk-
nja. Sedanji čas je za razvoj podjetništva
prav ugoden in tisti, ki imajo voljo, naj
začnejo čimprej, svetuje Slovencem novi
minister za drobno gospodarstvo dr.
Maks Tajnikar, naš sogovornik ob letoš-
nji tribuni tržnega gospodarstva na
Bogli.
Dr. Maks Tajnikar je naše gore list,
Konjičan po rodu in doktor ekonomskih
znanosti. Po predlogu prenoviteljev naj
bi prevzel mesto ministra za planiranje,
Drnovšek pa se je odločil, da se bo uk-
varjal z malim gospodarstvom. Tajnikar
je nekaj časa vodil program podjetniške-
ga izobraževalnega centra Gea College,
med drugim pa je tudi profesor na ljub-
ljanski ekonomski fakulteti.
Po ocenah strokovnjakov in tudi celot-
nega gospodarskega dela nove vlade bo-
do majhna in srednja podjetja ter obrtne
delavnice najpomembnejši vlečni konj
v našem nadaljnjem gospodarskem raz-
voju, premagovanju krize in odpiranju
novih delovnih mest. Kako nameravate
zasta\iti svoje delo, da boste uresničili
cilje?
Če primerjam naše z gospodarstvom
v zahodnih državah, potem vidim ogro-
men razkorak med deležem naših majh-
mh m srednjih podjetij ter deležem v za-
hodnih ekonomijah. Prav usodno se rm
zdi vprašanje, ali bomo v Sloveniji znali
pospešiti razvoj majhnih m srednjih po-
djetij. Iz tega izhaja tudi moj program, ki
ima tri temeljne točke. Prva stvar bo
promotivna dejavnost. Združiti želim
zmogljivosti, ki jih imamo na področju
podjetništva pod mimstrskim dežnikom
m na ta način organizacijsko prispevati
k razvoju. Imamo že določene oblike sve-
tovanja na področju podjetmštva v Slo-
veniji, imamo zametke inovacijske mre-
že, veliko izkušenj z inkubatorskimi pro-
grami in programi prestruktunranja
večjih podjetij. Prav tako imamo bogat
obrtniški sektor, ki bo zelo pomemben
bazen za nastajanje majhnih in srednjih
podjetij. Drugo pomembno področje za-
me bodo finance. Želim, da država ne
postane kreditna ustanova ali neke vrste
banka za financiranje tega dela gospo-
darstva. Finančne institucije po Sloveni-
ji naj se organizirajo tako, da bodo lahko
Servisirale ta sektor, država pa naj zago-
tovi določene garancije, določene sub-
vencije in oblike financiranja infrastruk-
ture. Tretje je sistemsko področje ter po-
dročje gospodarske politike. Sistemsko
Področje v tem smislu, da moramo uredi-
ti statusna vprašanja podjetnikov, pri
tem se mi zdi pomemben zakon o gospo-
darskih družbah. Ta zakon moramo za-
staviti tako, da se bodo v njem našli vsi
od obrtnikov do največjih podjetij. Raz-
voj malih in srednjih podjetij bo v marsi-
odvisen od tega, ali bomo znali ta
2akon oblikovati tako, da bomo zagoto-
vili določeno svobodo pri njihovem na-
stajanju. Nadalje se mi zdi pomemben
Zakon o obrtništvu, ker se obrtništvo da-
na novo definira. Sami obrtniki so
v precepu, večkrat zasledim dilemo, ali
j bodo obrtniki ali podjetniki in tu
'Moramo pomagati. Prvi stiki z obrtno
zbornico so že narejeni. Ob tem je treba
•Opredeliti še gospodarsko politiko. Da-
l^es je vrsta stvari, ki moti male podjetni-
na primer delovna zakonodaja. Vse te
konkretne naloge so zame izziv, prepri-
čan pa sem, da se jih da v kratkem času
in z dobro voljo uspešno rešiti. Pri tem
upam na sodelovanje z drugimi ministr-
stvi, le v tem primeru bo tudi moje delo
uspešno.
Med konkretnimi nalogami ste v pogo-
voru z gospodarstveniki na Rogli omenili
decentralizacijo pospeševalne mreže, ka-
ko si to zamišljate?
Osnovna ideja je preprosta. Danes je
razmeroma dovolj kapitala za nastajanje
majhnih podjetij. Z lahkoto se da dobiti
denar za projekte doma in v tujini. Tisto,
kar je danes bolj tvegano in bolj kritično
je to, da nimamo dobrih projektov. Zato
se mi zdi nujno, da vzpostavimo mrežo,
ki bo svetovalna in pospeševalna. To po-
meni, da bi na področju regij ali občin
razvili določene urade in pisarne, kjer bi
delovali ljudje, ki bi vedeli, kaj se da
s podjetništvom narediti na ravni neke
občine. Danes je glavni problem v tem,
da na teh nivojih nimamo človeka, ki bi
vedel, kaj je to podjetništvo in na kakšen
način podjetništvo izkoristiti za razvoj
občinskega gospodarstva. Takih ljudi je
v Sloveniji zelo malo, to vem že iz prete-
klih izkušenj. Naloga ministrtva je, da
poiščemo te ljudi, da jih izobrazimo do-
ma in v tujini ter jim prenesemo domače
ter svetovne izkušnje. Velik del te mreže
se bo v prihodnosti spremenil v neke
komercialne oblike, na začetku pa mora
biti prisotna država.
Zanimiva je ta vaša ugotovitev, da je
lahko priti do denarja za projekte, da pa
je problem v ljudeh in njihovih idejah.
Kaj svetujete Slovencem?
Moja vrata na ministrstvu bodo vedno
odprta m tudi svojim ljudem na ministr-
stvu poskušam to dopovedati. Podjetni-
kom bi rekel takole: če imajo ljudje idejo
m vsaj približno vedo, da s to idejo ne
tvegajo preveč, potem naj jo začnejo
uresničevati. Obrnejo naj se levo m des-
no, ker je že sedaj veliko institucij, ki
znajo pomagati. Podjetništvo je seveda
stvar vsakega posameznika in mnogi, ki
so stopili v podjetniški svet, so si kasneje
premislili. Toda, če imajo voljo, naj čim-
prej začnejo. Danes je v Sloveniji tudi
izredno ugoden čas za razvoj podjetni-
štva, čeprav se na prvi pogled morda zdi
drugače. Ljudje se tega premalo zaveda-
jo. Podjetništvo na zahodu je zelo konku-
renčno, včasih propade tudi več kot po-
lovica novo nastalih podjetij v roku petih
let. Pri nas statistika kaže, da je ta pro-
pad zelo majhen, kar je posledica spet
pomanjkanja malega in srednjega po-
djetništva. Kot sem dejal, imamo tu pra-
vo črno luknjo in kdor bo prej začel, ima
bistveno večje možnosti za uspeh.
Med svojimi načrti ste zapisali tudi
ustanavljanje inkubacijskih centrov, pri
tem računate tudi na uporabo kakšne
bivše vojašnice v Sloveniji. Kakšna naj
bi bila vloga takšnih centrov?
Inkubatorji so specifična oblika spod-
bujanja podjetništva. V njih nudijo pro-
stor, znanje, opremo od telefaksov do
printerjev in računalnikov ter kadra. Da
bi inkubator lahko deloval v res pravi
šolski obliki, je treba najprej zagotoviti
prostor. Tisti, ki danes delujejo v Slove-
niji, so okrnjeni ravno zaradi neustrez-
nih prostorov. V svojih razgovorih
s predsednikom Drnovškom sem resnič-
no prosil za to, da bi dobili kakšen ustre-
zen dovolj velik prostor, ki je ostal pra-
zen po odhodu vojske. Seveda v enem
inkubatorskem centru ne moreš rojevati
tisoč novih podjetij v enem letu, po-
membno pa je nekaj drugega. Podjetja,
ki se rojevajo v takšnih inkubatorjih, so
zelo solidna in malokdaj propadejo, bi-
stveno manjši je osip kot v podjetjih, ki
nastajajo kar tako, brez neke strokovne
pomoči.
Kakšna pa naj bi bila vloga posebne
agencije za sodelovanje s svetom, ki jo
prav tako nameravate ustanoviti v vašem
ministrstvu?
Ideja o takšni agenciji se mi je porodila
potem, ko sem že prišel na ministrstvo.
Spoznal sem, da je izredno veliko pove-
zav s svetom, ki pa so neurejene in ni
neke organizirane oblike, da bi se o teh
stikih kaj več vedelo med tistimi, ki bi
informacije potrebovali v praksi. Teh in-
formacij iz sveta je ogromno in zdi se mi,
da bo ministrstvo moralo opravljati tudi
te agencijske posle. Kasneje pa bi morda
ustanovili pravo agencijo, ki bi povezo-
vala tudi zahodni in vzhodni svet. V Slo-
veniji imamo zagotovo največ podjetni-
ških izkušenj na področju vzhodne Evro-
pe, zato se mi zdi umestna ustanovitev
takšne agencije, ki bi pomenila stik med
vzhodom in zahodom na področju po-
djetništva.
Kakšna pa bosta v prihodnje vloga in
pomen Sklada za razvoj drobnega gospo-
darstva v Sloveniji?
Ta sklad bom poskušal preoblikovati
iz kreditne ustanove, kar je bil doslej,
v sklad za pospeševanje podjetništva,
o tem, ali bo nekdo dobil kredit ali ne,
naj odloča banka. Imajo svoja načela,
svoje kriterije, država pa si težko zmi-
šljuje svoje kriterije. Država naj omogo-
ča, da bo stik med podjetniškim in fi-
nančnim sektofjem lažji. To pomeni, da
moramo dajati garancije za kredite, sub-
vencije za obresti, zagotavljati infra-
strukturo, tako da se investicije v podjet-
ništvo pocenijo. Želim, da se dejavnost
sklada preusmeri v to, da dajemo čim
manj kreditov. S tem bomo tudi lažje
dobili tuji kapital, ki Slovenijo še vedno
smatra za rizično deželo in zavarovanje
njihovih kreditov v naša podjetja je mo-
goče najboljša oblika pospeševanja pri-
toka tujih kreditov v naša podjetja.
Majhna in srednja podjetja ter obrtne
delavnice se v primerjavi z velikimi
družbenimi podjetji sicer srečujejo
z manjšimi problemi pri zaposlovanju
delavcev, boljša je akumulacija, manjše
so izgube, med največjimi problemi pa
sta zagotovo nelikvidnost ter finančna
nedisciplina pri poravnavanju plačil.
Nameravate na ministrst\'u storiti kaj
konkretnega za odpravljanje teh težav?
V tem trenutku je težko odgovoriti. Če
po svetu opazujete podjetništvo, je tudi
tam eden največjih problemov prav lik-
vidnost, tudi če je ta sektor visoko dono-
sen. Povsem se temu problemu ni mogoče
izogniti. Želim, da dosežemo nek odnos
s skladom, ki naj bi pri tem pomagal.
Pomembno pa je še nekaj drugega. Pro-
blemi likvidnosti v manjših podjetjih so
pogosto povezani z neustreznim uprav-
ljanjem. Mnogi, ki so imeli doslej zelo
majhna podjetja in so jih povečali, se
srečujejo z velikim tveganjem. V svetu
obstojajo svetovalne službe, ki pomagajo
pri rasti teh podjetij in tudi tega nam
v Sloveniji manjka. Veliko manj bi bilo
likvidnostnih težav, če bi se ljudje zave-
dali, kakšne težave se lahko pojavljajo
z rastjo podjetij. Vem, da gre tudi za
pravne probleme, zlasti v obrtništvu in
zaradi odnosa Službe družbenega knji-
govodstva v plačilnem prometu. Nekaj
teh stvari bomo v kratkem poskušali ure-
diti, da bo varnost obrtnikov v plačilnem
prometu nekoliko večja.
Kako pa se po nekaj tednih počutite
v novi vladi in kako sodelujete med se-
boj? V preteklosti smo slišali, da odnosi
med ministrstvi niso bili najboljši.
Prve izkušnje so dokaj dobre. Ljudje
v gospodarskem delu vlade se med seboj
dobro poznamo in med nami ni nobenih
zamer, ne strankarskih ne kakšnih dru-
gih, tako da ni razlogov za nesodelova-
nje. Smo pa ljudje, ki se doslej nismo
ukvarjali z državnimi posli. Prvi dnevi so
precej nenavadni, iščemo pisarne in ugo-
tavljamo, kdo so naši sodelavci in kakšni
so. Sem pa prepričan, da bo izvršni svet
kooperativen in da se bo dalo dogovarja-
ti. Kolikor vem, v stari vladi te koopera-
tivnosti ni bilo.
IRENA BAŠA
Foto: EDO EINSPIELER
SENCE
NA SONČNI STRANI ALP
TRENUTKI ODLOČITVE
- Ob dokončnem priznanju
Slovenije (potem ko je posta-
la 176. članica Organizacije
Združenih narodov) je prav,
da se spomnimo nekaterih
mejnikov do trenutka, ko je
zavihrala slovenska zastava
na jamboru prd palačo OZN
na East Riverju (Vzhodni
reki).
23. december 1990: Na ple-
biscitu je za samostojno in
neodvisno Slovenijo glasova-
lo 88,5 odstotka volilnih
upravičencev. S trm so zani-
kali strahove nekaterih
strank, da se plebiscit ne bi
bil posrečil (nekatere stranke
takratnega Demosa so se celo
ogrevale za to. da bi plebiscit
veljal, če bi za samostojnost
glasovalo le 26% volilnih
upravičencev).
7. marec 1991: Slovenska
skupščina je sprejela mora-
torij na služenje Slovencev
vJLA
26.	maj 1991: Prvi »spo-
pad« med TO in J A v Pekrah.
25.	junij 1991: Razglasitev
neodvisnosti, potem ko je
slovenska skupščina sprejela
Temeljno ustavno listino
o samostojnosti in neodvis-
nosti Republike Slovenije.
Milan Kučan je na razglasi-
tvi rekel: »Nocoj so dovolje-
ne sanje, jutri je nov dan.«
27.	junij 1991: Tanki in
druge enote JA so napadli
Slovenijo. Začela se je de-
setdnevna vojna, v kateri je
na obeh straneh padlo 65
ljudi.
7.	julij 1991: Začetek tri-
mesečne zamrznitve vseh od-
ločitev, vezanih na osamo-
svojitev.
8.	oktober 1991: Slovenija
je dobila lasten denar (to-
larje).
26.	oktober 1991: Sloveni-
jo je zapustil zadnji jugoslo-
vanski vojak.
16. december 1991: Evrop-
ska skupnost se je odločila,
da bo skladno z interesi po-
sameznih držav nekdanje Ju-
goslavije priznala njihovo
neodvisnost.
19. december 1991: Slove-
nijo so priznale Nemčija,
Islandija in Švedska.
13. januar 1992: Slovenijo
je priznal Vatikan.
15. januar 1992: Evropska
skupnost in mnoge druge dr-
žave so priznale obstoj nove
evropske države in prve slo-
venske države v zgodovini.
24. marec 1992: Slovenija
je postala polnopravna čla-
nica Konference o evropski
varnosti in sodelovanju.
21.	maj 1992: Slovenijo je
priznalo že 80 držav, med
njimi tudi ZDA in mnoge ne-
uvrščene države, ki so bile
dolgo pod vplivom Beograda
oziroma srbske politike in so
še vztrajale pri celoviti ne-
uvrščeni Jugoslaviji, čeprav
je ni več.
22.	maj 1992: Organizacija
združenih narodov je tudi
uradno priznala Slovenijo,
BiH in Hrvaško. Milan Ku-
čan je nastopil pred pred-
stavniki vsega sveta, Slove-
nija je dobila svoj sedež v pa-
lači Združenih narodov in
zastavo na jamboru pred pa-
lačo.
S tem je bil sklenjen posto-
pek mednarodnega prizna-
nja, zdaj pa se pravo delo še-
le začne: v mednarodni de-
javnosti, v vključevanju Slo-
venije v specializiranih orga-
nizacijah in ustanovah OZN,
zlasti v finančnih, predvsem
pa bi morali združiti vsa pri-
zadevanja, da gospodarsko
ne bi potonili in zgubili stika
z razvitimi.
NAPOSLED	MANJ
STRANK? - Pripravljene so
teze za zakon o političnih
strankah na Slovenskem, ki
naj bi na to področje vpeljal
več reda. Bistvena novost je
ta, da bo odslej moralo stran-
ko ustanoviti najmanj 100
udeležencev namesto dose-
danjih 20. Zakon naj bi po-
tegnil tudi jasnejšo ločnico
med političnimi združenji in
drugimi združenji.
Več kot 80 strank na Slo-
venskem namreč ne pomeni
preobilice demokracije, tem-
več prej igračkanje z njo. Tu-
di deset parlamentarnih
strank in skupin v skupščini
je veliko, kar dokazujeta raz-
pad nekdanje koalicije in
ustanavljanje novih. Dr.
Franc Zagožen iz Slovenske
ljudske stranke meni, da se
bo šele po dveh ali treh voli-
tvah slovenski politični pro-
stor nekoliko razčistil. Za
takšno število volilcev in
prebivalcev, kot jih ima dva-
milijonska Slovenija, bi bili
normalni dve močnejši
stranki, in sicer ena s social-
demokratsko, druga pa
z ljudsko ali krščanskodemo-
kratsko usmeritvijo.
POZABUENA OBLET-
NICA - V ponedeljek je mi-
nilo 100 let od rojstva (datum
je bil določen na Titovo željo,
ne glede na 7. maj, pravi
rojstni dan) Josipa Broza Ti-
ta, enega največjih politikov
in državnikov našega časa,
kot ga imenuje Jože Smole,
njegov nekdanji osebni taj-
nik (med letoma 1968 in
1970), zdaj poslanec v slo-
venski skupščini. V Smoleto-
vi knjigi Spomini, ki so
dnevniški zapisi iz časov, ko
je Smole skrbel za osebne in
državniške zadeve Josipa
Broza, je tudi več novih po-
drobnosti. Med njimi ta, da
se je Tito ves čas najbolj bal
izbruha nacionalizma prav
v Srbiji, kot bi se bil zavedal,
kaj se lahko iz tega izcimi.
Zdaj je jasno, da je srbski
nacionalizem povzročil voj-
no na Slovenskem in morijo
najprej na Hrvaškem, potem
pa še v Bosni in Hercegovini.
Po Smoletovih besedah je
neodgovorno, kar v »spomi-
nih« počno mnogi posamez-
niki, ki se jim je Titu uspelo
približati na sto metrov, zdaj
pa so postali »strokovnjaki«
za pljuvanje po njem. Za
izraz slovenskega provinci-
onalizma pa ocenjuje nekda-
nji Titov osebni sekretar
spreminjanje imen krajev in
ulic, ki so bile imenovane po
Titu. Celo Indijci so pustih
pri miru znamenja britanske
Kolonialne vladavine v Indi-
ji, saj so del indijske zgodo-
vine. Pri nas pa je videti, kot
bi nekateri hoteli neko ob-
dobje zgodovine preprosto
izbrisati, kar pa ni mogoče,
pravi Jože Smole.
(PRE)NIZKE KAZNI
- Lani je bilo v Sloveniji ob-
toženih 987 pravnih oseb,
obsojenih pa 613; obtoženih
je bilo tudi 1.504 odgovorne
osebe, obsojenih pa 836. Več
kot četrtina obtoženih prav-
nih in odgovornih oseb je bi-
la s področja trgovine, potem
pa iz industrije in rudarstva.
Vse skupaj postane ne-
kakšna šala, ko zvemo, kakš-
ne so bile kazni, če so po
uspešnih ovadbah iz Službe
družbenega knjigovodstva,
organov za notranje zadeve
ah tržne in sanitarne inšpek-
cije. Največ pravnih oseb je
bilo kaznovanih s po 2.500
tolarji (66%), več kot 50.000
SLT je moralo plačati le 0,8
odstotka kaznovanih. Največ
odgovornih oseb je bilo kaz-
novanih s po 500 tolarji (89,9
odstotka), s po 5.000 SLT pa
le 0,6 odstotka. Pa še pravijo,
da se nepoštenost ne
splača...
v
b£
IH
V
^
S
cs
^
o
-o
>
u
£
Št. 21 - 28. maj 1992

Cariniki pripravljeni
na turistični vai
v celjski carinarnici so se minuli te-
den zbrali upravniki slovenskih cari-
narnic, v pogovoru z direktorjem re-
publiške carinske uprave Francem
Koširjem pa so razpravljali o predvi-
denih novostih v carinski službi, reor-
ganizaciji službe ter pripravi carini-
kov na letošnjo turistično sezono.
O reorganizaciji carinske službe so
v Sloveniji začeli razmišljati takoj po
osamosvojitvi, vendar jih je preseneti-
la južna meja. Franc Košir pojasnjuje:
»Postaviti smo morali 34 novih mejnih
prehodov, organizirati službo na mej-
nih prehodih, presenetil nas je sam
promet na meji. Pričakovali smo zme-
ren promet, vendar sta potniški in zla-
sti blago\Tii promet presegla vsa pri-
čakovanja. Ponekod kar težko obvla-
dujemo položaj.«
Reorganizacija carinske službe bo
odvisna od carinskega zakona, ki
predvideva poenostavitev v blagov-
nem prometu. Carinski zakon naj bi
vseboval evropske postopke carinje-
nja, vsak kamion ali vagon naj ne bi
čakal na carinika, temveč odpeljal
blago direktno v podjetje. Cariniki se
bodo sproti odločali o občasnih pre-
gledih, ki bodo seveda temeljiti. Podo-
ben način je že v praksi na južni meji.
Z reorganizacijo je načrtovana tudi
modernizacija carinske službe. V celj-
ski carinarnici so že storili prvi korak
pri računalniški obdelavi podatkov,
podoben sistem pa naj bi počasi zaži-
vel v celotni carinski službi. Franc Ko-
šir dodaja, da se bo s tem vse dogajanje
preselilo na carinarnice, sedaj pa vsa
obdelava podatkov poteka v Ljubljani,
kar je zamudno in povezano s stroški.
Ker se približuje turistična sezona,
se cariniki pripravljajo tudi na ta čas,
ko bodo kljub vsemu mnogi vendarle
krenili proti morju preko državne slo-
venske meje. Direktor republiške ca-
rinske uprave svetuje: »Posamezni-
kom priporočain, da se obnašajo tako
kot na zahodnih mejah. Če odhajajo na
dopust s prikolico, jo morajo prijaviti
s posebnim obrazcem, prav tako stva-
ri, ki jih začasno izvažajo. Predvsem
velja to za televizorje, videokamere in
podobno. Za podjetja bi bil normalen
postopek zapleten, zato smo se dogo-
vorili, da ne potrebujejo izvoznih ca-
rinskih deklaracij, temveč morajo na
posebnem spisku prijaviti prikolico in
opremo, kar že zadošča za vstop na
tuje carinsko ozemlje. Če želijo fizične
in pravne osebe prikolice pripeljati na
primer iz Hrvaške v Slovenijo, pa mo-
rajo imeti dokument o lastništvu. To
zadostuje, da ne plačujejo nobenih ca-
rinskih dajatev.«
IRENA BAŠA
Za tiste, ki se bodo odločali za dopust
preko drža\Tie meje, bo zagotovo dobro-
došla novost iz Stanovanjsko komunalne
banke. Tam so se odločili za izdajo poto-
valnih čekov, nominiranih v hr\ aških di-
narjih, vnovčlji\'i pa bodo na vseh poštah
na Hrvaškem. Sporazum o tem je že pod-
pisan na slovenski in hrvaški strani, po-
tovalni čeki pa bodo na voljo po pr\'em
juniju.
Franc Košir: »Potem, ko je vzpostavljena
meja med Slovenijo in Hrvaško ugotavlja-
mo, da se fizične in pravne osebe precej
poslužujejo zelene meje. Nadalje opažamo,
da so podjetja začela uvažati blago, ki je po
izvoru iz drugih držav sveta, ne pa iz Jugo-
slavije. Za blago, ki je po izvoru iz naših
bivših republik, se plačuje samo en o(|sto-
tek carinskega evidentiranja. Če je v pošilj-
ki blago tujega, nejugoslovanskega izvora,
pa je treba plačati vse davščine. Podjetja so
to začela izkoriščati in zato predvidevamo
nekaj zaostritev. Če bomo ugotovili kršitve,
nameravamo odvzeti soglasja za poenostav-
ljeni postopek tedenskega carinjenja.«
Foto: EDO EINSPIELER
Slovenska fizika
na olimpiado
v Gimnaziji Celje prvo državno
teiimovanje srednješolcev v znanju
fizike__
v prostorih celjske Gimnazije se je minulo soboto v zna-
nju fizike pomerilo več kot 200 slovenskih srednješolcev
-	organizatorji, celjska podružnica Društva matematikov,
fizikov in astronomov Slovenije, pa so izbrali tudi dvo-
člansko ekipo, ki bo našo državo zastopala na olimpiadi
srednješolcev v znanju fizike v prvi polovici julija na
Finskem.
Na tekmovanju, ki je bilo razdeljeno v štiri zahtevnost-
ne stopnje, so se pomerili srednješolci iz 28 slovenskih
srednjih šol, iz našega območja pa so sodelovali mladi
fiziki iz Gimnazije Celje, Srednje tehniške šole in velenj-
skega Centra srednjih šol. V olimpijsko reprezentanco
Slovenije sta se uvrstila Krešimir Macan in Tadej Mali,
oba iz bežigrajske Gimnazije, ki sta vključena tudi v pro-
gram mednarodne mature. Med nagrajenci in tistimi, ki so
prejeli pohvale, pa je tudi šest srednješolcev iz Celja.
V skupini A (najlažja zahtevnostna stopnja) sta 3. nagrado
prejela Iztok Kavkler (STŠ - Gimnazija Lava) in Tilen
Koklič (Gimnazija Celje), pohvaljna sta bUa Maša
Ostrouh (Gimnazija Celje) ter Boštjan Jurkošek (STŠ
-	Gimnazija Lava), v skupini B pa je 1. nagrado prejel
Mitja Mastnak in pohvalo Jernej Dolenšek (oba STŠ
-	Gimnazija Lava).
IS
Spremeniti zakon
Šmarska občinska skupščina se je odločila za pobudo,
s katero bo predlagala spremembo sedanjega zakona o demo-
grafsko ogroženih območjih.
Šmarska občina je na lestvicah po narodnem dohodku na
prebivalca ter še nekaterih drugih kazalcih med zadnjimi v Slo-
veniji. V občini pa vse bolj ugotavljajo, da je bila prejšnja
ureditev pomoči manj razvitim občinam učinkovitejša. Med
kandidati za pomoč po zakonu o demografsko ogroženili
območjih se zdaj pojavljajo celo najbogatejše slovenske občine
v Šmarju pa prejemajo tako malo denarja, da s takšno zakonsh
ureditvijo ne bodo zmogli odpraviti vzrokov te ogroženosti
V Šmarju so na zadnjem zasedanju občinske skupščine ugotav
Ijali, da je podobno nezadovoljstvo tudi v drugih dejanske
ogroženih občinah, ki jih zakon zavira.
Na tisoče beguncev
v začetku tedna je bilo na
Celjskem že nad 5 tisoč prijav-
ljenih begimcev iz BiH, tisoč več
kot teden poprej. V ponedeljek
se je v velenjski občini število
begimcev povišalo že nad tri ti-
soč, v celjski nad tisoč. Veliko
begimcev je tudi v šmarski, mo-
zirski ter žalski občini, povsod
pa jim skušajo pomagati na ra-
zlične načine. Za vsakim begun-
cem pa je seveda bolj ali manj
tragična življenjska izkušnja.
V velenjsko občino pribeži
dnevno po več deset beguncev, ki
bežijo pred vojno vihro pred-
vsem k svojim sorodnikom in
prijateljem. Tako je večina od
več kot tri tisoč prijavljenih pri
družinah, ki jim skušajo v Rde-
čem križu pomagati zlasti s pre-
hrambenimi paketi te organiza-
cije. V zbirnih centcih, dveh
v Velenju in enem v Šoštanju, je
nad petsto beguncev, večina ma-
ter z otroci. Beguncem že od pr-
vega dne veliko pomagajo tudi iz
Rudnika lignita, organizacija
Karitas, delavci pa so se izkazali
v akciji območnega Svobodnega
sindikata. Zaradi velikega števi-
la beguncev potrebujejo v Vele-
nju obutev, higienske potrebšči-
ne, posteljnino.
Tako kot povsod na Celjskem
pomagajo tudi v celjskem Rde-
čem križu družinam, ki so spre-
jele begunce, s paketi hrane.
V začetku tedna je bilo tu že več
kot tisoč beguncev, od tega
v zbirnih centrih v mestu in na
Teharjah štiristo. Med begunci je
podobno kot povsod 90 odstot-
kov otrok in žensk ter 10 odstot-
kov moških, v glavnem starost-
nikov. Zbiralna akcija v 18 celj-
skih šolah še poteka, Rdečemu
križu pa so že pomagala podjetja
Potrošnik, Metka, Toper, Etol in
Center. V celjski občini potrebu-
jejo trenutno še zlasti posteljni-
no, pa tudi higienske potrebšči-
ne, pralni prašek, plenice in se-
veda hrano.
Razmeroma veliko beguncev,
350. se je prijavilo v šmarskem
Rdečem križu, kjer so v dveh be-
gunskih centrih Rogaške Slati-
ne, na Boču ter na novo v Bistrici
ob Sotli (v centrih jih je skupno
nad dvesto). V tej občini je še pri
družinah večje število, blizu 70
begimcev iz Hrvaške.. Veliko,
nad tristo beguncev iz BiH je tu-
di v mozirski občini (v zbirnih
centrih Golte in Brce 230), kjer
so se za pomoč organizirali kar
najboljše, otroke pa so obiskali
domači osnovnošolci ter vrstniki
iz vrtca.
V žalski občini je 260 prijav-
ljenih beguncev (45 v centru
v Letušu), kar tretjina več kot
teden poprej. Pomagali so jim
učenci z zbiralnimi akcijami ter
Savinjski magazin in Nama.
Največje potrebe so tam prav po
hrani, pralnem prašku in pleni-
cah, za zbirni center v Letušu pa
bi trenutno potrebovali hladil-
nik, saj je tam med otroki slad-
korni bolnik z inzulinom. V laški
občini je iz BiH 98 beguncev,
v konjiški 75 ter v šentjurski 20.
BRANE JERANKO
Dražji vozniški
izpiti
Od ponedeljka, 25. maja,
so v Celju dražje vse stori-
tve občinske komisije za
vozniške izpite. Iz\TŠni
svet je po januarski podra-
žit\i odobril za 35 odstot-
kov \'išje cene.
Za teoretični preizkus
znanja cestno-prometnih
predpisov je potrebno od-
šteti 655 SLT oziroma za
G in H kategorijo 500 SLT,
za praktični del izpita pa
370 (kategoriji A in F), 750
za prvi ali drugi poskus
v B kategoriji, za tretji ozi-
roma vsak naslednji po-
skus pa tisoč 400 SLT. Za
praktični del izpita C in
E kategorije celjska občin-
ska izpitna komisija zara-
čunava 920, za D kategori-
jo pa tisoč 950 SLT.
Priložnost nadarjenim
Poskrbeti bo treba tudi za stimulacijo mentorjev, obljublja
novi šolski minister dr. Slavko Gaber
Organizatorji 1. državnega
tekmovanja srednješolcev
v znanju fizike so minulo so-
boto na celjski Gimnaziji pri-
pra\ili tudi srečanje z no\Tm
šolskim ministrom dr. Slav-
kom Gabrom. Seznanili so ga
s težavami, ki jih imajo pri
svojem delu kar precej, mini-
ster pa jim je obljubil pomoč.
»Tekmovanja v fiziki, prav
tako pa tudi v znanju matema-
tike, astronomije, razvedrilne
matemetike in logike, so v pri-
merjavi s podobnimi tekmova-
nji v znanju tujih jezikov,
v precej neenakovrednem po-
ložaju«, je bila ključna ugoto-
gvitev mentorjev, ki so opo-
zarjali na težave pri svojem
delu z učenci. Slovenske sred-
nje šole so zvečine slabo
•opremljene, učenci, ki se uk-
varjajo s tehničnimi dejav-
nostmi, morajo velikokrat iz
lastnega žepa kriti stroške ra-
ziskovalnega dela, najuspeš-
nejšim na tekmovanjih pa or-
ganizatorji ne morejo ponuditi
niti stimulativnih nagrad.
Včasih so prirejali vsaj poletne
šole, vendar pa kaže, da bo le-
tos zmanjkalo denarja še za
takšne nagrade, so ugotavljali
mentorji in pri tem opozarjali,
da so najboljši učenci v znanju
tujih jezikov nagrajeni s polet-
nimi jezikovnimi šolami v tu-
jini.
Minister dr. Slavko Gaber je
mentorjem in članom Društva
matematikov, fizikov in astro-
nomov Slovenije obljubil po-
moč ministrstva - tako pri red-
nem delu kot tudi v organiza-
ciji letošnjih poletnih šol,
mentorjem pa je tudi zagoto-
vil, da bodo sistemi za stimu-
lacijo njihovega dela vgrajeni
v Pravilnik o napredovanju
učiteljev, ki naj bi bil narejen
v teh dneh. Pri stimulaciji, k
je za kakovostno delo mentor-
jev nujna, pa so učitelji bolj
kot na višje plače, opozarjali
na možnosti napredovanj^i
potrebnost boljše opremljeno-l
sti šol, dodatne opreme, ki j'
učenci potrebujejo za raziskO"
valno delo ter založenosti šol'
skih knjižnic s strokovno litf.
raturo.	I. STAMEJCl^i
Člani Komisije za populariza-
cijo fizike so v pogovoru opo-
zarjali, da zaradi slabe oprem
Ijenosti slovenskih osnovnih it
srednjih šol znanje naših mla-
dih fizikov vse preveč ostaja
na ra\Tii vzhodnega, teoretič-
nega znanja. Na mednarodnil>
tekmovanjih učenci iz razNitib
zahodnih držav blestijo pred-
vsem s svojim praktičnim zna-
njem - sposobnostjo, da teore-
tično zastavljen fizikalni pro-
blem rešijo na eksperimenta!
ni osnovi. Naši mladi fiziki, ki
v teoretičnem znanju ne zao-
stajajo, pa marsikateri instru-
ment celo prvič vidijo... ___
Center za liegunce v Radečaii
Tudi v laški občini bodo
v teh dneh dobili center za be-
gunce iz BIH. O centru so go-
vorili na zadnji seji Iz\TŠnega
sveta, kjer so ugotovili, da je
največji problem v tem, ker so
praktično brez ustreznih loka-
cij za sprejem okoli 300 be-
guncev. Končno so našli
ustrezno rešitev v Prevzgoj-
nem centru v Radečah, ki ga za
sprejem pripravlja Občinski
štab za Civilno zaščito.
Varovance Prevzgojnega do-
ma so preselili v drugo stavbo,
v prazni pa bodo nastanili
skupino beguncev. Del begun-
cev bo pod šotori, ki so jih že
postavili ob tej zgradbi. Zaen-
krat naj bi zagotovili prostor
za okoli 150 beguncev, obstaja
pa možnost za še dodatno po-
stavitev šotorov.
Ureditev zbirnega centra
opravljajo delavci preko jav-
nih del, zagotovili pa bodo tu-
di ustrezne zdravniške, in-
špekcijske in druge službe.
Zbirni center bi moral biti
urejen že v začetku tedna, ven-
dar se je po besedah načelnika
Občinskega štaba CZ Franca
Kapuna zataknilo pri denarju,
ki je potreben za prestavitev
nekaterih stvari v Prevzgoj-
nem zavodu v Radečah.
Zakasnitev ureditve centra
je pojasnil upravnik Prevzgoj-
nega doma Berti Šipek: Mi
smo se v glavnem preselili,
preseliti pa moramo še pralni-
co in sušilnico, saj to ne more
biti med begunci. Za to pa je
potreben denar, ki ga mi ni-
mamo. Osebno pa ne vidim no-
benih zadržkov, da se tudi to
ne bi uredilo in bo lahko cen-
ter sprejel begunce v nasled-
■ njih dneh.
T. VRABL
Praznili patronažnili sester
Patronažna služba, ki deluje v celjskem zdravstvenem domu
že tri desetletja, bo v petek proslavila svoj jubilej.
Osrednja prireditev, na katero vabijo vse svoje prijatelje, bo
ob 14.30 v Prostorih zavarovalnice Triglav v Celju.
Obletnico pa bodo zabeležile tudi delovno. V petek dopoldne
bo strokovni seminar sekcije slovenskih patronažnih sester, na
katerem bodo strokovnjaki spregovorili o oskrbi bolnikov
z nekaterimi značilnimi obolenji ter še posebej o uporabi orto-
pedskih pripomočkov in poteh za njihovo pridobitev.
V SIfupnosti uspešneje
Obmejna šmarska občina se je odločila pristopiti k spor^
zumu o ustanovitvi Skupnosti obmejnih občin severovzhodu'
Slovenije, kamor se bodo zaradi skupnih interesov združile ^
mariborske regije občine Ptuj in Ormož ter iz pomurske Le"'
dava in Ljutomer. Med seboj ter z obmejnimi občinami Hrvašl''
se bodo povezovale na najrazličnejših področjih, povsod P^
opažajo to kot nujo še zlasti po trenutnih težavah po nastani'''
novih držav. Delovanje Skupnosti bodo omogočili z denarjf''^^
občin pristopnic, za sedež Skupnosti pa se bodo odločili vsaKI
leto znova in ne bo stalno na Ptuju, kot so nameravali spi^'^
O sporazumu se odločajo na sejah občinskih skupščin in v šm^f'
ski so se poslanci že strinjali. Šmarska občina ima več neposre^'
nih interesov, med drugim reševanje problematike Sotelsk^f
jezera, pa tudi spremembo zakona o demografsko ogrožeP''^
območjih, pri čemer računa na istomišljenike iz teh občin. ^
Št. 21 - 28. maj 1992
71
Šolstvo se ne ureja
za pol leta_
Državi s taifo malo prebivalcev kot Jih Ima Slovenija, le znanje zelo potrebno, meni novi
minister za šolstvo In šport dr. Slavko Gaber
Po prvih korakih, ki jih je storila nova
slovenska vlada, bi lahko dr. Slavka Gabra,
ki v Drnovškovi ekipi odgovarja za šolstvo
in šport, ocenili za enega bolj učinkovitih
ministrov. Po prvem tednu ministrovanja je
najavil nekaj odmevnih potez - mednje pa
ob 38,4-odstotnem povišanju učiteljskih
plač vsekakor sodita tudi skrčenje preizku-
sov znanja letošnje generacije osmošolcev
na samo dva predmeta (matematiko in slo-
venščino) ter dodatnih 46 oddelkov prvih
letnikov v slovenskih srednjih šolah.
Preizkusi znanja slovenskih osmošolcev
so ob preverjanju znanja potrebni tudi za
vpis v srednje šole, kjer bodo vpis v prve
letnike šolskega leta 92/93 zaradi premalo
prostih učnih mest omejevali. Zakaj ste se
odločili za skrčenje preizkusa na samo dva
predmeta?
»Dejstvo je, da smo tretji predmet iz sku-
pinskega preverjanja ukinili in osmošolcem
(v četrtek, 28. maja) ne bo potrebno oprav-
ljati še te obveznosti. Verjamemo, da so pri-
tiski ob koncu šolskega leta, vsa silna oce-
njevanja in napetosti že brez tega predmeta
preveliki. Že doslej so pri vpisu v srednje
šole z omejenim vpisom upoštevali samo
rezultate obeh obveznih predmetov - slo-
venščine in matematike. Zakaj bi učence, ki
so že tako dovolj obremenjeni s šolo, še
dodatno obremenjevali?«
Ob tem ste zagotovili še dodatnih 46 od-
delkov prvih letnikov v slovenskih srednjih
šolah in s tem .rešili' še tisoč in toliko osmo-
šolcev, ki bi drugače ostali brez možnosti za
nadaljnje šolanje...
»Verjetno je vsem znano, da je pritisk na
srednje šole velik. Osebno mi je popolnoma
jasno, da Slovenija potrebuje veliko dobro
šolanega kadra in bi bilo nesmiselno tem
mladim kratiti možnosti za šolanje. Pod
prejšnjim ministrom je bilo že precej nare-
jenega, strokovni delavci v ministrstvu so se
zelo potrudili in pripravili vse potrebno, da
odpremo še teh dodatnih 46 oddelkov. Na
Ljubljano, kjer je tudi pritisk na šole naj-
večji, odpade glavnina - 27 oddelkov, v Ši-
ški smo odprli tudi novo gimnazijo. S tem je
bilo veliko zapletov - a upam, da so zdaj
razrešeni in bomo imeli čez nekaj let še 60
več gimnazijskih maturantov, ki nam bodo
še kako potrebni.«
Nekaj mesecev nazaj se je vlekla polemi-
ka ob racionalizaciji slovenske srednješol-
ske mreže. Precej hude krivi je bilo tudi na
Celjskem, glavni očitki pa so leteli na ne-
strokoven pristop ministrstva, ki je ukinjalo
- za otroke in celo glede na možnosti zapo-
slovanja - najbolj zanimive programe. Kako
boste racionalizacijo, ki je vsekakor potreb-
na, zastavili vi?
»Racionalizacijo razvunem kot neko ure-
ditev, ki nujno ne predpostavlja krčenja.
Vzpostaviti bi morali mrežo, ki bi relativno
ustrezala potrebam učencev, učenk in na
nek način tudi družbe. V preteklosti se je
pokazalo, da je nemogoče diktirati ljudem
in jim vsiljevati odločitve o lastnem izobra-
ževanju. Naša politika bo šla v smeri pove-
čanja svobode izbire. Pri tem seveda nima-
mo neomejenih možnosti - sredstva so ome-
jena in z njimi je treba znati gospodariti.
Vsekakor bomo vse, kar je v zvezi z raciona-
lizacijo srednješolske mreže le mogoče, po-
storili že ha jesen, da ne bi spet zašli v ča-
sovne težave takrat, ko je to najbolj nepo-
trebno in najbolj nevarno ter vroče - šele na
pomlad oziroma že krepko v pozni po-
mladi.«
Ena vaših prvih potez je bila v korist
osnovnošolcev. Kaj pa čaka srednješolce
- zdajle se pripravljajo na zaključne izpite,
pa so spet problemi s katalogi znanj in vsem
tistim, kar bi bilo na šolah potrebno pravo-
časno pripraviti, pa marsikje ni.
»Ministrstvo sem prevzel v ne posebno
ugodnem času za takšno dejanje. Veliko
stvari je že davno zavoženih in verjetno ni
posebna skrivnost, da je šolski sistem tak-
šen organizem, ki na hitrico ne prenese pre-
velikih posegov. Ne obljubljam ničesar! Mi-
slim, da so nekatere stvari zamujene in je
njihovo reševanje preprosto izven časovne-
ga dosega. Zaključni izpiti bodo. Naredil pa
bom vse, da bodo kolikor je le mogoče ko-
rektno in kvalitetno izvedeni.«
Pa prihodnja leta?
»Načrtujemo postopno uvedbo trajnejše
konceptualne rešitve, ki bi zadevala ekster-
na preverjanja in ocenjevanja. Uvajali bi jih
skozi več let, z vnaprej znanimi zahtevami
za učenke in učence. S tem bi na nek način
zmanjšali napetosti, ki so prisotne ob to-
vrstnih ocenjevanjih. Gre za vsekakor pre-
mišljene, upam pa, da tudi domišljene pote-
ze, ki bi jih poskušali postopoma vpeljati
v šolski sistem, in ki bi na nek način tudi
dvignile kvaliteto. Gre nam za kvaliteto de-
la in nadzor nad tem, kaj se v šolah dogaja.
Vendar pa spet ne za inšpekcijski sistem
- ampak nadzor, ki sloni na out-putih, in ki
je kvalitetnejši od vseh drugih. Radi bi ve-
deli, ali je nek učitelj v štirih, petih letih
učenca kaj naučil ali ne. Tega nadzora pa ne
vrši samo država, ampak predvsem učenci,
ki dobro vedo, ali jih je njihov učitelj oziro-
ma učiteljica kaj naučil.«
Pravite, da se nobenega šolstva ne da ure-
jati za šest mesecev, kolikor bo približno
trajal vaš zdajšnji vladni mandat. Zato se
boste urejanja šolskega sistema lotili dolgo-
ročno - eden ključnih problemov v sloven-
skem šolstvu pa je prav položaj učitelja.
Kategorizacija učiteljskih delovnih mest,
šolski normativi in standardi ter nenazad-
nje učiteljske plače... kaj lahko pričaku-
jemo?
»Prva poteza, in upam da tudi smer na-
daljnjih potez, ko gre za relativno ključno
finančno plat, je bila v vladi že dosežena. To
naj bo smernik, za katerega si bomo priza-
devali - če nam bo vselej uspevalo pa je,
seveda, že drugo vprašanje... Status učite-
ljev bomo poskušali najprej popraviti zno-
traj možnosti, ki jih ima ministrstvo. Gre za
upam da končno vendarle objavljen pravil-
nik o napredovanju. Dolgoročno pa sma-
tram za zelo pomemben del urejanja tega
statusa eksterno preverjanje in pa možnosti
za dodatno izobraževanje učiteljev doma in
na tujem. Če nam bodo uspeli nekateri
predvideni transferji naših ljudi izven Slo-
venije, hkrati pa tudi pridobiti nekatere do-
bre predavatelje iz tujine v Slovenijo, potem
bodo začetni, fundamentalni koraki nareje-
ni. Verjamem pa, da to resnično ni stvar
šestih mesecev. Pol leta je na teh poljih pač
prekratek čas.«
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDO EINSPIELER
CELJSKI SEJMI
Uspešen pomladanski sejem
v soboto se je na razstav-
nih prostorih Zavoda Go-
lovec končal 10. POS, ki si
ga je v osmih dneh ogledalo
26 tisoč obiskovalcev.
Na več kot 8 tisoč kva-
dratnih metrih razstavnih
površin se je predstavilo
171 razstavljalcev iz Slove-
nije, Avstrije, Italije in Ma-
k^onije. Končna ocena
prireditve je zelo ugodna,
saj je sejem vzbudil veliko
zanimanja v domači javno-
sti, pokrit pa je tudi s fi-
nančne plati. Razstavljalci
so pohvalili organizacijo,
v prihodnje pa si želijo več-
je sodelovanje konkurenč-
nih podjetij, zlasti iz tujine,
saj se le tako lahko celovi-
teje primerjajo s proizva-
jalci iste panoge. Organiza-
torji bodo v prihodnje sku-
šali zadovoljiti tako stro-
kovnjake, ki se zavzemajo
za krajše in specializirane
sejme, kot trgovce, ki so
bolj naklonjeni daljšim
prireditvam, po možnosti
z dvema koncema tedna.
Pomladanski sejem se bo
v naslednjih letih še razvi-
jal. Želja organizatorjev je,
da preraste v drugo največ-
jo sejemsko prireditev, ta-
koj za jesenskim Me^a-
rodnim obrtnim sejmom, ki
se bo letos pričel II. sep-
tembra in bo slavil jubilej,
25 letnico delovanja.
PRIMOŽ ŠKERL
Sodelovanje z avstrijsko GZ
Sejemsko prireditev je obiskal tudi avstrijski trgovin-
ski ataše mag. Raymund Gradt. Ob ogledu sejma je
izrazil zadovoljstvo in pripravljenost za nadaljnje sode-
lovanje s celjsko sejemsko hišo. Preko ljubljanskega
predstavništva bodo v prihodnje obveščali avstrijsko go-
spodarsko zbornico, ta pa bo prireditev podrobneje pred-
stavila podjetjem v svoji državi in jih pritegnila k sodelo-
vanju.
Turizem v Sloveniji
Turistična zveza Celje je na okrogli mizi predstavila
dosedanji razvoj in vizijo turizma na Slovenskem v pri-
hodnje. Primerjali so naše razmere z evropskimi ter po-
udarili, da smo največ dosegli na področju hotelirstva in
zdravilišč. V interesu družbe mora biti razširitev turi-
stičnih in rekreativnih kapacitet s posebnim poudarkom
na naših delavcih, ki jim moramo nuditi večje možnosti
izkoriščanja prostega časa. Prosti čas in denar pa sta
osnovna pogoja za uspešno turistično delovanje. Mini-
mum, ko lahko govorimo o turizmu, je 2 tisoč dolarjev
letnega narodnega dohodka na prebivalca, kar pa Slove-
nija izpolnjuje.
Doiier odziv podjetnilcov
Da imata inovativnost in
podjetništvo v Sloveniji
znatne možnosti za uspeh, je
pokazalo srečanje slovenskih
in evropskih direktorjev, na
katerem so predstavili tudi
Evropsko Združenje za rizič-
ni kapital (EVCA), TH
— evropsko združenje za
transfer in kooperacije v ma-
lem gospodarstvu in pro-
gram ministrstva za malo go-
spodarstvo.
EVCA je oblika nadgrad-
nje EGS-a in EFTE, le da
ima enotno metodologijo in
kriterije. Pojavlja se tam.
kjer nastane največ inovativ-
nih programov, zlasti indu-
strijskih in storitvenih, ki
potrebujejo rizični kapital za
hitro realizacijo. Servisira
tudi ekspertne raziskave,
predvsem za večje projekte
v začetni fazi. Slovenija bo
postala članica združenja pr-
vega julija in bo nekakšen
most med evropskim vzho-
dom in zahodom.
Tli je bila ustanovljena
s strani EGS z namenom po-
magati novim tehnologijam,
izdelkom in storitvam, o ka-
terih tudi objavljajo brez-
plačne informacije.
Ministrstvo za malo gospo-
darstvo je seznanilo prisotne
o petih projektih financira-
nja iz sklada PFARE, iz ka-
terega je Sloveniji odobreno
2,5 milijonov ekujev nepo-
vratnih sredstev, celotna
vsota v prvi fazi znaša 9 mili-
jonov, v drugi pa še nadalj-
njih 28. Po kriterijih PFARE
moramo v vsaki regiji uspo-
sobiti najmanj dve konku-
renčni podjetji, usposobili pa
naj bi še 15 vladnih svetoval-
cev za urejanje davčne poli-
tike in 700 menedžerjev za
vodenje malih podjetij.
Tovarniška 35, Celje
telefona: 063/38-711, 38-656, fax: 063/38-493
Računalniški inženiring
Alarmno-varnostnI sistemi
Računovodske storitve
Trgovina
NOVO pH SPEKTRU
Oddelek »AVTOMOBILI« nudi cenjenim strankam ugoden nakup
osebnih vozil znamk OPEL, FORD, FIAT in HONDA.
KONKUMNČNE CENE, DOBAVA TAKOJ, PRODAJA TUDI NA LEJkSINO.
Ogled vozil in informacije pri SPEKTRI, Tovarniška 35, Celje,
tel. 38-711, 38-656.	^^^ ^^^^ ^^^ RAZOČARALI!
Št. 21 - 28. maj 1992
8
Brezkrven konec sezone
Po premieri Siieriociiovega zadnjega primera
Za zaključek letošnje sezone so v celj-
skem Slovenskem ljudskem gledališču
pripravili slovensko praizvedbo detek-
tivke ameriškega sodobnega dramatika
Charlesa Marowitza (rojenega leta 1934
v New Yorku) Sherlockov zadnji primer.
Spretno napisano odrsko različico pri-
ljubljenega literarnega mita sira Arthur-
ja Conana Doylcja (1859-1930) je avtor
najprej krstil v obliki enodejanke 1974.
leta v Londonu, deset let pozneje pa
v današnji obliki v Los Angelesu.
Znane žanrske junake je Marowitz
uporabil, da bi na intelektualno vzne-
mirljiv in hladen način spregovoril o raz-
merju med samozavestnim gospodarjem
Holmesom in njegovim stalnim spremlje-
valcem ter posredovalcem njegovih pod-
vigov dr. Watsonom. V zgodbi iz viktori-
janske dobe, ko je tudi v reševanju naj-
hujših zločinov še zadoščala individual-
na pamet, razumska kombinatorika in
dobro poznavanje temeljnih naravoslov-
nih zakonitosti, je avtor našel možnost
izostritve univerzalnega motiva nasprot-
ja med gospodarjem in služabnikom, ka-
kor ga poznamo v svetovni literaturi tudi
iz diTJgih primerov (Don Kihot - Sančo
Pansa, Don Juan - Sganarell itd.). Ker
gi e tokrat za posebno okolje bistroumne-
ga razreševalca zločinskih zagonetk, je
v ospredju predvsem konverzacijska igra
dveh intelektov, ki spoštuje zakonitosti
žanra, a jih zna tudi v prid zapletanju in
razpletanju dogajanja kršiti.
Brez dvoma je ključna za žanr detek-
tivke prav stopnjevana napetost, ki ved-
no bolj izziva in privlači gledalčev inte-
lekt k ugibanju o tem, v čem je skrita
spletka, prevara in kdo je najspretnejši
prevarant. Zaželeno je, da je taka, pred-
vsem na razumu grajena igra obogatena
tudi z določeno mero duhovitosti, ironije
(tudi avtoironije) in humorja. Zal smo
obojega gledalci celjske uprizoritve po-
grešali: zlasti v prvem delu nas dolgočas-
no besedovanje nikakor ni pritegnilo
v razreševanje možganske naloge, saj mu
je manjkalo bolj sproščene in življenjsko
prepričljive duhovitosti ter energije.
V spletko nas tako pritegne šele zaklju-
ček prvega dela, tako da potem tudi dru-
gi del nekoliko bolj vznemirljivo steče
mimo nas.
Režiser Jaša Jamnik je ob sodelovanju
dramaturginje Ire Ratej (asistentka je bi-
la Staša Mihelčič) sicer skrbno pazil na
preglednost in dokaj umirjen tok dogaja-
nja, ni mu pa uspelo napetosti dovolj
stopnjevati in dogajanja obogatiti s so-
dobno senzibilnostjo. Uprizoritev je za-
čel s Sherlockovim soliranjem na sakso-
fonu (variacije na Schumannovo Sanjar-
jenje), s čimer je nakazal vez med klasiko
in sodobnostjo (džezovska improvizaci-
ja) ter dal vedeti - vse, kar boste videli,
bo le variacija na znano temo, vse bo le
igra izvajalcev, tukaj in zdaj. Temu kon-
ceptu je sledila tudi scena Tomaža Štruc-
la in Vilija Korošca, ki je kvadrat igral-
nega prostora obdala s treh strani s stop-
nicami ter z najnujnejšimi kosi pohištva
(mogočen fotelj, obešalnik) in rekviziti
(šah, palica, pipa). Vse je torej postavlje-
no v poudarjen okvir odra, domala ringa,
kjer se pred nami odvija intelektualni
dvoboj (šah) gospodarja in služabnika.
Scena je torej poudarjala gledališkost
dogodka, vendar je z odsotnostjo bolj
realističnega ambienta igralcem omeje-
vala in oteževala doseganje prepričljivo-
sti, predstavi v celoti pa onemogočila
večjo mero spektakulamosti. Ustreznejši
so bili viktorijanski kostumi Tanje Pav-
šič in glasba Gregorja Strniše, ki je pre-
pletal prvine klasike in džeza z obvezni-
mi žanrskimi efekti.
Za statično, mestoma kar pretirano ru-
tinsko in brezbarvno uprizoritev nosi po-
leg scenografije in režije delež krivde tu-
di dokaj rutinska igra protagonistov. Ta-
ko Marjan Bačko svojega dr. Watsona ni
prikazal v vsej njegovi življenjski priza-
detosti in upognjenosti iz katere se rodi
zločinski naklep. V njegovi akciji je pre-
malo sledi univerzalnega človeškega
upora proti samozadovoljnim, samoza-
dostnim in ciničnim gospodarjem in li-
derjem vseh vrst. Pa tudi Stane Potisk se
je prehitro zadovoljil z dokaj standardno
podobo ljudomrznega cinika, ki mu je
vedno vse jasno in ki o ničemer ni sposo-
ben dvomiti. Zlasti manjka prepričljivo-
sti njegovemu razmerju do Lize oziroma
igralke dveh Moriartyjevih. Dovolj odre-
zavo in svojeglavo gospo Hudsonovo je
izoblikovala Jana Šmidova, trojno vlogo
igralke z razvidnimi razlikami pa Maja
Severjeva. Dokaj rutinsko podobo neko-
liko omejenega inšpektorja Lestradeja je
dodal Bogomir Veras.
Za solidno izreko prevoda Lada Kralja
je poskrbel lektor Marijan Pušavec.
Konec sezone je v celjskem gledališču
tako izzvenel zgolj kot rutinska zapolni-
tev repertoarja ter izpolnitev obveznosti
do abonentov. Škoda.
SLAVKO PEZDIR
ZAPISOVANJA
Ta drugi svet želje
Kot vsak mule sem bil tudi
sam vedno precej nezadovo-
ljen s svojo družino; pravza-
prav nič kaj takega, če vemo,
da vsi brez izjeme iščemo ide-
alne pozicije in idealna stanja
obvezno v drugih, se z njimi
tako ali drugače primerjamo
in identificiramo. Ali kakor se
je o tej polimorfni identifika-
ciji izrazil Louis Schefer: »Ta
'drugi svet želje in to drugo te-
lo, v katerem živimo, ne da bi
vedeli.« Medtem ko se je meni
zdela idealna družina tista,
kateri je pripadal moj najbolj-
ši prijatelj, je on iskal ideal
družinskega življenja v naši
družini. Danes se temu seveda
oba na glas smejeva in ugotav-
ljava, da sva živela in odrašča-
la v povsem normalnih in čisto
navadnih družinskih krogih,
kakršnih srečamo na vsakem
koraku širom Evrope. In Ame-
rike. Z izjemo dveh: Simpso-
novih ter Adamsovih, v kate-
rih si pa najbrž nihče izmed
nas ne bi želel preživeti več
kot enega večera. (Seveda gre
v primeru slednjih za golo fik-
cijo)
Ce so Simpsonovi narejeni
kot povsem resnična družina,
se pravi družina, kakršno sre-
čamo kdaj koli in kjerkoli (»Mi
smo čisto navadna ameriška
družina«, pravi oče Homer),
potem so Adamsovi družina,
ki se trudi biti resnična,
(»Skušali smo ustvariti druži-
no, ki bi bila videti resnična«,
pravi producent filma Adams
Familv Scott Rudin). In res;
kljub njihovemu čaščenju po-
šastnega in mračnega, kljub
njihovi demonskosti kot nači-
nu življenja, so Adamsovi prav
prijetna in simpatična, ljubka
ter tesno povezana družina.
Medtem ko se Simpsonovi tru-
dijo karseda močno splesti
družinske niti (oče Homer za-
stavi celo televizor, da bi lah-
ko plačal družinsko posveto-
valnico; noja, ob koncu ugoto-
vi tisto, kar je pravzaprav že
sam ves čas vedel: da je nit, ki
drži vso družino skupaj edino-
le televizor, zaradi česar se od-
loči kupiti novega, takšnega
na kolesih, da ga bodo lahko
pripeljali celo v jedilnico),
medtem ko oče Homer malega
Barta kara za vsako še naj-
manjšo malenkost, so Adam-
sovi skupina ljudi, ki na dru-
žinsko tradicijo še nekaj dajo:
oče Gomez je prav ponosen na
pokopališče za hišo, na zbirko
portretov svojih prednikov,
svojih otrok za napake za ka-
kršne bi bili vsi najmanj po-
šteno okregani, ne kara, pač
pa nagrajuje. To pa je v bistvu
vse, v čemer se ti dve TV nani-
zanki (Adamsove ste lahk
gledali še pred letom dni ^
Rai Uno) narejeni po stri}
predlogi (Simpsonove je zrisi
Matt Groen, Adamsove f
v	kakih 1300 knjižicah Charh
Adams - prvič objavljen ki
1932 v The New Vorkerju) r;
zlikujeta. Adamsovi so pn
tako kot Simpsonovi ljubk
zlobni in očarljivo ekscentrh
ni. In prav tako kot Simpsoni
vi	dokazujejo, da gledalče\
identifikacija nikakor ni zgo
stvar psiholoških oziroma idt
oloških simpatij, temveč pr,
učinek situacije in stanj U
mesta osebe v taki situaci
oziroma stanju; kar pomen
da se lahko identifikaci
spremeni, ko nova situacij
oziroma novo stanje prerazpi
redi mesta oseb in predloži m
vo omrežje intersubjektiimi
razmerij znotraj fikcije. Raii.
v tem pa gre iskati vzroke dk
stva, da nam tako Simpsono
kot Adamsovi uspejo doma.
v vsaki situaciji pričarati m
videzno družinsko ugodj
Spletkarski Pugslev Adan
nam postane simpatičen še
v trenutku, ko zvemo, da j
pravzaprav on v resnici Pu^
sley Adams. Vse dotlej »tavi
mo v temi« in nekako vendar
upamo,da se je zmotil scem
rist, ko je Pugsleya okaraku
riziral kot spletkarskega tuje
ki v kompleksen družinsi
krog vnaša nemir. Pugsleye\
mesto v situaciji se je skratk
spremenilo, zaradi česar sn.
dobili novo podobo, novo siti
acijo, novo stanje, v katerei
so se intersubjektivna razmei
ja tako zelo spremenila, c
nam je postal še nedavno tak
zelo oduren možakar pra
simpatična figura, brez katei
si družine sploh ne bi mog
predstavljati.
Čeprav se torej z Adamsov
mi kljub vsemu uspemo neki
ko identificirati, to še veda
ne pomeni, da bi si v taki dn
žini želeli živeti; identifikaci}
namreč še ne aplicira tudi žt
Ije. In v tem je treba iska
odgovor na vprašanje, zakaj J
moja družina tista, v kateri s
počutim prav fino in v kateri i
želim živeti.
Piše Tadej Čater
Vedra Zarja
z gosti obogaten ansambei navdušit s ifomedijo lifiister Doiiar
Kulturno umetniško društvo
Zarja Trnovlje je v soboto pre-
miemo uprizorilo komedijo
Branislava Nušiča Mister Doi-
iar, v prevodu, priredbi in po-
našitvi Milana Jesiha in v reži-
ji ter na sceni Štefana Žvižeja.
Bil je to zadetek v polno in
tudi do zadnjega kotička za-
polnjeno dvorano domačega
kulturnega doma, ki ima red-
no in zvesto občinstvo.
Zgodba je, kajpak, v svoji
osnovi povsem preprosta: do-
kler imaš denar, imaš vse, ko
le-ta poide, si pomagaj sam in
bog ti bo pomagal...
Režiser, Štefan Žvižej, je že
pri izbiri teksta prav gotovo
imel v mislih določene igralce
domače Zarje, in za osvežitev,
pa tudi zaradi obsežnega pro-
jekta, povabil še goste. Tako je
začel nastajati pravi spektakel
na ljubiteljskem odru. In ven-
dar mu je nekaj še manjkalo,
so si dejali ustvarjalci, ki so
začeli predstavo delati družno,
kot skupni projekt. Glasba na-
mreč! Pa so se v Zarji spomni-
li, da imamo v Celju mladega
skladatelja, dirigenta, glasbe-
nika Nenada Firšta, ki je napi-
sal izvirno glasbo za songe,
k sodelovanju pa povabil še
dva poklicna glasbenika. Zdaj
se je pravi študij, trajal je več
kot tri mesece, lahko začel.
Srečali so se torej; Nušič-
Jesih-Firšt-Žvižej in igralci
ter sodelavci in iz navidez
skromnega besedila ustvarili
predstavo, ki je na sceni Štefa-
na Žvižeja in v kostumih Vide
Zupan-Bekčičeve tako zažive-
la, da jo je občinstvo nagradilo
s številnimi aplavzi na odprti
sceni in zlasti tedaj, ko se je na
sceni pojavil gospod Dollar,
ali pa, ko so z^zveneli songi.
V kotu kavarne rahlo igra
živa glasba, malomeščanski
pogovori in natakar Žan
(Srečko Centrih) zapolnijo
oder. Zasuk zgodbe hoče, da
nerodni Žan leti iz službe,
a bogataš Vrtačnik (Dušan
Zevnik) jo zavrti v nasprotni
smeri. Družbi naznani, da je
Žan postal po stricu iz Ameri-
ke multimilijonar. Zdaj nasto-
pijo v ljudeh vse človeške sla-
bosti: od nevoščljivosti, do
preračunljivosti, spogledljivo-
sti, pretkanosti in še kaj. Vsak,
še posebej pa lepe dame, bi rad
Žanovo naklonjenost oziroma
denar. Le Žan, ki mu sicer pri-
ja, da se svet vrti okoli njega,
jih v svoji naivnosti in pošteni
ljubezni do vaške Maričke
(Mateja Ajdnik), ne spregleda,
dokler mu prav mlada deklica
ne odpre oči, ko se namreč iz-
kaže, da sploh ni bogataš in da
mu je stric v Ameriki zapustil
borih sto dolarjev.
Kup zapletov in razpletov je
dalo igralcem tudi kup možno-
sti, zlasti v vzporednih, epi-
zodnih vlogah, za izoblikova-
nje posameznih likov v igri
s srečnim koncem, ko Marička
in Žan pripadeta drug druge-
mu. K temu je svoj delež dodal
ves ansambel. Ob že omenje-
nih igralcih in njihovih dosež-
kih še: Cvetka Videč, Živko
Beškovnik, Branka Cernezel
k. g., Dani VValland, Dušan
Cafuta, Sebastijan Hohnjec,
Peter Simonitti k. g., Tomaž
Krajnc, Alenka Pešak, Slava
Lipovšek, Dragana Jusupovič,
Tadeja Šulgaj, Irena Flis,
Cvetka Jovan-Govejšek, Ka-
rolina Bakič, Aljoša Zupane,
Dani Polutnik in seveda ob av-
torju glasbe in pianistu še vio-
linist Tomaž Pavlin in kontra-
basist Bojan Zakonjšek, kot
sestavni del in nadgradnja
predstave. Prav tako ne gre
prezreti delež maskerja in la-
suljarja Vinka Tajnška in lek-
torice Alenke Prebičnik-Sešel.
Na koncu so bili zadovoljni
vsi, ustvarjalci in gledalci. Za
po vrhu pa je pri poklonu pa-
del na tla in se razbil kristalni
kozarec, kar ima lahko tudi
svoj pomen.
MATEJA PODJED
Skladnost dneva z Odmevom
Srečno naključje, da je Slo-
venija doživela minuli petek
enega svojih zgodovinskih do-
godkov s sprejemom v OZN, je
botrovalo, da so v Laškem
imeli tri ure za tem priložnost
za proslavitev na najbolj do-
stojen način. Pod visokimi
oboki prezbiterija nadžupnij-
ske cerkve sv. Martina je vo-
kalni sestav Odmev priredil
koncert za svoje najbolj zveste
in hvaležne poslušalce - ro-
jake.
Skrbno izbrž^ koncertni
program, ki ga je umetniški
vodja prof. Vid Marčen osebno
napovedoval, je bil resnično
ubran odmev na dogodek, ki
ga je bilo vredno podoživeti
kot peto zahvalno mašo
s skladbami Jakoba Gallusa.
W.A.Mozarta, Antona Foer-
sterja. Rada Simonitija ter
Sergeja Žarova. Drugi del
koncerta je poprejšnjo nabož-
no zamaknjenost prelil v do-
moljubje ob spevih Benjamina
in Gustava Ipavca, Petra Jere-
ba, Matije Tomca, Radovana
Gobca, Lovra Hafnerja in Va-
silija Mirka.
Osem pevcev je suvereno
zmoglo izziv ob svoji odločitvi,
da so se pridružili vokalnim in
instrvmnentalnim skupinam ter
solistom, ki so dosedaj nasto-
pali v tem posvečenem prosto-
ru. Večinoma so bili vrhunski
umetniki. Tudi Odmev ni pel
pod njenimi gotskimi oboki
zgolj zato, ker so njegovi člani
domačini iz okoliških krajev.
Profesor Vid Marčen je vložil
velik trud, da je grla teh mla-
dih mož glasovno in interpre-
tacijsko izpilil do tančin, zah-
tevanih za šolane in poklicne
pevce. To je seveda le ena plat,
druga so vztrajnost, disciplina
nad poprečjem v amaterskih
skupinah, predvsem pa dar
narave - dobri glasovi. Eno
kot pribito. Profesor Marc(
bi polizdelka ne postavil prf
občinstvo, ki je spričo dosedi
nje ravni prireditev v Martin«
vi cerkvi v Laškem, zahtevne
še - a hvaležno, če doživi;
pričakovano.
Še besedica o »koncert
dvorani«. Cerkve so tako in t
ko bile prostor najstarejše^
zborovskega petja. Laška ,
navdušila vse dosedaj nasf
pajoče skupine in posamezfl
ke, ki z občinstvom vred jeU
Ijejo njen hlad radi v zakup'
zvočnost prostora. Tudi ko
če kdaj bo, končana preno^
laškega kulturnega doma,
farna cerkev v Laškem še ve'
no ambient za izredne glasb<
ne dogodke.
Za takšnega, kot je bil '
maja 1992, še posebej.
Št. 21 - 28. maj 1992
91
Celje ho pelo in cvetelo
Mednarodni miadinsid pevsifi feslivai prinaša miadost in svežino
Zadnji trije dnevi v maju bodo Celje
obarvali v mavrične barve 19. medna-
rodnega mladinskega pevskega festi-
vala, ki bo posvečen (lanski) 400. letni-
ci smrti Jakoba Gallusa.
S pevci iz Slovenije in tujine pomla-
jeno mesto je pripravljeno nadvse go-
stoljubno sprejeti goste, in se z njimi
srečevati na koncertih v Narodnem
domu, na množičnem nedeljskem kon-
certu v Mestnem parku in na ulicah
mesta ter spremnih prireditvah, kakor
so si jih zamislili organizatorji, Zavod
za kulturne prireditve Celje. Direkto-
rica Zavoda, Alenka Domjan med dru-
gim pravi, da MMPF Celje sodi v sam
vrh tovrstnih mladinskih prireditev
v tem delu Evrope!
»Glede na to, da je letošnji festival
zaradi lanske vojne v Sloveniji imeno-
van »nadomestni«, ali se to pri številu
prijavljenih zborov, zlasti iz drugih
držav, kaj pozna?«
»Imamo veliko prijav tudi iz tujine,
zato lahko rečemo, da festival ne bo
okrnjen, čeprav, žal, vendarle nimamo
prijav držav iz zahodne Evrope, od
koder pa smo dobili na povabilo vljud-
nostne odgovore, da Slovenija še ved-
no sodi med rizična področja in da
zato starši niso dovolili nastopa svojih
otrok na festivalu. Zaradi vojne v Bos-
ni najbrž ne bodo prišli Sarajevčani, ki
so se prijavili, ne pa tudi preklicali
svojega prihoda v Celje. Svoj prihod
pa so, kljub težavam s prevozom prek
bivše Jugoslavije, potrdili Makedonski
pevci. Na naš naslov pa je pred nekaj
dnevi prispelo pismo japonskega kon-
zula, ki pravi, da bi se festivala rad
udeležil tudi japonski zbor, vendar so
propozicije prejeli prepozno in zato ni
bilo več mogoče organizirati njihovega
prihoda. Japonski konzul pa bo prišel
v Celje kot opazovalec dogajanj na fe-
stivalu in tako lahko naslednje leto
pričakujemo tudi goste z Japonske.«
»Nimate pa nobene prijave za nastop
zborov iz Celja. Zakaj?«
»To je, žal, resen problem in tudi
velika škoda, glede na to, da organiza-
cija festivala ostaja v Celju, kjer pa,
kot kaže, nimamo zborovskega zale-
dja?! V tem trenutku še ne vemo na-
tančno, kaj je glavni vzrok, da celjskih
zborov na tekmovalnem delu ne bo.
Zadnji hip se je odjavil tudi zreški
zbor, od koder smo dobili informacijo,
da zbor za tekmovanje v tem letu ni
dovolj pripravljen.« »Kaj pa mesto Ce-
lje? Ali je pripravljeno za sprejem pev-
cev in zborov in ali bo dajalo videz
mladega, pojočega mesta, tudi
s spremnimi prireditvami?« »Kar za-
deva promocijskega gradiva, smo še
vedno v gmotno utesnjenih okvirih
najnujnejših informacij, kot so plaka-
ti, transparenti, informacije prek me-
dijev in v znamenju festivala urejene
izložbe trgovin v mestu. Vem, da to še
zdaleč ni dovolj in da bomo v prihod-
nje morali na tem področju narediti
veliko več oziroma, za to nameniti ve-
liko več denarja. Kar pa zadeva prire-
ditve v mestu, ki naj bi oznanjale do-
godek mednarodne razsežnosti, upam,
da je ponudba pestra in bogata. V Li-
kovnem salonu bodo od jutri, petka,
ko se bo festival tudi začel, na ogled
unikatni keramični izdelki, nastali mi-
nuli teden v Keramiki Liboje, z naslo-
vom Otroci otrokom. Začetek festivala
bodo na Trgu svobode naznanjali pi-
halci iz Liboj. V soboto bo živahno pri
Vodnem stolpu, pa na Tomšičevem tr-
gu, prav tako pa boste na celjskih uli-
cah naleteli na skupinice in skupine
prepevajočih pevcev, ki bodo kitili na-
še mesto. Spremni glasbeni utrinki bo-
do dali festivalu svoj pečat.« »Paša za
oči in dušo pa bo vsekakor množični
koncert v Mestnem parku, kjer bo
slavnostni govornik Milan Kučan. Do-
godek pa bi bilo težko predvideti, če
festivala ne bi podprli številni spon-
zorji.«
»Večina sponzorjev nam je ostala
zvestih še od lani. Generalna sponzor-
ja sta Cetis Celje in INISVS Ljubljana,
izvedbo pa so nam omogočili tudi šte-
vilni drugi, manjši, prav tako po-
membni pokrovitelji, ki se jim na tem
mestu iskreno zahvaljujem za pomoč.
Hkrati pa tudi v njihovem imenu zaže-
lim pevcem prijetno bivanje v Celju.«
»Včasih so zbori prepevali tudi po dru-
gih krajih po Sloveniji. Bili so gostje
celjskih mladih pevcev...«
»Imeli smo dogovore za nastop petih
zborov po Sloveniji, vendar so štiri
mesta te koncerte odpovedala in ostaja
samo nastop v Ljubljani. Odgovor je
bil z vseh strani enak: pomanjkanje
denarja za najem dvoran in sprejem
pevcev. Zaradi vse slabšega socialnega
položaja družin naših mladih pevcev,
pa je tudi zanimanje za sprejem pev-
cev po domovih skoraj neznatno. Zato
bodo zbori bivali v Dijaškem domu.
Želim jim prijetno počutje v Celju in
veliko prijateljstev. Naj Celje cveti in
poje!«
MATEJA PODJED
Spored 19. MPF
Otvoritev festivala in slavnostni koncert
Petek, 29. maja ob 19.30 - Narodni dom
OPZ OŠ Dekani, OPZ OŠ Karel Destovnik-Kajuh Murska
Sobota, MIMPZ GŠ Marjan Kozina Novo mesto, MIMPZ GŠ
Trebnje, MIMPZ GŠ Zagorje ob Savi, MPZ III. OŠ Celje.
Tekmovanje mladinskih zborov
Sobota, 30. maja ob 10. uri
MPZ Trbovlje, Slovenija; MPZ OŠ Lackov odred Kamnica,
Slovenija; Dječji zbor Zlatna nota Zagreb. Hrvatska.
Tekmovanje dekliškili zborov
Sobota, 30. maja ob 14.30
Mladinski ženski hor KUD Stiv Naumov Bitola, Makedonija;
Ženski omladinski hor Aprilke Sarajevo, Bosna in Hercego-
vina; Djevojački zborglazbenih škola Zagreb, Hrvatska; Chor
dziwczecy Legenda Opole, Poljska; Dievčenskv spevackv zbor
Ozvena Vranov nad Toplou. ČSFR; Tomorkenv korus Szeged,
Madžarska.
Tekmovanje mešanih mladinskih zborov
Sobota, 30. maja ob 17. uri
Veter MMPZ ljubljanskih srednješolcev pri GML Ljubljana,
Slovenija; MMPZ Zveze gimnazije za Slovence Celovec,
Avstrija; MMPZ srednjih šol Koper, Slovenija; ChorResonan-
tes Jarocin, Poljska; MMPZ Srednješolskega centra Ptuj, Slo-
venija; Smešen hor pri Ezikova gimnazija Z. Stonov Sliwen,
Bolgarija; MMPZ Centra srednjih šol Velenje, Slovenija.
Koncert prvouvrščenih zborov
s podelitvijo nagrad in prjznanj
Sobota, 30. maja ob 20.00
Koncert množičnega zbora
Nedelja, 31. maja ob 11.00 - Mestni park
Sodelujejo mladinski zbori osnovnih šol: Brezovica pri Ljub-
ljani, I OŠ Celje, II OŠ Celje, IV. OŠ Celje, Franca Kranjca
Celje, osnovna šola Hudinja Celje, Dobrna, Dramlje, Franko-
lovo, Frana Albrehta Kamnik, Stane Žagar Kranj, Primoža
Trubarja Laško, Ljubno ob Savinji, Loče, Edvard Kardelj
Logatec, Ivan Cankar Maribor, Drago Kobal Maribor, Bratov
Polančič Maribor, Prežihov Voranc Maribor, Edvard Kardelj
Murska Sobota, Karel Destovnik Kajuh Murska Sobota, Dane
Šumenjak Murska Sobota, GŠ Marjan Kozina Novo mesto,
Grm Novo mesto, Matija Valjavec Preddvor, Olga Meglic Ptuj,
Franc Osojnik Ptuj, France Prešeren Ribnica, Slovnica,
Pohorski odred Slovenska Bistrica, Pod goro Slovenske
Konjice, Franja Malgaja Šentjur pri Celju, Biba Ročk Šoštanj,
Tišina, MPZ Trbovlje, Velika Nedelja
Sodelujejo inozemski mladinski zbori
Pihalni orkester Glasbene šole Celje
Studi za ples Igen Celje.
Prireditve ob mednarodnem
miadinsicem mladinsicem
festivaiu
Petek, 29. maja
Ob 17.30 - Likovni salon Celje
Otvoritev razstave unikatnih keramičnih izdelkov Otroci
otrokom
Ob 18.00 uri - Trg svobode
Pihalni orkester Liboje
Sobota, 30. maja
Ob 11.00 - Vodni stolp
Godalni kvartet Viva la musica
Ob 12.00 - Tomšičev trg
Trinajsto prase
Ob 16.00 - Vodni stolp
Celj^i godalni orkester
Duo Piščaci Koper
Revij ski tamburaški orkester Akord Celje
Lep glasbeni nastop
Pretekli petek sta se v celj-
skem Narodnem domu pred-
stavila s celovečernim kon-
certom Mladinski mešani
zbor Tehnik in Revijski tam-
buraški orkester »Akord«.
Pred polnim avditorijem
smo prisluhnili pestremu
sporedu vsakovrstne glasbe,
ki sta jo izvajala oba ansam-
bla. Bil je to lep večer pevcev
in instrumentalistov, ki je
dokazal, da je moč s pravil-
nim pristopom tudi mlade
navduševati za dojemanje ti-
stih glasbenih vrednot, ki so
za večino njih nekoliko od-
niaknjene.
Najprej se je predstavil
MMZ Tehnik, ki je pod vod-
stvom prof. Dragice Žvar za-
pel nekaj domačih in tujih
zborovskih stvaritev. Zbor,
za katerega vemo, da je v ne-
kaj zadnjih letih dostojno re-
prezentiral celjsko mladin-
sko zborovstvo doma in na
tujem, tokrat ni pel v naj-
boljši »formi«. Predvsem se
je čutilo nedorečeno negova-
nje lepega zborovskega zvo-
ka, ki je posebej občutljiv
element pri nedozorelih mla-
dostnih glasovih. Zvok zbora
je bil namreč plehek, neize-
načen med glasovi in znotraj
njih, precej je bilo petja iz
grla, kar ni zapustilo najbolj
prijetnega vtisa. Posebno,
ker so bile zaradi teh po-
manjkljivosti nekatere har-
monije (Gallus, Lajovic) me-
stoma nečiste, s čimer je tudi
trpela prepričljivost izvedbe.
Interpretacije skladb so bile
dobro zastavljene, čeprav
smo zlasti pri narodnih pe-
smih pogrešali več občute-
nosti.
V drugem delu koncerta je
mladi, obetavni dirigent
Matjaž Brežnik pripeljal na
oder čez 30 članski instru-
mentalni ansambel, ki v zad-
njih nekaj letih razveseljuje
predvsem glasbeno manj
zahtevne poslušalce s prijet-
nimi, bolj ali manj znanimi
melodijami. V napovedi nji-
hovega nastopa smo slišali,
da je sicer specifična glasbe-
na zasedba v zadnjem času
spodbudila marsikaterega
skladatelja, da je komponi-
ral za njih. Žal orkester to-
krat take originalne skladbe
ni predstavil, pač pa bolj ali
manj posrečene priredbe šir-
ši publiki znanih melodij
Verdija, Gregorca, Straussa,
Brahmsa in Montija - sled-
njega z odličnim harmoni-
karskim solistom. Informa-
cija o avtorjih priredb bi bila
dobrodošla. Sicer pa je orke-
ster dobro uglašen, tehnično
na dostojni ravni, malo več
pozornosti pa mora dirigent
posvetiti predvsem ritmično
usklajenemu izvajanju.
V zadnjem delu sta se oba
ansambla združila in skupaj
izvedla tri skladbe, kar je
spored še popestrilo. Vendar
pa izvedba žlahtne Mozarto-
ve glasbe s tako instrumen-
talno zasedbo ne ustreza
glasbeno estetskim kriteri-
jem. To pa je bil eden redkih
motečih elementov sicer le-
pega glasbenega nastopa
mladih.
EG
Marijino znamenje na
Tomšičevem trgu
Okoli kužnega, javnega znamenja na Tomšiče-
vem trgu je bilo zadnjih nekaj dni, ko so se lotili
njegovega popravila, precej namigov in ugibanj,
zakaj so ta dela okoli njega potrebna. S strokov-
nega stališča ta poseg pojasnjuje Anka Aškerc,
ravnateljica Zavoda za varstvo naravne in kultur-
ne dediščine Celje kot poseg, ki je ponovno razkril
pravo tlorisno podobo spomenika.
»Gre za popravek tega, kar je bilo pri zadnji
obnovi narobe narejeno. Podstavek tega zname-
nja je namreč nekako »utonil« v velikem platoju,
dvignjenem za dve stopnici. Moram priznati, da
smo napako tedaj pravzaprav zagrešili mi. Zato
smo se takoj po obnovi začeli pogovarjati, da bi ob
prvi priložnosti, ko bi karkoli spet obnavljali na
Tomšičevem trgu, to popravili m spustih plato
pred znamenjem na prvotno višino. Tako so spet
prišle do izraza stopnice, ki služijo za podstavek
spomeniku, kar je zdaj že lepo vidno.«
To Marijino znamenje je baročno, pravi Anka
Aškerc. Marijin kip je originalen in pozlačen, zato
tudi dobro ohranjen. Ostali kipi pa so bili že
precej poškodovani in zato so jih pred popolnim
propadom rešili in jih nadomestili s kopijami.
Vrednost tega znamenja je velika v umetniškem
smislu, znamenje pa je ena nepogrešljivih zname-
nitosti mesta Celja.
Napak, hudo napak bi zato bilo, če bi v njegovo
neposredno bližino nagnetli stole in mize iz bliž-
njega lokala, in ljudje so že spraševali, ali morda
obnova spomenika pomeni tudi priložnost za širi-
tev lokala. »Obnova tega namena še zdaleč ni
imela!« poudarja tudi Anka Aškerc.
MATEJA PODJED
Foto: EDO EINSPIELER
Otrošica iiolonija lieramiice
V okviru Mednarodnega mladinskega pevskega festiva-
la, ki se bo jutri pričel v Celju, je organizator (Zavod za
kulturne prireditve Celje) v sodelovanju s Keramiko
Liboje prejšnji petek pripravil otroško kolonijo keramike.
Prireditev, ki je bila v prostorih libojske Keramike, so
naslovili Otroci otrokom, z vsake šole s Celjskega pa so se
je udeležili po trije osnovnošolci s svojimi mentorji. Nji-
hov strokovni mentor je bil dizajner Bruno Pižmah, ki je
udeležencem kolonije razkazal in razložil, kako poteka
delo v proizvodnih prostorih Keramike in jim keramično
dejavnost tudi podrobneje predstavil. Nato pa so se sku-
paj lotili dela. Slikali so na keramične izdelke. Tema je
bila prosta, večina otrok pa se je odločila za glasbeni
motiv. Tako so nastali resnično lepi izdelki. Najboljše tri,
ki bodo razstavljeni v Likovnem salonu v Celju, je stro-
kovna žirija tudi nagradila (vendar pa do zaključka
redakcije za imena nagrajencev še nismo izvedeli). Otro-
kom je bilo na koloniji všeč, nad idejo so bili navdušeni
tudi njihovi mentorji, organizatorji pa obljubljajo, da bo
'Otroška kolonija keramike v Liboj ah postala tradici-
onalna.
N.- M. SEDLAR
Št. 21 - 28. maj 1992
I1C
Na odziv še čalcajo
Kompas Holitlavs pretistavU letovanja
v turističnem podjetju
Kompas Holidays razmišljajo
o poletju, počitnicah in letova-
njih. Tako so minuli teden,
v hotelu Evropa, predstavili
ponudbo letovanj doma in na
tujem ter objavili cenike. Med-
tem ko se bo še posebej v Istri,
dalo poceni preživeti poletni
oddih, pa so cene za počitniko-
vanje na tujem precej višje, če-
prav marsikomu ne nedoseg-
ljive.
Letos je cenik izšel nekoliko
kasneje, je povedal Vinko Vo-
dopivec, vodja prodaje v Kom-
pas Holidavs. To gre predvsem
na račun cen v Istri, ki se spre-
minjajo in se bodo morda še
znižale. To, žal, ne velja za tu-
jino, kjer so cene stabilne, po-
stavljene v tuji valuti.
Letos so v Kompasu Holida-
ys rezervirali okoli deset tisoč
ležišč v Istri, zmanjšali pa so
ponudbo v Dalmaciji. Ocenju-
jejo, da bodo v Istri prodali
okoli dvajset tisoč ležišč, ter
da se bodo potniki odločili za
odhod zadnji hip, odvisno od
razmer na Hrvaškem.
Tisoč dvesto ležišč so rezer-
virali v tujini, prodali naj bi
okoli šest tisoč paketov leto-
vanj na tujem. Odhodi letal
bodo z Brniškega letališča, ra-
zen za Maldive, ko bo treba na
dunajsko. Pri Kompasu Holi-
davs se ne bojijo, da bi morali
kakšno letovanje na tujem od-
povedati zaradi morebiti pre-
majhnega števila prijavljenih
potnikov. Letos se je namreč
Kompasovim čarterskim pole-
tom pridružil zagrebški Atlas
in s tem sta se obe turistični
agenciji zavarovali pred odpo-
vedmi potovanj.
Igor Fakin, vodja produkcije
počitnic v Sloveniji in na Hr-
vaškem je povedal, da so cene
za letovanja ob morju že po-
stavljene, za več mesecev vna-
prej pa jih ne dajejo slovenska
zdravilišča. Ta so namreč do-
bro zasedena, cene rastejo, za-
to jih v ceniku ni. Sicer pa naj
bi objavljene cene veljale pri-
bližno mesec dni, potem pa bo
morda prišlo do sprememb, je
povedal. Tako za letovanja do-
ma kot na tujem v poslovalni-
cah Kompasa veljajo popusti
pri plačilu več tednov pred od-
hodom petnajst odstotkov po-
pusta, za plačila osem tednov
prej jih je enajst in za štiri
tedne sedem odstotkov popu-
sta. Plačilo na več čekov ni
mogoče.
Za potovanja, kjer je vklju-
čen letalski prevoz, imajo
otroci do drugega leta prevoz
zastonj, otroci od drugega do
dvanajstega leta pa štiridese-
todstovni popust.
Omeniti velja tudi t. i. Kom-
pasov as. Gre za počitnice po
nižjih cenah. Imajo ga za ne-
katera letovanja doma in na
tujem. Bistvo je, da potnik
pred odhodom ne ve, v kate-
rem hotelu bo nameščen, izbe-
re le lokacijo, državo, kraj. Ko
prispe tja pa mu predstavnik
Kompasa pove, kje bo nameš-
čen. V Kompas Holidays, zatr-
jujejo, da je hotel najmanj tiste
kategorije, ki je zapisana v ka-
talogu, lahko pa ie, če imate
srečo, celo boljši. Število mest
za letovanje s Kompasovim
asom je omejeno, zato je s pri-
javami najbolje pohiteti. In
kolikšne so razlike v ceni? Za
letovanja na tujem je približ-
no, v povprečju, potovanje
s Kompasovim asom nižje za
150 nemških mark.
Za potovanja na tuje bodo
letos morda manjši zapleti
v zvezi s potnimi listi. V Kom-
pasu Holidays pojasnjujejo, da
slovenski potni list uradno ne
velja za nobeno od držav, ka-
mor prirejajo poletna letova-
nja. Od grških otoških oblasti
so dobili sicer zagotovilo, da
slovenski potni list za njih ve-
lja in da bodo Slovenci lahko
vizo dobili kar tam, ob pri-
stanku letala. Ker pa sporazu-
ma oa meddržavni ravni še ni,
tudi to ni povsem zanesljivo.
Kot zagotavljajo v Kompasu,
naj bi do junija dobili natanč-
ne odgovore.
V Kompasu Holidays zago-
tavljajo, da so hoteli v Istri do-
bro pripravljeni na turistično
sezono, da je preskrba normal-
na, da beguncev v hotelih ni in
da so bili tisti, ki so prvomaj-
ske počitnice preživeli v Istri,
ob vrnitvi izjemno zadovoljni.
Predvidevajo, da bo tako tudi
poleti. NATAŠA GERKEŠ
Še eno novost so uvedli letos.
Vsi potniki, ki potujejo s Kom-
pasom Holidasy, v domovini
ali na tuje, so v času potovanja
zavarovani pri Adriaticu Ko-
per. Zavarovana je tudi prtlja-
ga. Zavarovanje pa ne velja za
avtomobile in podobno.
Srečanje gimnazijcev se biiža
Poročali smo že, da se bodo 6. junija letos srečale vsg
generacije celjskih gimnazijcev. Osrednja prireditev bo
zvečer v dvorani Golovec v Celju, kjer bosta igrala plesni
orkester Žabe ter skupina Nočna izmena, pripravili bodo
srečolov, licitacije, glede na to, da so bili celjski gimnazijci
vedno tudi dobri pevci, je pričakovati, da bodo zapeli
slišati pa je tudi, da posamezni razredi pripravljajo dru-
žabne igre, v katerih naj bi sodelovala tudi druga omizja.
Že dopoldne pa bo na atletskem štadionu v Celju
športna prireditev, kjer se bodo slovenski srednješolci
posamezniki in ekipe prijavljenih podjetij pomerile v več
atletskih disciplinah. Prireditev bodo popestrile laške
mažoretke ter godba na pihala, organizatorji obljubljajo
tudi modni reviji oblačil Metke in Monta Kozje, imeli
bodo srečelov, prireditev pa bo povezoval Sašo Hribar.
Vstopnica za prireditev bo hkrati veljala za srečko na
srečolovu. Športna prireditev se bo pričela ob enajstih.
Vstopnice za obe prireditvi so naprodaj v turističnih
agencijah Kompas in Montenegroexpress v Celju ter
v agenciji Tema.
N.G.
Slepi s svojim podjetjem
Med poglavitnimi težavami
občanov z okvaro vida je pred-
vsem njihovo zaposlovanje, saj
so lani na Celjskem zaposlili
enega samega. Zato si bodo
v Medobčinski organizaciji
slepih in slabovidnih pomagali
tudi sami. Konec leta so vpisa-
li v sodni register svoje podjet-
je Svetloba, je povedal pred-
sednik, mag. Dolči Videnšek.
To in še marsikaj zanimive-
ga so povedali na svoji odlično
obiskani letni konferenci, mi-
nuli petek. Za Svetlobo že
imajo prostore v Gregorčičevi
ulici, s Centrom za rehabilita-
cijo pa bodo pripravili progra-
me. Medobčinska organizacija
osmih občin, ki šteje blizu tri-
sto članov, bo tudi prenavljala
svoje lani na novo pridobljene
prostore na Titovem trgu (tel.
29-120). Celjska občina veliko
pripomore s financiranjem
redno zaposlenega tajnika. Ži-
vahno je njihovo delo po sekci-
jah, od tistih za aktivnost mla-
dih in žensk pa do socialno-
varstvene.
Prihodnji mesec bo v Piranu
otvoritev prvih desetih pre-
novljenih stanovanj počitni-
škega doma slepih, je povedal
predsednik republiške Zveze,
Hubert Bernik. Na vprašanja
o predvidenih oprostitvah pla-
čila participacije zdravstvenih
uslug je dejal, da bodo po m
ureditvi najbrž oproščeni
validi z vsaj 80 odstotno oki
ro. Glede zaskrbljenosti op
čencev, ki so prejeli nakazn
za plačilo RTV naročnine
Ija, da gre le za urejanje nc
evidence. Plačilo ni potreb:
vložiti je treba (poslej vsal
letno) zahtevek za oprosti
plačevanja, lahko s pome
društvenega tajnika.
Tako Celjani kot gostje,
na petkovi konferenci opoz;
jali, da so slepi in slabovi(
socialno pri dnu: samo
Celjskem je nad 30 članov b
dohodkov.
BRANE JERAN]
Miss
icrvodajaiif
Slovenski krvodajalci
se bodo letos srečali že
tretjič in to v pomurskem
Veržeju. Na republiško
srečanje, ki bo 20. junija,
se pripravljajo tudi na
našem območju, od koder
ga bodo kot sponzorji po-
magali omogočiti Kovi-
notehna Celje ter Konus
Slovenske Konjice. Krvo-
dajalci se bodo ustavili
ob zadnjem mlinu na Mu-
ri, v termalnem kopališču
Banovci pa bodo v zabav-
nejšem delu izbrali Miss
krvodajalk 1992. B. J.
Jože Dravec za
vzgled
Občinski odbor Rdečega
križa Žalec je s pomočjo kra-
jevnih organizacij v minulih
dneh pripravil štiri krvodajal-
ske akcije. V Šempetru je kri
darovalo 77 ljudi, na Vran-
skem 102, v Grižah 51 in
v Žalcu 219. Med krvod^alci
je bil tudi Jože Dravec iz Sešč,
ki je kri daroval že 164-krat.
Jože Dravec, star 53 let, je lah-
ko vzgled vsem, ki se vabilom
na krvodajalske akcije kljub
zdravju ne odzovejo. Kri je pr-
vič daroval leta 1961 ob nesre-
či v domači Gornji Radgoni.
V žalski občini živi že 26 let in
vsako leto se odzove vabilu na
krvodajalsko akcijo. Največ-
krat pa je daroval kri v celjski
in ljubljanski bolnišnici, ka-
mor so ga poklicali, saj ima
iskano krvno skupino AB.
T.TAVČAR
Prebujanje Trnuljčice
v Jurkloštru želijo svojo oličino
»Pogled v realno prihodnost
demografsko ogroženega Jur-
kloštra« - tak je bil naslov jav-
ne tribune, ki so jo predstavni-
ki Jurkloštra pripravili v Ribi-
škem domu na Marofu. Pova-
bili so predstavnike občine
Laško in njenega Izvršnega
sveta ter občinske poslance
Janka Deželaka in Jožeta Puš-
nika. Predstavniki občine Mi-
loš Veršec, Roman Matek, Ju-
rek Križnik in Pavle Ajdnik so
prišli, poslancev pa ni bilo.
Jurklošter je kraj, ki je v ob-
čini Laško nekako odmaknjen
od vseh centrov, največji pro-
blem pa predstavljajo neureje-
ne ceste. Dostop v Jurklošter
je s treh strani in z vseh so
makadamski odseki. Asfalt je
do krajevnih meja, potem ma-
kadam, medtem ko je center
Jurkloštra asfaltiran. Poseben
problem predstavlja to, da so
vse sporne ceste v pristojnosti
Republiške uprave za ceste, ki
pa navkljub vsem dolgoletnim
prošnjam ne uspe najti sred-
stev za ureditev. Krajani Jur-
kloštra se žalostni spominjajo
let, kot so nudili zatočišče
mnogim slovenskim politič-
nim veljakom in ko so bili še
občina. Politični veljaki so od-
šli in obljub niso izpolnili, ob-
čino so jim vzeli in Jurklošter
je »zaspal«. Od nekdanjih 2500
prebivalcev jih je ostalo samo
še nekaj več kot 800, od teh pa
jih je kar 60 odstotkov starej-
ših od 60 let.
V kraju imajo štiri razrede
osnovne šole, dav obrtnika,
ambulanto, ki dela enkrat na
teden v nemogočih pogojih, še
neobnovljeno zgodovinsko po-
membno kartuzijo, obrat Tim
Laško, ki jim ga želijo vzeti,
propadlo farmo na Marofu, so
edini v občini brez športnega
igrišča, nimajo dovolj telefo-
nov, pomanjkljiva je infra-
struktura itd. Vseskozi jih mo-
ri občutek, da jih na občini
zapostavljajo in da ne dobijo
tistega, kar bi morah, potrebo-
vali in zaslužili. Tako smo
tudi slišali očitek, da tudi se-
danjim vladnim možem ne
verjamejo, ker takšne obljube
poslušajo zadnjih dvanajst let.
Vsak, ki pride na oblast, oblju-
bi, potem pa gre, problemi pa
ostanejo. In tega jim je v Jur-
kloštru dovolj, zato zdaj vidijo
svojo priložnost tudi v ponov-
ni ustanovitvi občine.
Predstavniki občine so jih
želeli prepričati o nasprotnem
in so s številkami dokazovali,
da niso dobili tako malo, kot
pravijo. Včasih so dobili celo
več, kot v drugih trinajstih
krajevnih skupnostih občine
Laško. So jim pa predstavniki
občine očitali, da niso povabili
na javno tribuno tistih, ki bi
lahko konkretno in direktno
odgovarjali na njihove pri-
pombe. To so predstavniki Re-
publiške Uprave za ceste, celj-
ski PTT, Komunala Laško in
drugi.
Predsednik Izvršnega sveta
občine Laško Roman Matek
jih je pri tem opozoril, da mo-
rajo v teh spremenjenih časih
sami začeti drugače razmišlja-
ti in prihajati s konkretnimi
predlogi za rešitev, občina in
ostali pa bodo pri tem sodelo-
vali. V Jurkloštru se je začelo
temeljito prebujanje Trnuljči-
ce, vendar se bo treba spustiti
na realna tla in bika prijeti za
roge tam, kjer jih ima.
Vprašljivo je, če je pametno
rešitev za premik na bolje
iskati izključno v morebitni
lastni občini.
TONE VRABL
Jurklošter sodi po površini
med večje krajevne skupnosti
v laški občini, saj meri
4500 ha, od tega je 2000 ha pri-
vatnih gozdov. Imajo 45 čistih
kmetij, letno prodajo okoli 10
tisoč kubikov lesa. Imajo
15 km neasfaltiranih regional-
nih cest, krajevna skupnost pa
skrbi za vzdrževanje 92 km
cest. Imajo samo 25 telefonov,
kar je absolutno premalo.
Aprila so med krajane poslali
100 anketnih listov, kakšno
organiziranost kraja želijo
v bodoče. Vrnjenih so dobili 85
listov, za samostojno občino se
je odločilo 51 anketirancev, za
Laško 27, za Rimske Toplice,
ki naj bi tudi postale občina,
pa samo 7.
Loicaina samouprava po
avstrijsiio
Občinska odbora Socialdemokratske stranke Slovenije
v Slovenskih Konjicah in Šenjurju sta pripravila predava-
nja o lokalni samoupravi avstrijskega modela. Predavatelj
— direktor občinske uprave Liezen Kari Hodi bo avstrijski
model najprej predstavil v petek ob 10. uri v sejni sobi
šentjurske skupščine, kamor so vabljeni tudi Celjani, Laš-
čani in Žalčani. Ob 17. uri bo v domu TE v Slovenskih
Konjicah predaval o avstrijskih občinah, v soboto ob 10.
uri pa bo predstavil lokalno samoupravo avstrijskega
modela še v kulturnem domu v Rogaški Slatini.
MBF
Stopila v stoto leto
Konec tedna je bilo pri Oračevih v Vršni vasi pri Zibi
veselo. Mama, babica in prababica Ana je stopila v stoto I'
življenja. Najprej so jo obiskali otroci zibiške šole, ki so
nabrali šopek travniškega cvetja. Tudi nekaj starih domačih
zapeli. Obiskali so jo še predstavniki Krajevne skupnosti
Rdečega križa z darilom, ter številni sorodniki. Petim otrok<
je dala življenje, ponosna pa je še na šest vnukov in oS'
pravnukov. Še vedno hodi in morda bi celo zaplesala, če
v nedeljo ne bi preveč najedla torte. Menda ji je najhUl
nadloga revma, kar pa je tudi razumljivo, saj je vse živijo'
svoje roke posvetila zemlji in skrbi za družino.
EDI MASNl'
Stiifi z Ljutomerčani
člani šentjurskega Društva za pomoč duševno prizadetim
osebam so med letošnjim vikend-seminarjem v Termah Banovci
navezali prijateljske stike s podobnim društvom iz Ljutomera.
Zaradi poglabljanja stikov pripravlja šentjursko društvo za
jutri, v petek, 29. maja, meddruštveno družabno srečanje, ki bo
pri Ribiškem domu ob Slivniškem jezeru (v vsakem vremenu).
V zabavnem delu srečanja bodo na sporedu družabne igre otrok
in staršev ter nastop ansambla Salobir iz Dobja. Začetek sreča-
nja bo ob 14. uri.
>	BJ
Vabilo na predavanje
Krajevna organizacija Rdečega križa Laško, vas danes, v četr-
tek 28. maja, ob 18. uri vabi na zanimivo predavanje dr. Toneta
Velikonje O boleznih srca in ožilja ter zdravem hujšanju, ki bo
v dvorani krajevne skupnosti Laško. Po predavanju bo še letna
skupščina, na katero sta še zlasti vabljeni vsi člani Rdečega
križa.	M. M.
Št. 21 - 28. maj 1992
111
Tekmovanje mladih umetnikov
Zveza organizacij za tehnič-
no kulturo Celje in Društvo
učiteljev tehnične vzgoje celj-
ske regije sta letos pripravila
že 10. srečanje mladih tehni-
kov osnovnih šol celjske regije
v dvajsetih disciplinah.
Ob tem je tajnik ZOTK Celje
Rado Ambrož povedal: »Če-
prav je bila udeležba manjša
kot lani, pa smo z doseženimi
rezultati zadovoljni. Kljub te-
mu pa se bo treba vprašati,"
zakaj takšen osip. Prav tako so
bile nekatere osnovne šole ne-
resne pri prijavljanju, saj so to
storile na sam dan tekmova-
nja, s tem pa so povzročile ve-
like težave organizatorju.«
Rezultati: pri raziskovalnih
nalogah so bili najboljši Ja-
smin Brkič, Darko Želj, Aljoša
Trebičnik, David Vrtačnik,
Igor Gk)rjup in Peter Gradiš-
nik (vsi Celje), Sergej Marš-
njak (Velenje) in Sašo Zivano-
vič, Alenka Končina in Sabina
Muratovič (Žalec). Pri spozna-
vanju proizvodnega procesa
sta bila najboljša Velenjčana
Jernej Lekš in Blaž Jurčec,
v tekmovanju z elektronsko
zbirko Tomaž Stenšek (La-
ško), David Ivačič (Konjice) in
Vojko Obner (Šmarje), v pred-
stavitvi in zagovoru izdelane
električne ali elektronske na-
prave Matjaž Kočevar in De-
jan Toplak (Žalec) ter Jernej
Tumšek (Celje), pri delu
z električnim orodjem Iskra
Janko Skale in Branko Šale
(Šmarje), Sašo Fridrich in
Grega Vojkovič (Celje), Aleš
Hren in Boštjan Zagožen (Mo-
zirje), v lesnem modelarstvu
Florjančič in Rebemak (Ko-
njice), Podlesnik (Mozirje), pri
ohranjanju tehnologije iz ljud-
ske obrti Matija Kroflič, Jože
Lugarič in Peter Verdelj (Celje
- Dobrna), iz domače delavni-
ce Andrej Dejanovič in Andrej
Feldin (Celje), Irena Zupančič
(Konjice), pri tekmovanju
z avtomobili na električni po-
gon Blaž Čretnik (Celje), Mar-
jan Mak (Žalec), Brane Kozjan
(Šmarje), v spuščanju mode-
larskih raket Aleš Grobovšek
(Šentjur), Gregor Slokan (Ža-
lec), Peter Rozoničnik (Celje),
z raketoplani Matej Rogin
(Šmarje), Marko Dobrina in
Luka Gorjup (Šentjur), z ja-
dralnimi modeli A-1 Marko
Klenovšek in Matic Leskovšek
(Celje), Dejan Koprivnik (Ko-
njice), s plastičnimi zmaji
Uroš Derstvenšek in Matjaž
Klančnik (Žalec), Andrej
Vrečko (Šentjur), z brodarski-
mi modeli Gregor Ortl (Žalec)
in Mitja Gk)rjup (Šentjur) ter
v lovu na lisico Urban Omič in
David Ivančič (Konjice).
T.VRABL
Nočejo Franza Liszta
Na eni zadnjih sej je šmarska občinska skupščina ob
odločanju o imenih šol dala zeleno luč za predlog poime-
novanja glasbene šole v Rogaški Slatini po skladatelju
resne glasbe Franzu (Ferencu) Lisztu. Kot kaže, bodo šolo
zaradi nasprotovanja šolskega sveta po vsej verjetnosti
spet preimenovali.
Za poimenovanje po Lisztu so se odločili zaradi poveza-
nosti znamenitega zdravilišča z osebnostjo tega madžar-
sko-avstrijskega skladatelja in klavirskega virtuoza, ki je
tu koncertiral. Kot kaže, bo po zapletih na seji sveta
slatinske Glasbene šole »Franz Liszt«, sporno poimenova-
nje kmalu spet na dnevnem redu šmarske vlade (kjer je že
bilo začasno umaknjeno) ter skupščine. Omenjeni svet je
poudaril, da se v Sloveniji devet glasbenih šol imenuje po
slovenskih skladateljih, ostale pa označuje le njihovo kra-
jevno ime. Po njihovem mnenju je ime skladatelja Liszta
povezano le z Rogaško Slatino, šola pa je občinskega
pomena. Zaradi tega so v šolskem statutu že črtali poime-
novanje po Franzu Lisztu.	B. J.
Vrtnarski Icrožeif
Na OŠ Ljube Mikuš v Žalcu, ki ima prilagojen učni program, uspešno deluje vrtnarski krožek.
Vodi ga učiteljica Anica Rebevšek. Otroci spoznavajo rastline in opravila na vrtu, skrbijo pa tudi
za urejeno okolje šole in tako izpolnjujejo vzgojni del programa. Na sliki: Del učencev in
učiteljica pri urejanju zelenice pred šolo.
T. T.
Šmarsico-švicarsifo sodelovanje
Občina Šmarje se vse bolj povezuje s švicarskim mestom
Frauenfeld. Do prvih stikov je prišlo pred meseci, ko je rojak
Ervin Železnik, doma iz Rogatca povabil to občino in Zdravi-
lišče Rogaška Slatina, naj postaneta pokrovitelja slovenskega
društva Lipa.
Na prvi Rogaški noči v Frauenfeldu se je zbralo veliko Slo-
vencev in Švicarjev. Šmarska občinska delegacija je priložnost
izkoristila za številne pogovore. Pogovarjali so se z ži^anom
Hansom Bachofnerjem, ki bo av^sta obiskal občino Šmarje,
posebno pozornost pa so namenili tudi šolskim vprašanjem.
Predsednik šmarske vlade Marjan Aralica, ki je tudi predsednik
šmarske Liberalno demokratske stranke, se je s predsednikom
Svobodomiselne demokratične stranke iz tega švicarskega
mesta Ursom Haubensackom pogovarjal še o sodelovanju med
strankama na medobčinski ravni. Seveda so priložnost za pred-
stavitev izkoristili tudi predstavniki Zdravilišča.
Po dosedanjih treh obiskih predstavnikov šmarske občine
v Frauenfeldu je tam čutiti vse več uradnega zanimanja za
sodelovanje, saj so o obisku šmarske delegacije pozorno poro-
čali v lokalnem tisku in kantonalnem radiu.	BJ
Lastniif bo
repubiiica
šentjurski izvršni svet je
sklenil, da bo stavbo, kjer je
policijska postaja Šentjur,
predal v last republiškemu mi-
nistrstvu za notranje zadeve.
Poleg stavbe bo republika tudi
lastnik funkcionalnega zem-
ljišča ter garaž, občina pa bo
zahtevala, da po prenosu last-
ništva ne bo več imela nika-
kršnih obveznosti pri vzdrže-
vanju policijske stavbe.
To je bil tudi osnovni razlog,
da so se v Šentjurju odrekli
lastništvu. Če bi namreč bili še
naprej lastniki stavbe policij-
ske postaje, bi morali sami za-
gotavljati denar za vsa investi-
cijska vlaganja. Zaradi pre-
cejšnje dotrajanosti objekta bi
bil to prevelik strošek za obči-
no. Kaj dosti si tudi ne bi mo-
gli obetati od najemnine, bi
jo sploh dobili. Policijska po-
staja je namreč tudi doslej ni
plačevala.
JŽ
V spomin
Karolina
Dragica
Lubel
Sredi cvetoče pomladi je
v prometni nesreči prene-
halo biti plemenito srce
drage mame, babice in taš-
če Dragice Lubej. Tisti po-
nedeljek je sonce sijalo ta-
ko močno, kot da bi hotelo
v enem samem trenutku iz-
žareti vso svojo zlato svet-
lobo, v zraku pa je bilo
kljub temu nekaj težkega,
mračnega... Morda je prav
zato vnuk Zoran babici
svetoval, naj nikar ne hodi
na vrt, saj bo nevihta ...Ni
ga ubogala in usoda je ho-
tela, da niti nevihte ni do-
čakala - nemo je obležala
na cesti proti Ostrožnem.
Njena, ne ravno lahka
življenjska pot, se /e začela
30. maja 1925 v Cadramu
pri Slovenski Bistrici. Mla-
dost je preživela pri stari
mami v Slovenskih Konji-
cah, kjer je končala tudi
meščansko šolo. Med vojno
je pomagala partizanom,
potem je službovala na
okraju v Slovenskih Konji-
cah, nato pa še v Poljčanah,
kjer je spoznala svojega
moža. Po poroki julija 1947
je prvič postala mati leta
1949, ko se ji je rodila hčer-
ka Tatjana, leto kasneje pa
še sin Marjan. Povečana
družina se je kmalu prese-
lila v Celje, kjer je mož
prevzel odgovornejša dela.
Tudi mama Dragica je do-
bila službo v trgovskem
podjetju, kasneje je delala
še v celjski banki in v SDK,
zadnja leta pred upokoji-
tvijo pa v celjski Agroteh-
niki.
Pred sedemnajstimi leti
je družino pretresla trage-
dija s sinom, ki je še zelo
mlad umrl v prometni ne-
sreči. Dostojanstveno je
prebolevala tragedijo, saj
sta ji po sinu ostala dva
mala vnučka, ki ju je vse do
konca svojega življenja ne-
izmerno ljubila in temu
primerno tudi razvajala.
Pogumno se je soočala tudi
z moževo hudo boleznijo in
mu stala ob strani. Skrbela
je zanj in se vsemu odreka-
la, a pred dvemi leti je iz-
gubila tudi njega.
Njeno tenkočutno srce
kljub vsemu ni ohromelo,
do konca je ostala neomaj-
na in zelo močnega znača-
ja. Po moževi smrti je z ve-
liko volje urejala svoje živ-
ljenje. Se bolj se je posve-
čala vnukoma in hčerki,
zelo rada je vrtnarila, bila''
je dobra gospodinja in
ustvarjalka izvrstnih slaš-
čic. V dolgih zimskih veče-
rih pa je rada pletla.
Sredi cvetoče pomladi in
sredi lepega sončnega dne,
se je njeno življenje žalost-
no končalo pod avtomobil-
skimi kolesi. Ni dočakala
svojega 67. rojstnega dne,
ni postorila vsega tistega,
kar je v življenju še name-
ravala. A vse do konca je
bila marljiva, plemenita in
polna življenjskega opti-
mizma. Zato težko verja-
memo, da se je njena živ-
ljenjska nit pretrgala.
V naših srcih in spominu
bo ostala za vedno - naj
počiva v miru ob svojem
možu in sinu.
MARINA-NINA KOCEN
S hlaponom na pot
Celjska občinska zveza prijateljev mladine pripravlja sredi
junija enodnevni izlet z muzejskim vlakom - hlaponom Sloven-
skih železnic, prijave pa že sprejemajo.
Muzejski vlak bo v soboto, 13. junija, izletnike popeljal skozi
doline Save Bohinjke, Bače, Idrijce in Soče do Nove Gorice,
ogledali si bodo Most na Soči in Kostanjevico, popoldne pa
preživeli v Goriških Brdih, kjer pripravljajo za otroke in njihove
starše tudi pogostitev na značilni primorski kmetiji. Stroške
izleta s hlaponom lahko starši poravnajo v dveh obrokih.
Veterinarsica zbornica	^^
Minulo soboto se je na Dobrni zbralo okoli 50 slovenskih
diplomiranih veterinarjev. Podprli so ustanovitev društva, ki
naj bi po sprejemu ustrezne zakonodaje ustanovilo veterinarsko
zbornico.
Za predsednika društva so na Dobrni izvolili magistra Franca
Kovača, društvo pa so na celjskem sodišču registrirali v ponede-
ljek. Veterinarji, ki so podprli ustanovitev društva in kasnejše
oblikovanje zbornice, nameravajo predvsem spremljati dogaja-
nja v zvezi z veterinarsko zakonodajo. Ta po njihovi oceni
nastaja brez sodelovanja stroke, teze za zakon o veterinarski
dejavnosti pa so odraz preteklega časa, okostenelega gledanja
na razvoj stroke in družbe ter pomenijo uzakonjanje podrejeno-
sti stroke državi. Zato ustanovni zbor zbornice zahteva zame-
njavo skupine, ki je pripravljala veterinarsko zakonodajo.
Na psihiatrijo po rože
Na psihiatričnem oddelku celjske bolnišnice v Vojniku gojijo
v svojem rastlinjaku najrazličnejše cvetice in zelene trajnice.
Zeleno bogastvo po simboličnih cenah ponujajo vsem, ki želijo
polepšati svoje okolje. Izdelujejo aranžmaje iz cvetic za okenske
police, aranžmaje iz zelenih trajnic različnih vrst za okras
pisarn in poslovnih prostorov, zelene trajnice vsajajo tudi v pro-
stoječa korita na hodnikih, v menzah in dvoranah... Vse to
naredi njihov vrtnar z dolgoletno prakso - posodo morate pa
seveda prispevati sami. Upravitelj Albin Apotekar pravi, da je
njihova ponudba tako ugodna, ker je gojenje cvetlic dopolnilna
dejavnost vrtnarjev in da se je mogoče o podrobnostih vedno
pogovoriti.
Pomoč beguncem med javna dela
Na Šmarskem že poteka ne-
kaj javnih del, ministrstvu za
delo pa so predlagali še pro-
jekt pomoči v begunskih zbir-
nih centrih.
O tem so pretekli teden go-
vorili tudi na seji izvršnega
sveta občine Šmarje, kjer je
našlo pribežališče že nad tristo
beguncev in so ponekod težave
s kuhanjem in upravljanjem.
Tako bi vključili v ta načrto-
vani projekt 5 brezposelnih,
v vseh drugih projektih javnih
del pa bi zaposlili približno 50
brezposelnih občanov. V obči-
ni so med začetimi javnimi de-
li zadovoljni predvsem z aprila
začeto sanacijo črnih odlaga-
lišč v okolici Rogaške Slatine
in' arheološkimi izkopavanji
v zgodovinskem Olimju, sicer
pa še čistijo nabrežja Ratan-
skega potoka in Olimščice,
delno pa že gojijo vrtnine
v rastlinjakih. Kmalu namera-
vajo začeti s projektom ureja-
nja cest, s pomočjo na domu
v okolici Šmarja in z ureja-
njem okolice gradu Podsreda.
BJ
PISMO Z obali;
Le pršuta niicar!
Zadnji konec tedna je pre-
dramil tudi najbolj zagrizene
»TV-foteljaše«, saj je bil res-
nično v znamenju sonca, mor-
ja, številnih sprehajalcev in
-	reke avtomobilov (od tega jih
je bilo na veselje turističnih
delavcev kar lepo število z oz-
nakami I, A in D).
Tudi naši vrli gostinci so ti-
sti »biti ali ne biti« ob otvori-
tvi prve samostojne slovenske
turistične sezone osvojili
s spoštljivo resnostjo. Med
drugim nam vedo povedati, da
bo na letošnjih obmorskih je-
dilnih listih nekoliko manj če-
vapčičev in plekavic v kajma-
ku, zamenjale pa jih bodo ora-
de, morski listi, zobatci, osliči,
pa tudi nekoliko manj ugledni
prebivalci našega morja. Men-
da tudi z ulovom ne bo težav,
sicer pa slovenski ribiči ne-
strpno pričakujejo posebno
napravo, najnovejši izum bi-
stroumnih Japoncev.
Ta reč namreč s pomočjo
zvočnih signalov prepriča ri-
be, da jo brez pomislekov od-
kurijo naravnost v pripravlje-
ne mreže. Kot naročena bi
utegnila biti pred časom tale
iznajdba na slovensko-hrvaški
morski meji...
Sicer pa so s tole slovensko-
hrvaško državno mejo, oziro-
ma mejnim prehodom Drago-
nja pri Sečovljah same sitnosti
-	tako vsaj zatrjujejo domači-
ni, ki se vsak dan srečujejo
s kopico zapletov. Še največ
hude krvi povzroča sam mejni
prehod, kjer nastajajo pogosto
prav odvratni zastoji (kaj bo
šele v glavni turistični sezo-
ni?). Če pomislimo, da je precej
okoličanov še vedno v službi
na hrvaški strani, mnogo jih
ima tam sorodnike, zemljo,
gozdove... je kar razumljivo,
če jim je čakanje in doslednost
pri pregledovanju prtljažni-
kov rahlo odveč.
Zelo poučen primer je zgod-
ba, katere glavna junakinja je
bila pred dnevi znanka s »te-
ga« brega Dragonje. Na »oni«
breg je staršem odnesla sušit
pršut, ko pa ga je hotela odne-
sti nazaj domov, je njo in pršut
prestrelil namrščen pogled ca-
rinika. Prepričevanje in doka-
zovanje, da je dišeče stegno
nekoč pripadalo njenemu pra-
šiču, ni možakarja v uniformi
premaknilo niti za mišji repek.
Prav nič ga niso zanimale so-
rodstvene vezi z njenim, oziro-
ma prašičjim stegnom: »Pršut
je pršut, uvoz je prepovedan,
odnesite ga tja, od koder ste ga
prinesli in pika!«. Ko je ne-
srečnica pripomnila, da to
ravnokar namerava, pa ji ne
dovoli, je omenjeni možakar
tako grozeče privzdignil obrvi,
da je tudi moja, sicer neutrud-
no klepetava znanka, ostala
brez teksta.
Seveda ni doslednemu
uslužbencu kaj očitati, prav
tako pa tudi znanki, ki se od
stegna svojega pokojnega pra-
šiča niti v sanjah ni namerava-
la ločiti. Sporni pršut je pač
»prešvercala« po vijugastih
poljskih poteh do doma in tu je
zgodbe konec.
No, s tem pripetljajčkom pa
sem vam pravzaprav hotela
povedati tole - če boste v krat-
kem prestopali državno mejo
v Dragonji, lahko stlačite
v prtljažnik vašega avtomobi-
la marsikaj, le pršuta nikar!
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Št. 21 - 28. maj 1992
112
Toni, Dražen
in ministri
Lojze Peterle je bil v Slovenskih Konjicah eHlnl, M nI Imel
košarkarskih tlokolenk - Toni Kukoč: Niso slabi!
»Ne, olimpijsko zlato je že
oddano. Ameriški profesi-
onalni košarkarji so nepre-
magljivi, čeprav bodo imeli
v Barceloni težave s pravili.
Napad bo dolg 30 sekund,
drugačna raketa, obram-
ba... Na McDonalds turnir-
ju se je igralo po NBA pravi-
lih, toda na olimpijskih
igrah so Američani z veliko
slabšimi zasedbami izgubili
le dve tekmi,« je v Sloven-
skih Konjicah pred tekmo
Slovenija-Hrvaška govoril
kapetan gostov Dražen Pe-
trovič.
Prva uradna tekma obeh
reprezentanc je bila pred-
vsem predstavitev nove ko-
šarkarske velesile Hrvaške.
V nabito polni dvorani so
gledalci najbolj uživali med
ogrevanjem, ko so Hrvati
metali na koš (in zadevali) iz
najbolj nemogočih položa-
jev, prireditelji pa so odmore
popestrili s plesnimi vložki
in nastopom akrobatske
skupine Žabe. A že brez do-
datnega programa je bil pra-
vi spektakel, ki se je začel
s povratno tekmo parla-
ment-vlada (40:35).
»Običajno sem na pravi
strani, tako da sem zmagal
z vlado in parlamentom«, se
je pohvalil Lojze Peterle, ki
edini ni igral v belih košar-
karskih dokolenkah, marveč
kar v sivih nogavicah. »Lju-
dje slabo opazujejo, to so da-
nes moje druge nogavice,
v garderobi pa imam še tret-
je«, se je hudovala »petica«
v rumenem dresu, ki brez
sramu ni pozabila omeniti
našega fotoreporterja Edija
Masneca. »Prijazni fotore-
porter me je pobral v Trzinu,
kjer sem štopal.« Na igrišču
sta bila zvezdnika vendarle
Igor Bavčar (198 cm, med
ogrevanjem zabijanje z obe-
ma rokama) in Viktor Ža-
kelj, ki je v mladih letih
z Vrhniko uspešno igral
v slovenski ligi in bil nato
trener v Žireh. A je slava hi-
tro minljiva in ko je bilo tek-
me konec, so bili v ospredju
že Kukoč, Petrovič, Radža,
Komazec, Vilfan, Hauptman
m drugI.
Hrvaški selektor Petar
Skansi, sicer trener italijan-
skega šampiona Bennetona,
je bil med pripravami ne-
nehno oblečen v majice in
puloverje znane firme s slo-
ganom »United Colours of
Benneton«. Najbolje plačani
evropski športnik Toni Ku-
koč (4 milijone dolarjev let-
no) pa se je izogibal proizvo-
dom svojega kluba. »A ča ču
s njima«, je v pristnem dal-
matinskem dialektu zabrusil
Toni, ki se je med tekmo vla-
da-parlament veselo hahljal,
tudi zmajeval z glavo. »Niso
slabi«, je bil njegov ko-
mentar.
Hrvaški zvezdniki so med
občinstvom povsem zasenčili
naše reprezentante, med ka-
terimi ni bilo domačina Ju-
reta Zdovca. A so Slovenci
z* nekaterimi potezami ven-
darle dokazali, da se bodo
prihodnji mesec v Bilabu
lahko potegovali za prodor
na zaključni kvalifikacijski
turnir v Zaragozi, kar bi po-
menilo uvrstitev med naj-
boljših osem evropskih re-
prezentanc. In tega zdaj
v igrah z žogo ni sposobna
nobena slovenska selekcija.
BERNARDA STOJAN
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Reprezentančna košarka Slovenije in Hrvaške se je začela 20. maja v Slovenskih Konjicah.
Ko majhen mož na ponjavo stopi...
Alibegovic, Mršic, Naglic, Mirt in Gregov (z leve) v boju za žogo.
Ne igralci, Icriva Je uprava
Rado Jurjec v ne tlel j o po 119 prvenstvenih tekmah v SNL
prvič ni bil na klopi Steklarja - Oilstop zaradi
sprenevetlavega preilsetinika
z manjšim presledkom je
bil Rado Jurjec pet let trener
nogometašev Steklarja in na
klopi vseh 119 prvenstvenih
tekem, kolikor so jih skupaj
s polomom proti Ljubljani
(2:9) odigrali v SNL. Po go-
stovanju v Šiški pa je Jurjec
še v garderobi sporočil ne-
preklicen odstop.
»Razmere v klubu so že
nevzdržne. Trenirat smo ho-
dili v Šmarje, Rogatec, saj je
naše igrišče v Rogaški Slati-
ni uporabno le za tekme. Vse
aktivnosti glede pomožnega
igrišče in nogometnega cen-
tra v Vonarju stojijo. Nobene
perspektive ne vidim, upra-
va praktično ne obstaja,« je
zagrenjen pripovedoval
Jurjec.
Nekaj se je šušljalo o štraj-
ku igralcev...
Č... Ne, ne, igralci niso
nič krivi. V nedeljo so se pro-
ti Kopru izčrpali, v Ljublja-
no pa so odšli neposredno
z dela, brez kosila.
Podobni spodrsljaji se do-
gajajo že nekaj časa in ni bi-
lo prvič, da so fantje igrali
s praznimi želodci. Z igralci
sem vseskozi odlično sodelo-
val. Ne, o štrajku, nc more
biti govora.
Toda dobili ste nekaj čud-
nih golov, ki so vplivali na
rezultat in izgubo dragoce-
nih točk?
Mikša je bil povsem izven
forme, mladi Lešnik je moral
v vojsko in na koncu je pri-
ložnost dobil še Baškim. Nič
se ni dalo pomagati. Vratar-
jeve napake so skoraj nepo-
pravljive in ko se nekaj zalo-
mi, je pač vse toliko bolj
opazno. A sem prepričan, da
se bo Mikša kmalu pobral in
spet branil v velikem slogu.
Z igralci torej ni bilo ne-
sporazumov. Potem škriplje
samo v upravi?
Pred nekaj tedni je pred-
sednik Alojz Juhart odstopil,
po mojem odhodu pa se je
vrnil v klub in vso krivdo
zvalil name. Hotel si je pač
oprati roke in že s tem je
pokazal, kaj čuti do kluba.
Nikogar ne spusti blizu,
a tudi zelo malo naredi.
Steklarju se očitno slabo
piše?
Uprava nikakor ne sledi
zahtevam državne lige. Ven-
dar to ni izključno problem
Steklarja, marveč večine pr-
voligašev. Slovenska liga je
bila še lani četrta stopnja
tekmovanja, čez noč je po-
stala najvišja raven. Držav-
na liga zahteva svoje in le
redki bodo sledili novim raz-
meram. Če se razmere ne bo-
do izboljšale, se bo jeseni
v Rogaški Slatini pošteno
zalomilo. Kje je rešitev?
V klub naj pride uprava ko-
šarkarjev, ki je izredno spo-
sobna in potem bodo tudi
nogometaši Steklarja visoko.
Ekipa se lahko z vsakim ena-
kovredno kosa, ne nazadnje
smo točko odvzeli tudi naj-
boljšim: Olimpiji, Mariboru,
Izoli, Naklem, Gorici,
Kopru...
Kaj bo zdaj naredil Rado
Jurjec?
V nedeljo je ekipo proti
Mariboru vodil moj pomoč-
nik Vili Prevolšek. Zdaj se
bom posvetil domu in druži-
ni. V zadnjih letih sem naj-
več prostega časa preživel na
nogometnem igrišču.
ŽELJKO ZULE
Obuja se Olimp!
v Celju se rojeva nov nogometni klub, bolje rečeno:
obuja se Olimp! Nekdanji nogometaši priljubljenega
gabrskega moštva, ki je bilo v sezoni 1963/64 slovenski
prvoligaš, se bodo pojutrišnjem ob 18. uri zbrali v resta-
vraciji na Golovcu, kjer se bodo dogovorili o ponovni
ustanovitvi Olimpa. Novo moštvo naj bi se že jeseni vklju-
čilo v redna prvenstvena tekmovanja.
Spominsica teica
Novaifu in
Buifovčevi
Sobotni dvoboj atletski
reprezentanc Slovenije i
Hrvaške se je na štadion
Kladivarja končal z zmag
naše ženske vrste s 36:28 tt
tesnim uspehom hrvašk
moške ekipe s 37:35.
V okviru Dneva celjske al
letike sta bila tudi tradici
onalna spominska teka Fei
da Skoka in Fedorja Gradiš
nika. Moški šprint za Skc
kov memorial je dobil Ljufc
Ijančan Gregor Novak s čs
som 10,61, najboljši rezultJ
prireditve pa je v teku na 10
metrov z ovirami dosegi
Brigita Bukovec (na sliki 1«
vo), ki je s časom 13,29 £
drugič potrdila olimpijsk
normo in znova zmagal
v spominski disciplini F(
dorja Gradišnika.
Uspešni so bili tudi celjsl
atleti. Gregor Cankar j
v daljavo skočil 736 cm in £
z novim rekordom za mlajš
mladince še bolj približ£
normi za nastop na mladir
skem SP v Seulu, Miro Kc
čuvan pa je v solo teku n
400 metrov z ovirami s ča
som 50,66 le za dobre pol s£
kunde zaostal za olimpijsk
normo. Tekmovanje je odp'
in si ga tudi ogledal minist£
za šport dr. Slavko Gaber, ^
je bil nekdaj tudi sam atl£
Kladivarja, naslednja večj
prireditev pa bo 18. in l'
julija, ko bo v Celju državf
prvenstvo.
Foto: EDO EINSPIELE'
Št. 21 - 28. maj 1992
13
RA^RAMA
Nogomet
Slovenska liga
37. kolo: Rudar (V) - Potroš-
nik 1:1 (1:0), strelec: Cvikl;
Slovan - Publikum 1:0 (0:0),
Ljubljana - Steklar 9:2 (4:1),
strelca: Kidrič, Koražija. 38.
kolo: Publikum - Nafta 1:0
(1:0), strelec: Pire, Steklar
-	Maribor 0:0, Rudar (V) prost.
Vrstni red: Olimpija 60, Mari-
bor 56, Izola 52, Gorica, Na-
klo, Koper 42, Ljubljana 41,
Slovan, Svoboda, Publikum
36, Rudar (V), Steklar 34, Po-
trošnik, Primorje 33, Zagorje
32, Nafta 29, Rudar (T) 27,
Domžale 22, Medvode 21, Ja-
dran 14.
II. slovenska liga
23. kolo: Hmezad - Pohorje
4:1 (3:0), strelci: Druškovič 2,
Majhen, Jošt; Veržej - Dravi-
nja 3:1 (1:0), strelec: Zore.
Vrstni red: Železničar 32, Dra-
vograd 30, Tumišče 29, Dravi-
nja 27, Korotan, Hmezad, Ko-
vinar 24, Veržej 23, SI. Gradec,
Pohorje 22, Impol 21, Pekre,
Rače 18, Središče 8.
MNZ Celje
19. kolo: Svoboda - Kovinar
3:3, CR Krško - E.Šmartno
2:2, Papimičar - Hrastnik 2:0.
Vrstni red: E. Šmartno 34, Pa-
pimičar 23, CR Krško 18, Ko-
vinar 15, Hrastnik 13, Svobo-
da 10.
Tenis
Slovenska liga
1. liga - 1. kolo: Klasje
-	Branik 1:8 (Dobršek - Trav-
ner), Olimpija - ŠTK Velenje
7:2; 2. kolo: Triglav - Klasje
6:3 (Furlan, Dimitrijevič, Fur-
lan - Cizej), Domžale - ŠTK
Velenje 6:3. Vrstni red: Bra-
nik, Slovan, Triglav 4, Olimpi-
ja, Domžale 2, Medvode, ŠTK
Velenje, Klasje 0.
IL liga - vzhod, 1. kolo: Ko-
njice - Ravne neodigrano za-
radi dežja, 2. kolo: Ptuj - Ko-
njice 9:0. Vrstni red: ŽTK Ma-
ribor 4, Ravne, Ptuj, Radgona,
Bistrica, Rudar 2, Konjice, SI.
Gradec 0.
III. liga - jug, 1. kolo: Mla-
dost (Rečica) - Radeče 4:1,
Brežice - Žalec 1:4, 2. kolo:
Radeče - Sevnica 1:4, Žalec
-	Mežica 5:0, Mladost prosta.
Vrstni red: Žalec, Sevnica 4,
Mladost, Krško 2, Mežica,
Brežice, Radeče 0.
III. liga - vzhod, 1. kolo: Ro-
gaška - Ljutomer 1:4, 2. kolo:
Rače - Rogaška 4:1. Vrstni
red: Hoče, Ljutomer 4, M."So-
bota. Hoče, Rače 2, Ptuj II, Ro-
gaška, Cirkovce, Ljutomer 0.
Slovenski pokal
Pionirji (do 14 let) - Mengeš:
Gluvič in Simončičeva izpadla
v 1. kolu, Peperko, Knez, Sa-
gadin in Drofenik v kvalifika-
cijah.
MP LIvorna
Pionirji (do 14 let) - 1. kolo:
Virant (Celje) - Kopilaš (SND)
6:0, 6:1, 2. kolo: Virant - Sika-
rulidze (SND) 6:0, 6:1, 3. kolo:
Virant - Trotman (V. Brit) 6:2,
6:2, četrtfinale: Virant - Zaba-
letta (Arg) 0:6, 1:6.
Rokomet
Pokal Slovenije
Moški: polfinale - povratna
tekma: P. Laško - Rudar 27:21
(15:7), strelci: Pungartnik 10,
Jeršič, Čater 4, Šerbec 3, Šafa-
rič, Ocvirk 2, Franc, Tomšič 1.
Naprej P. Laško s 40:35.
Prvenstvo Slovenije
Mladinke - polfinale: Žalec
-	Olimpija 20:22, Velenje
-	Mlinotest 18:23; za 3. mesto:
Velenje - Žalec 22:20. Končni
vTstni red: 1. Olimpija, 2. Mli-
notest, 3. Velenje, 4. Žalec.
Odbojka
II. slovenska liga
ženske - končni vrstni red:
Ptuj 40, Braslovče 32, Črna 26,
Paloma. ml. 23, Celje ml.. Mla-
dost, Ruše, Puconci, Ljutomer
16, Cven-10, Kanrmica 6.
Judo_
Slovenska liga
1 5. kolo: Ivo Reya - Drava 9:5
(40:20); Cuk, Novkovič, Sad-
žak, Spasojevič 2, Anderle 1,
Šekoranja, Imamovič 0. Po 5.
kolu vodi Ivo Reya z 10 toč-
kami.
Pokal M. Sobote
Pionirji - do 28 kg: 2. Fer-
jan, do 34kg: 1. B.Holer, do
46 kg: 1. Mahmutovič, do
50 kg: 2. M.Holer, do 55 kg: 1.
Lakner, 5. Krejič, nad 55 kg: 1.
Bedhjički; mladinci - do
55 kg: 1. Petrak, 5. Podvornik,
do 67 kg: 3. Rudolf, do 71 kg: 5.
Beltram, do 78 kg: 3. Sadžak,
do 86 kg: 1. Eisenbacher (vsi
IR); ekipno: 2. I. Reya
Ribolov
Območna liga
2. kolo - Šmartinsko jezero:
1. Laško, 2. Velenje, 3. Šoštanj,
4. Celje, 5. Voglajna (Štore), 6.
Šempeter, 7. Sotla (Podčetr-
tek), 8. Ljubno.
ŠP€)RTNI
KOLEDAR
Sobota, 30. 5.
Judo
Sardinija: mednarodni tur-
nir z udeležbo Čuka, Andrele-
ta in Fabjana; Slovenska Bi-
strica: državno prvenstvo za
mladince, do 10. ure
Nogomet
štore: Kovinar - CR Krško,
Hrastnik: Hrastnik - Svoboda
(20. kolo MNZ Celje, obe
16.30).
Tenis
Celje: Klasje - Olimpija, Ve-
lenje: ŠTK Velenje - Branik (3.
kolo I. STL), Slov, Konjice:
Konjice - Bistrica (3. kolo II.
STL - vzhod), Brežice: Brežice
-	Rečica, Sevnica: Sevnica
-	Žalec, Rog. Slatina: Rogaška
Kidričevo (3. kolo III. STL, vse
od 9. ure).
Nedelja, 31. 5.
Nogomet
Trbovlje: Rudar - Publi-
kum, Ljubljana: Slovan - Ste-
klar, Nova Gorica: Gorica
-	Rudar V. (39. kolo SNL),
Slovenske Konjice Dravinja
-	Impol, Turnišče: Tumišče
-	Hmezad (24. kolo II. SNL),
Šmartno: Šmartno - Papimi-
čar (20. kolo MNZ Celje, vse
16.30).
Tenis
Medvode: Medvode - Klasje,
Kranj: Triglav - ŠTK Velenje
(4. kolo I. STL), Maribor: ŽTK
Maribor - Konjice (4. kolo II.
STL - vzhod), Radeče: Radeče
-	Žalec, Rečica ob Savinji: Re-
čica - Mežica, M. Sobota:
M. Sobota - Rogaška (4. kolo
III. STL, vse od 9. ure).
•	Za košarkarsko repre-
zentanco Slovenije do 22 let
je na turnirju v Bariju igral
tudi branilec Cometa Mitja
Nerat. Proti Italiji je dosegel
10 točk, proti Grčiji šest in
proti Hrvaški štiri. Naša se-
lekcija je vse tri tekme izgu-
bila.
•	Na drugi dirki pokala
A-J v motokrosu do 250 ccm
v Neuhaussu je bil peti Per-
šoh in osmi Jelovšek. Člana
Koplast teama sta visoko tu-
di v skupnem seštevku: Per-
šoh je tretji, Jelovšek pa peti.
•	Na dirki prikoličarjev
za EP v cestno-hitrostnem
motociklizmu v Hochenhei-
mu je velenjska posadka
Remše-Kranjc zasedla 14.
mesto in osvojila dve točki.
Kombinacija Ribar-Tomic je
odstopila.
•	V slovenski nogometni
ligi veteranov (nad 35 let) po
4. kolu vodi trboveljski Ru-
dar, ki bo jutri ob 16. uri
gostoval na igrišču Olimpa,
kjer se bo pomeril z ekipo
celjskega Cetisa.
•	Prihodnji torek se bo
v prostorih MNZ Celje (Ul.
29. novembra 2, tel. 29-206)
začel začetni tečaj za nove
nogometne sodnike.
Udarniško za
novo strelišče
Pred dvema letoma je povo-
denj odnesla 20-mestno avto-
matsko strelišče v Šempetru.
Pred tem je bilo to najmoder-
nejše strelišče za malokaliber-
ske puške v Sloveniji. Šempe-
trski strelci so se po dveh letih
odločili pričeti znova. Streliše
nameravajo postaviti na istem
mestu, kot je bilo prej.
T.TAVČAR
CAMP-
HOTEL
BELVEDERE
IZOLA
Izredna priložnost: letni najem 1500 DM
(neomejeno število oseb oz. nočitev, vključena cena električne
energije, brezplačni prevozi z mini busom, kopanje v bazenu...)
V prijetni ol<olici borovega gozdička se boste sigurno odlično
počutili.
Informacije na tel.: 066 626-311
fax: 066 626-012
OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH
SEKRETARIAT ZA
GOSPODARSTVO
Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev
za sofinanciranje 50 novih delovnih mest v malem
gospodarstvu Uradni list RS, št. 24/92 z dne 22. 5.
1992
objavlja
NATEČAJ
za dodeljevanje sredstev za
sofinanciranje 50 novih delovnih
mest v malem gospodarstvu
Na natečaju lahko sodelujejo samostojni obrtniki in po-
djetja, ki zaposljujejo do 25 delavcev in imajo sedež
obratovalnice oz. podjetja na območju občine Šmarje pri
Jelšah in 80 od 1. 5. 1992 na novo zaposlili delavca za
nedoločen čas s stalnim prebivališčem v naši občini, se
zaposlili sami ali spremenili pogodbo o zaposlitvi iz
določenega v nedoločen čas.
Posojila se dodeljujejo za odpiranje novih delovnih mest
v malem gospodarstvu. Posojilojemalec lahko za vsako
zasedeno novo delovno mesto dobi kredit v višini 2.500
DEM tolarske protivrednosti, hkrati pa se zaveže delov-
no mesto obdržati najmanj 3 leta.
Posojila se dodeljujejo kot kredit z rokom odplačila treh
let z dvoletnim moratorijem po 2% obrestni meri z veza-
vo glavnice na srednji tečaj nemške marke, ki ga objav-
lja Banka Slovenije.
NAVODILA ZA SODELOVANJE NA NATEČAJU
1.	prijavo za natečaj posredujte Skupščini občine Šmarje pri
Jelšah Sekretariatu za gospodarstvo do vključno 15.6.1992.
2.	Prijava mora vsebovati:
-	ime in priimek obrtnika oz. firme podjetja, naslov obratovalni-
ce oz. podjetja, število zaposlenih pred odprtjem novega delov-
nega mesta in število zaposlenih po odprtju
-	predstavitev obstoječe dejavnosti (poslovni načrt ali opis de-
javnosti)
-	ter naslednjo dokumentacijo: potrdilo o stalnem prebivališču
delavca, potrdilo o sedežu obratovalnice oz. podjetja, ter potrdilo
o opravljanju določene dejavnosti
-	opis delovnih mest, ki jih zagotavlja novi program (zahtevana
stopnja izobrazbe in poklic, posebna znanja in zahteve).
O dodelitvi sredstev bo v skladu z določili natečaja odločal po
predlogu upravnega organa Izvršni svet SO Šmarje.
S posojilojemalci bo sklenjena pogodba, ki bo poleg splošnih
določb vsebovala še obveznost, da se posojilo porabi namensko
oz. v nasprotnem primeru vračilo z zamudnimi obrestmi.
V kolikor s tem razpisom ne bo zasedenih vseh 50 delovnih
mest, se razpis ponovi v mesecu septembru.
,:. Dodatne informacije dobijo vsi zainteresirani pri Sekretariatu za
gospodarstvo SO Šmarje.
NAKUPNI
CENTER
UGODNI NAKUP TEDNA:
•	siri po 501,50 SLT za kg
GAUDA, TRAPIST, EDAMEC
•	magarina rama 500 gr	134,50 SLT
•	suha salama kg	685,00 SLT
TURISTIČNA, GOVEJA, BAVARSKA
riž spiendor	99,00 SLT
belo vino	69,00 SLT
nivea krema 250 ml	492,00 SLT
set čopiči 3 kom	144,00 SLT
mehčalec: Oanto 41	573,00 SLT
wascheweich 41	359,00 SLT
Veselimo se vašega obiska!
64220 Škofja Loka - maloprodaja
Kidričeva 66
tel. 064/631-301
fax. 064/631-551
Izjemna priložnost - Akcijska prodaja vseh tipov
zamrzovalnih skrinj - dodatni popusti - cene za goto-
vinsko plačilo (vključno s prometnim davkom)
ZS-220	21.359 SLT
ZS-300	27.214 SLT
ZS-380	29.346 SLT
ZS-530	36.425 SLT
ZS-350	29.550 SLT
Možnost tudi na
obročno plačevanje,
polog 40%, ostalo na
3 čeke
Naše izdelke
^ *rebujete skozi vse leto
Št. 21 - 28. maj 1992

REVIZIJA RUMENEGA CE
Daj ogenj
Haso je starec. »Imaš cigare-
to?« Imam. Vzame dve, eno za
uho. Zakaj ne je fižolove sola-
te? Dva obroka, malica, dolg-
čas in žalost. »Cigaret ne da-
jo,« potegne dim in razloži, da
bi bilo bolje, če bi bil mrtev.
Noče biti v breme in nima za
kaj živeti. »Pol družine so mi
poklali, otroci so tu...« Ma-
ma? »Hči so... Trije so vdrli
noter in jo... Pred otroki.«
Zverinsko posilili. Otroci kop-
ljejo po pesku. Nemo. Nikoli
več ne bodo videli svoje mame.
»Asim je na fronti.« Ne vedo,
če je še živ.
Oni so tukaj. Razseljeni.
Ena od mnogih tragičnih
zgodb v enem od zbirnih cen-
trov. Čakajo. Mirsada, blon-
dinka z dvema otrokoma, je
zgrožena nad početjem žensk
iz sosednje sobe. »Poročene so.
Možje se borijo za Bosno, one
pa si ponoči vozijo frajerje iz
mesta. Celo noč je hrup. Ja,
prijavila sem jih. Soba 107.«
»Jaz sem iz te sobe. Je kaj
narobe?« Se vmeša mozoljasta
kolegica, begunka manjše po-
stave. »Porivate, a?« »Ha, ha,
kaj vas pa briga,« disciplinira-
no zamahne z majhnim čopom
neopranih las.
Tiste, ki jim ni le do poteši-
tve tovrstnih potreb, se spre-
hodijo v mesto, kjer za razliko
od cigank z domnevnimi otro-
ki, ne brcajo v temo. Čedalje
večjih je. Ne bom povedal kje,
toda v enem od manjših zbir-
nih centrov, kjer prebivajo le
ženske in otroci, si je samozva-
ni upravnik umislil kupleraj.
Vstopnina je bila petsto tolar-
jev. Dokler ga niso zamenjali.
Pazi, sploh se ne hecam.
In šarmantna Michele Voy-
er, visoka komisarka Združe-
nih narodov za begunce
v Ljubljani, prisega, da morajo
begunci živeti svoje življenje
in skrbeti sami zase. »Če osta-
nejo v državi dlje časa, morajo
dobiti dovoljenje za delo, šole
za otroke, primerno zdrav-
stveno oskrbo in svobodo gi-
banja.« Fuck - je prva beseda,
ki vam ob tem oplazi možgane,
nato se odbije do duše, ki je
značilna za ljudi s človeškim
smislom za nesrečo drugih in
- že ste solzni. Tudi prav. Ha-
sotu pa je v bistvu vseeno.
Poslušalci petkove protive-
černe oddaje niso bili ravno-
dušni. Nasprotno. Takšnega
sočutja do trpečih razseljencev
že lep čas nisem slišal. Če je to
tisto, kar mislim, da bi sodeč
po tem lahko bilo, si bom kot
klasični slovenski stoik drznil
dodati, da bi, takšni kot smo,
preživeli tudi 100 tisoč begun-
cev. Občan Slobodan je sicer
malce tršega srca, a ga je pri-
jazna gospa prepričala, da bo
kljub temu, da sam res ni kriv
za to klanje, vendarle podaril
enodnevni zaslužek za be-
gunce.
Fuckoffovska Evropa si še
vedno zdravi mačka po obil-
nem krokanju tekočih lovorik,
helsinških coctailov in peko-
čih deklaracij za neke druge
generacije. Kot da ne živi
v tem času, ga ne dojema. Ali
pa ga noče, ker je morbiden in
slabo vpliva na primitivce pri
njih doma. Vedo, da je balkan-
ski aids nalezljiv od zadaj. Za-
to so mu meje zaprli pred no-
som. Michele Voyer v Ljublja-
ni brani Evropo. In nas pred
taisto Evropo branijo begunci.
Slovenija je njihovo zadnje
pravo zatočišče. Na drugi stra-
ni je le en dnevni obrok hrane,
ki ga je treba zaslužiti. Miche-
le to dobro ve.
A Hasotu je vseeno. Suade
ni več in otroci brskajo po pe-
sku. Izza ušesa privleče tisto
cigareto in reče: »Zemo, daj
vatru.«
u
C
al
G
a
PQ
Vprašajte
Ladislava Grdino
v nizu aktualnih tem in so-
govornikov smo za torek, 2. ju-
nija v naš radijski studio po-
vabili predsednika šentjurske-
ga izvršnega sveta Ladislava
Grdino. Gospod Grdina bo
med 9. in 10. uro na naši dve
studijski telefonski številki
neposredno odgovarjal na
vprašanja poslušalcev.
Nov oddajnilf za
Radio Celje
o motnjah zaradi starosti
opešanega UKV oddajnika na
Golovcu ter načrtih za izbolj-
šano slišnost Radia Celje smo
na tem mestu že pisali. Danes
samo razveseljiva vest za po-
slušalce RC: naročili smo že
novi 500-vatni UKV oddajnik,
ki ga bomo najprej namestili
na Gk)lovcu Celje in na ta na-
čin nadomestili starega, iztro-
šenega. Le-tega sicer ne bomo
zavrgli, saj obstaja možnost
predelave v takšnega z manjšo
močjo. Po načrtih naj bi pre-
delan ostal na Golovcu, novi
500-vatni pa naj bi šel na novo
lokacijo.	.	UM
KUMARICE
Nevidno bistvo
Če bi bilo Celje italijan-
sko, špansko ali celo ^ško
mesto, bi se vanj zgrinjale
množice turistov. Ni vrag,
da ne bi prekaljeni turistič-
ni poslovneži, ki znajo
v omenjenih deželah pro-
dati takorekoč vsak, na po-
gled še tako nepomemben
kamen, iz mesta s tako bo-
gato zgodovino kot je Celje
skovati zlatih cekinov.
Trditev je nemara preti-
rana, a nedvomno drži, da
v turističnem trženju topo-
gledno razvitim deželam ne
sežemo niti do gležnja. Bi-
stvo namreč ni v kamnu sa-
mem kot takem, ampak
v načinu, kako znamo ta
kamen in njegovo vsebino
predstaviti. Ljudje poveči-
ni čutimo neko čudno pri-
vlačnost do predmetov, ki
nas skrivnostno povezujejo
z davno umrlimi generaci-
jami in njihovimi sodob-
niki.
In kaj vemo Celjani
o svojem čudovitem mestu?
Nekje v naši megleni zave-
sti je skop podatek o rimski
Celei in celjske grofe poz-
namo še najbolj po roman-
tični zgodbi Veronike in
Friderika (predvsem zaradi
številnih literarnih obdelav
in Friderikovega stolpa).
Ponedeljkov radijski
sprehod po mestu je bil za-
to za marsikoga preseneče-
nje. Pa smo v poldrugi uri
odkrili le droben delček ti-
stega, kar je vpeto v stolet-
ne zidove celjskih zgradb.
Če bo turističen razcvet
v resnici kdaj postal res-
ničnost slovenske dežele in
bo Celje kot zgodovinski
kraj želelo v njej najti svoje
mesto, se bomo najprej mo-
rali sami zavedati njegovih
vrednot.
Željifo Zule - icegelj v Bratislavi
Naš športni redaktor Željko Zule je bil minuli vikend novinarski kegelj v Bratislavi. Kot keg(
je bil namreč ves čas zraven naših kegljavk in po telefonu vzorno poročal za domači RC najb(
»frišne«. Na posnetku Toneta Tavčarja ga vidimo v pogovoru z Mariko Kardinar, dvakrati
svetovno prvakinjo in svetovno rekorderko, takoj po finalnem nastopu posameznic. Zule je 1
tako zavzet s športno-novinarskimi aktivnostmi in z našimi kegljavkami, da po povratku
spravil skupaj nobene uradne izjave o Slovakinjah... Neuradne pa tako ne štejejo - namr
izjave!
ŠKRATKI
Škratkeje minuli vikend kar nekajkrat zvilo
zaradi prave slovenske fovšije. Najprej jih je
zvilo, ker niso bili v družbi Željka Zuleta
v Bratislavi na svetovnem prvenstvu v keglja-
nju. Končno se tudi oni ukvarjajo s športom, ki
je še najbolj podoben kegljanju. Željko pa pra-
vi, hvala Bogu, da jih ni bilo zraven, kajti
potem bi lahko po vodi splavale vzorne tele-
fonske zveze z redakcijo.
Nato jih je zvilo, ker niso štopali Edija Mas-
neca, ki je v včasih pretepaškem Trzinu »po-
bral« na štop samega Lojzeta Peterleta in ga
pravočasno prepeljal do Slovenskih Konjic.
Kako bo Edi vnovčil omenjeni dogodek, je
seveda druga stvar...
Športno-sejemski večerni programski po-
daljšek minulo sredo na RC so s pridom izkori-
stili škratki in izjemno učinkovito posegli
v načrtovani neposredni prenos z rokometne
tekme v celjskem Golovcu. Kako so obdelali
našega športnega sodelavca Deana Šustra in
kako bo z njimi on poravnal račune, pa je
posebna zgodba. Konjiški košarkarski prenos
je bil O.K. Zule je še vedno po srcu Konjičan,
da se ve!
Reporterski kasetofonček Janeza Vedenika
seje, vsem pričakovanjem navkljub, dobro dr-
žal vse od lani; odkar ga je Janez dobil. Pred
nekaj dnevi pa je, tik pred snemanjem Čaja za
dva (našega rednega nedeljskega intervjuja)
Janezov kasetofon nenadoma in nepreklicno
dezertiral. No, čaj sta Janez in njegov sogovor-
nik vseeno spila - s pomočjo kasetofona, ki je
»izginil« Nadi Kumer. Nada svojega kasetofo-
na do danes še ni videla.
Na tehnični sceni za mešalno mizo smo lah-
ko v soboto videli spet Mateja Gračnerja, naše-
ga začasno izgubljenega »sina«, ki je s spret-
nostjo v kombinaciji leva roka, desno uho,
možganske vijuge, dokazoval, v kako dobri
šoli je bil. Da je'bila nad njim vzhičena ci
vedno in do kraja kritična Nataša Gerkeš,
je tako za v časopis.
Kako poznamo svoje mesto Celje, je skuši
v torek v Mavričnem sprehodu v družbi dv
fantov ugotoviti Nada Kumer. In kdo sta b
srečneža? Prvi je bil Kompasov Rok Vid
vodja celjske sekcije turističnih vodičev Slo^
nije, drugi pa Mičo Tatarevič iz domače hi
Oba sta bila izjemno hitra - Mičo z reporf
skim avtom. Rok pa z jezikom, tako da škra^
spet niso prišli »v štih«. Da so nekaj mali
pobrkljali v studiu pred prvim javljanjem,
pa da pripisati tudi motnjam oddajnika Gol
vec, ali ne?
Foto life
Dragi fotografi, tema letošnje akcije Fo-
tolifea je Življenje mojega kraja, kar pa ne
pomeni, da morate fotografirati samo po-
krajino. Vse turistične edicije ali knjige pri-
kazujejo kraje in življenje krajev z vseh
plati. Fotografsko zanimive so tudi vse
kulturne in turistične prireditve. Prav tako
življenje ljudi v krajih s svojimi posebnost-
mi (npr.: določeni obrtniki so s tradicijo
vezani na svoj kraj). Objekti in kraji, ki so
Slovenijo proslavili v svetu, pa naj bi se
prikazali v novi luči. Z vašim videnjem,
seveda tako, da bodo turistično zanimivi.
l/se objavljene fotografije bomo primer-
no nagradili. Ta teden med poslanimi ni
ustrezala nobena, zato smo jo izbrali iz
lanske kolekcije. Avtor je Ivan Kocbek iz
Slovenskih Konjic, ki si je prislužil brez-
plačno razvijanje filma in fotografij. Pono-
vimo, da bomo ob koncu akcije, ki bo
trajala do konca tega leta, podelili najbolj-
šim 9 fotografskih paketov presenečenja,
najboljši pa bo prejel fotografski aparat
svetovno priznanega proizvajalca. Vsi na-
grajenci pa bodo sodelovali v fotograf-
skem happeningu. Ne bo vam žal. _Pohiti-
te, še je čas.
-	FOTOGRAFIJA ZA DOKUMENTE: že v 5.
minutah (popust za učence, študente, družine)
-	ATEUE
-	KOMERCIALNA FOTOGRAFIJA (povečave do
1 m X 2m)
-	FOTO VIZITKE
-	TRGOVINA S FOTOMATERIALOM
ZA VSE VAŠE FOTOGRAFSKE POTREBE
POSKRBI »FOTO RIZMAL«
POKROVITELJ »FOTO LIFEA«
Št. 21 - 28. maj 1992
15
PREJELI
SMO
stoletnica
nekega rojstva
V mesecu maju leta 1892 se
je v vasi ob Sotli rodil deček.
Njegovo ime in življenjepis,
čeprav olepšana in idealizira-
na, sta znana.
Iz dečka je postal mlad mož,
ki je doživljal vso trdoto stare
Avstrije in kraljevine Jugosla-
vije. Iskal je pot iz težav, ki so
pestile njega in pretežni del
ljudi živečih v tistem času in
tistem kraju. Našel jo je in jo
ob velikem osebnem naporu in
odrekanju tudi izpeljal - osvo-
bodilno vojno proti okupator-
ju in za nov družbeni red.
Komaj dvanajst let je minilo
od njegove smrti, pa že prevla-
duje želja, da bi bil pozabljen,
če pa že ne popolnoma pozab-
ljen, pa vsaj osramočen, člove-
ško in moralno.
Res je, da je bil samo človek
in človek tudi greši. Sedanji
pisci, ki pišejo o njegovem ne-
moralnem zasebne življenju,
so pozabili napisati, da je ta
mož leta 1920 pripeljal iz dalj-
ne Rusije svojo mlado nosečo
ženo v rodno Hrvaško in z njo
in otroki preživel nekaj sreč-
nih let, dokler mu takratni re-
žim ni razdrl družine. Njegov
greh je bil pa še večji, ker je
zrušil stari režim in začel gra-
diti novega, seveda »napač-
nega«.	^
Pogled na zemljevid nam
pove, kako majhna je svobod-
na Slovenija. Koliko manjša
pa bi bila brez zaslug tega mo-
ža! Simbol slovenstva Triglav
je bil naš samo od severne
strani, sedaj je naša še: Postoj-
na, Trenta, Soča, Goriška br-
da, Lipica, Piran, Izola, Porto-
rož - biseri Slovenije in Koper
- vrata v svet, slovenska obala,
vse to je naše po zaslugi moža,
čigar ime je zapisano v naši in
v svetovni zgodovini in to po-
zitivno. Sprašujem se, kako bo
čez štirideset ali petdeset let,
mogoče pa še prej, ko bodo
zgodovinarji postavili dejstva
in dejanja na svoja mesta. Ka-
ko bodo današnji akterji ta-
krat pripovedovali svojim
vnukom o delu tega človeka?
Vsi, ki verjamejo v bodoč-
nost, bi morali trezno obvla-
dovati trenutek sedanjosti.
VERA PALIČNIK
Sp. Rečica
Zahvala
Peterletovi vladi
Nekateri so in še grozno kri-
tizirajo Paterletovo vlado. Pa
nimajo prav. Prejšnja vlada je
veliko naredila. Rešila nas je
strašnega pokola, kakršnega
sedaj doživljata Bosna in Her-
cegovina. Človeško življenje
pa je največja dobrina.
Bivši vladi očitajo strašno
brezposelnost. Sprašujem se,
katera vlada je pognala vsa
večja podjetja na boben. V ko-
munistični vladi tisti, ki je
vmičil podjetje, sploh ni bil
kaznovan. Nasprotno. V dru-
gem kraju je dobil potem še
boljšo sužbo. Sedaj je pa vsega
tega kriva Peterletova vlada.
Gospodu Peterletu komuni-
sti grozno zamerijo, ker hodi
v cerkev. Če bi bil gospod Pe-
terle komunist, mu ne bi dali
nezaupnice. Pa vendar - cerkev
ni nikomur nič slabega nare-
dila.
Da pa bivša vlada ni mogla
vsega narediti, so krivi tudi ti-
sti, ki so ji ves čas metali pole-
na pod noge. Čudežev pa g.
Peterle res ni znal delati,pa jih
tudi g.Dmovšek ne bo znal.
V Sloveniji pa ni še nihče umrl
od lakote - to je tudi res.
Bodimo bivši vladi hvaležni,
da imamo svobodo, saj kljub
vsemu nismo tako nesrečni,
kot naši sosedje.
MARJETA ZUPAN,
Tmovlje
Kako sem postal
dober in
plemenit
Slovenec
v drugi polovici marca sem
bil zaradi urejanja dokumen-
tacije za invalidsko upokojitev
v Stuttgartu. Tam so me
okradli in ostal sem brez do-
kumentov in denarja. Spomnil
sem se, da sem v mladosti poz-
nal Dalmatinca, Boža Čuluma,
nekoč natakarja na glavnem
kolodvoru, sedaj pa lastnika
gostinskega lokala. Odšel sem
k njemu. Prepoznal me je šele,
ko sem mu povedal, kdo sem.
Zaradi rakave bolezni me na-
mreč drugače ni mogel pre-
poznati. Ko je videl, da je ne-
kaj narobe, me je tako dolgo
spraševal, da sem mu povedal,
kaj se je zgodilo. Nesebično mi
, je pomagal s hrano, denarjem
% in Vsem drugim. S svojo do-
broto in obnašanjem mi je dal
misliti. Redki so namreč lju-
dje, ki obogatijo, pa niso sti-
skaški.
Ko sem se z njegovo pomoč-
jo (in popotnico) vrnil v domo-
vino, sem premišljeval, kako
bi tudi jaz komu pomagal. Po
nekaj dneh sem na avtobusni
postaji v Celju videl deset
otrok z mamicami in babicami
v spremstvu samo enega mo-
škega. Ko sem ga vprašal, kaj
delajo ob 5.30 zjutraj na po-
staji, mi je povedal, da so bo-
sanski Hrvati iz Sanjskega
mosta in iz Ključa. Pomislil
sem na Boža Čuluma, na to,
kaj bi bi on naredil v tem pri-
meru. Takoj sem našel odgo-
vor. Odločil sem se, da vse te
begiince sprejmem v svojo hi-
šo. Čudno so me gledali, me še
enkrat opozorili, da jih je
dvajset, od tega deset otrok.
Niso mogli verjeti, da mislim
resno. K sreči so imeli dovolj
denarja za avtobus, saj sem bil
sam brez ficka, pa še v Ljub-
ljano sem moral.
Ves dan sem premišljeval
o teh ljudeh in o ponorelem
svetu. Prvič po dolegm času
sem bil ponosen sam nase.
Hvala, Božo, da si me vzpod-
budil k dobrim dejanjem. Zve-
čer, ko sem prišel iz Ljubljane,
sem videl otročičke, ki so sko-
pani in sveže preoblečeni v pi-
žame toplo gledali s svojimi
lepimi očmi. Najstarejša gospa
mi je s solznimi očmi poljubila
roko. Rekel sem ji, naj tega ne
dela, naj se raje zahvali rojaku
Božu. Skuhali smo fižol in te-
stenine. Za otroke je sosed
, kmet Rafko, pripeljal mleko.
Potem smo vsi zaspali.
Zjutraj, ko sem se lotil tega
pisanja, sem spoznal, da še ni-
koli nisem bolje spal kot to
noč. Rad bi pozval vse Sloven-
ce, ki imajo kakšno prosto po-
steljo, da gredo na postajo, so-
cialno ali Rdeči križ in vzame-
jo pod svojo streho katerega
izmed nesrečnikov, ki so ostali
brez vsega.
Srečen sem, da mi je bog dal
priložnost, da lahko pomagam
ljudem v stiski. Ob tem mi je
lažje premagovati svojo bole-
zen, saj je življenje dobilo nov
smisel. Bog daj moč meni in
mojim novim prijateljem, da
bomo zdravi prebrodili čas
vojne!
KONRAD PIRC,
Leveč
Kaj je društvo
»VAM... za
razvoj
človeka...«
Smo skupina ljudi, ki se je
odločila izboljšati kvaliteto
življenja na vseh področjih.
Želimo izkoristiti vse naše
možnosti in živeti v zdravem
in čistem okolju, v zdravih in
čistih odnosih z vsemi živimi
bitji. Življenje hočemo živeti
iz vseh nivojev, brez obsodb in
brez omejitev. Zavestno kre-
iramo naša življenja in to želi-
mo pokazati tudi drugim. Po-
spešiti želimo varovanje oko-
lja in omogočiti ljudem, da
spet najdejo stik z naravo in
s tem s samim seboj.
Z otvoritvijo predstavništva
našega društva v Celju na Sa-
vinovi 3 v poslovni stavbi
Rimljanka, postaja naše dru-
štvo dejavno tudi v tem delu
Slovenije. Zato bom na kratko
predstavila projekte, saj bomo
tudi v Celju organizirali pre-
davanja in delavnice.
DELAVNICA ŽIVLJENJA,
ki je pomagala mnogim, da so
začeli doživljati in čutiti živ-
ljenje in se ga znova veseliti.
TERAPEVTSKA DELAV-
NICA v treh delih, za vse, ki bi
želeli še bolj poglobljeno dela-
ti s seboj in z drugimi.
DELAVNICA DIREKTNE-
GA DOŽIVETJA, če želite di-
rektno doživeti kdo ste, od kod
prihajate, kaj je življenje...
HOJA PO OGNJU - zabava,
zdravljenje in čiščenje z og-
njem.
SREČANJE, REBIRTHING
IN POGOVOR - iskanje in re-
ševanje vzrokov naših težav na
drugačen način in s pomočjo
zavestnega krožnega dihanja
- rebirthinga.
DELAVNICA »STUDENEC
MLADOSTI« - za vse, ki želijo
ostati ali spet postati mladi,
s pomočjo preprostih in učin-
kovitih telesnih vaj.
NJAM-NJAM DELAVNI-
CA, kjer lahko praktično in te-
oretično izveš vse o zdravi in
nezdravi prehrani.
DIŠEČA DELAVNICA - vse
o eteričnih oljih, aromoterapiji
in pripravi naravne kozme-
tike.
ZDRAVLJENJE Z GLINO
je intenzivna obnova energet-
skega telesa. Zelo je učinkovi-
to pri različnih poškodbah,
preveliki izčrpanosti in pri po-
sledicah zasvojenosti z dro-
gami.
TEDEN KREATIVNIH PO-
ČITNIC ali kako preživeti po-
čitnice še kako drugače. Poleg
zabave in počitka v naravi so
tu še praktične delavnice, kjer
se spoznamo z različnimi teh-
nikami, masažami, aromatera-
pijo, astrologijo, zelišči, kjer
rišemo, kiparimo,... Vzpored-
no se odvija tudi program za
otroke.
BELA RAZSTAVA je gleda-
liški prikaz sedmih osnovnih
barv (energetskih centrov)
s slikami, glasbo, vonjavami,
hrano, plesom,... in praktič-
nim prikazom tehnik zdrav-
ljenja.
ZELENA TOMOBOLA
- žur, srečelovf in še mnogo
več. Zbran denar je namenjen
ekološkim projektom in osta-
lim dejavnostim društva.
PRAZNIK SAJENJA DRE-
VES je širša akcija, ki naj lju-
dem približa problem uniče-
vanja gozdov. Z njo boste lah-
ko tudi sami prispevali k iz-
boljšanju stanja gozdnih po-
vTŠin.
Individualne storitve naših
terapevtov pa so: različne vr-
ste masaž, ki jim je skupno
sproščanje telesa ter vseh vrst
napetosti, globji stik in doži-
vetja TAROT-a, ASTROLO-
GIJA, ki odpira vrata v naše
notranje bitje in s pomočjo ka-
tere lahko predvidimo prihod-
nost, REGRESIJA, ki vas po-
pelje v vašo podzavest in vam
pomaga obuditi spomine na
vaša pretekla življenja, VO-
ICE-DIALOGUE - dialog gla-
sov, s to tehniko ozavestimo
miselne vzorce prek komuni-
kacije s skritimi deli naše pod-
zavesti, OBLIKOVANJE PRO-
STORA in SVETOVANJE PRI
OBLAČENJU, kjer vam svetu-
jemo na podlagi vašega ener-
getskega stanja...
Poskusiti pa morate še iz-
delke naše naravne hrane.
Pridite pokukat v naše novo
predstavništvo. Z ljubeznijo,
YAM
Problem so
krivci za vojno
in ne begunci
Vojna nastane, ko se politi-
ki-di^vniki ne znajo aU noče-
jo več normalno in odgovorno
pogovarjati in dogovarjati. Žr-
tve tega so ljudje v imenu ka-
terih politiki so. Ker za svoje
nesposobnosti in posebne inte-
rese uporabljajo ljudi, ki niso
nič krivi, imamo stanje kakrš-
no sedaj doživljamo. Imamo
vojno in begunce, vse za naro-
dov blagor. Ljudje, ki se zara-
di življenja želijo in morajo
umakniti, bežijo, da si ohrani-
jo golo življenje. Sedaj ti isti
politiki-državniki svojo oho-
lost prikrivajo z skrbjo za te
žrtve, zopet za račun drugih
nekrivih in neodgovornih
ljudi.
Ljudje spreglejmo to igro
mačke z miško. Združimo se in
se uprimo tej oholosti politi-
kov, ki v imenu nas ljudi (po-
sebnih nečloveških interesov
in profita) povzročajo to sta-
nje. Kje .so zdaj mirovniki, da
bi organizirala akcije proti
vojni? Orožje ni nič krivo, če se
nepravilno uporablja! Kje ste
borci za zdrava mesta zdaj, ko
se mesta rušijo in ljudje pobi-
jajo, kot zna to edina živalska
vrsta človek? Kje ste ekologi,
ki zagovarjate zdravo okolje
zdaj, ko se narava uničuje in
uorabljajo strupeni plini? Kaj
počnemo državljani? Začenja-
mo razprave in akcije za be-
gunce ! Toda begunci niso pro-
blem, problem je vojna, ki jo
vodijo državniki v imenu nas
državljanov.
Povsod je preventiva boljša
kot kurativa. Torej ustavimo
nesmiselno vojno in ne bo be-
guncev. To lahko storijo dr-
žavniki in IHi jim dajmo vede-
ti, da to vemo. Ne se slepiti
z takšnimi in drugačnimi ar-
gumenti! Na naš račun se dr-
žavniki pogovarjajo, smejejo,
gostijo in potujejo. Mi jih poo-
blaščamo samo za to, da nam
omogočajo življenje in razvoj,
delo in ustvarjanje. Če to ni
tako, so krivci med njimi. Zato
bodimo pozorni pri volitvah,
štejmo dejanja in ne besede!
Zvestoba vrednotam in pro-
gramom naj velja!
dr. FRANC ZABUKOŠEK
Dozorelost
slovenske
pomladi
SDP Slovenije pozdravlja
vstop Slovenije v univerzalno
organizacijo mednarodne
skupnosti kot izpolnitev in do-
kaz dozorelosti slovenske po-
Nadaljevanje na 18. strani
Avtorjem
pisem!
Objavljamo samo pi-
sma znanih avtorjev - pi-
smo mora biti podpisano
s polnim imenom, priim-
kom in naslovom, če ima-
te telefon, pripišite še
njegovo števOko, da vas
l^ko po potrebi pokliče-
mo. Za vsebino v celoti
odgovarja avtor.
Obseg je omejen na 45
tipkanili vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
skrajšali. Pri tem bomo
posl(Tbeli, da vsebina ne
bo okrnjena. Uredništvo
UGODNA PRILOŽNOST
NAKUPA IZDELKOV BLAGOVNIH KOMPENZACIJ
hrastov lamelni parket RUSTIK	814,00 SLT za m^
pocinkana pločevina v ploščah, debeline 0.7, 0.8 in 1 mm 75,00 SLT za kg
aluminijaste palice različnih profilov	350,00 SLT za kg
traktorske gume dimenzije 11,2/10-28/6 T-55	18.000,00 SLT za kos
Cene, v katere je vključen prometni davek, veljajo za takojšnje plačilo.
Dodatne informacije dobite v službi nabave, ga. Jamnikar.
Grafično podjetje Celje
Čopova 24, 63000 Celje
telefon (063) 31-312
telefax (063) 37-610, 31-638
Št. 21 - 28. maj 1992
Zadnji
lučaj
Foto: TONE TAVČAR_
Samoiavesi
Marika
Portret svetovne prvalilnje, Prelimurke tVli
Kartlinar
Svet v vse bolj dinamičnem zapore-
dju dogodkov na pragu 21. stoletja sla-
vi le najboljše in pri tem ni šport nobe-
na izjema. Vsaka panoga ima svoje ju-
nake in pr\'ake. Vsaka država, vsak na-
rod pa še posebej časti športnike, ki
prvi posežejo po najbolj žlahtnih od-
ličjih.
In če bi bilo pravim poznavalcem
športa vnaprej dano, da bi sami izbrali
športnico, ki bi si najbolj zaslužila pra-
vico, da kot prva zastopnica nove, sa-
mostojne in mednarodno priznane dr-
žave Slovenije osvoji naslov svetovne
prvakinje, bi nemara želeli na vrhu vi-
deti Marijo Kardinar. Prijatelji in
športni tovariši, ji lahko rečejo kar Ma-
rika in kot Mariko jo že polno desetlet-
je pozna ves (kegljaški) svet. Dobro-
dušno, preprosto in skromno, nemara
celo preskromno, a zato toliko bolj sa-
mozavestno Prekmurko, ki se je iz nič,
a z neizmerno, jekleno voljo po trnovi
poti, z vzponi in padci, povzpela med
vrhunske športnike. Na športni Olimp.
Z majhne, a skrbno obdelane kmetije
(2,5 ha, z vinogradom) se je iz Dobrov-
nika, slikovite vasice na mešanem po-
dročju v lendavski občini, kjer živita
slovenski in madžarski narod, pred pri-
bližno dvema desetletjema odločno od-
pravila, da bi osvojila športni svet.
V začetku sedemdesetih let se je po-
djetno lotevala novotarije - ženskega
nogometa. A dekleta so se sčasoma pač
razšla in tedaj je bilo v Prekmurju
mednarodno kegljaško tekmovanje za
pokal Jugoslavije. Novosti zmeraj mi-
kajo in Marika si je ogledala mojstre, ki
so s kroglami rušili keglje in na koncu
dobili kolajne. Ob pogledu nanje so se
Mariki zasvetile oči...
»Vsak dan sem se vozila v službo
v Mursko Soboto in v živilski industriji
nikoli natanko ne veš, kdaj se bo izte-
kel delovnik. Avtolsusne povezave
z mojim Dobrovnikom so slabe in med
čakanjem se ženska ne more odpraviti
v gostilno. V bližini avtobusne postaje
je kegljišče, tako sem se pridružila fan-
tom in si čakanje krajšala s keglja-
njem«, je lani oktobra, ob najinem pr-
vem srečanju, pripovedovala Marika
Kardinar.
Po dveh tednih redne vadbe je Mari-
ka že nastopala v slovenski ligi in na-
prej jo je gnala želja po uspehih, želja
p^o kolajnah. Leta 1975 je kot članica
Carde osvojila mladinsko prvenstvo
Slovenije in dobila prvo kolajno. Tri
leta pozneje je v Ajdovščini osvojila
naslov članske prvakinje, toda nemalo-
krat se s trenutki sreče prepletajo tudi
drobci žalosti in življenjskega obupa.
Teden dni po slavju je na njenem delov-
nem mestu eksplodiral
je zdelo, da Marikine h
ke nikoli več ne bodo
tako zelo želeni kolajni
se je Marika poldrugo 1
ma s seboj - za vrnite\
A simpatični ženski,
izmemo priljubljena, j
let mineva od njenega
na svetovnem prvenstv
nu, ko je z ekipo osvoji]
med posameznicami p
a se je tolažila: bila je m
ka na svetu. Odtlej ni i2
ga prvenstva in kot da
se z vsakega SP vrne s
Nekaj mesecev pred
ma kegljavk Ema na sv
(1989 in 1991) je Mar
Robija in Marka. A tuc
žinskih obveznostih ni
kože. Nastopu se ni že
in drugače ni šlo: Robi
meseci na dunajskem k
je imel lani oktobra v I
tri mesece...
V vse bolj dinamične!
godkov na pragu 21. s
rezervirana le za najbc
ske športnike, ki so se
memo, jekleno voljo
z vzponi in padci, pov
Zato je že polno deset
škem vrhu Marika Kar
vedno novih kolajn, in
z njo, veselimo vsi prijc
^'rjk ^^ ^^ §	^	■■ si
^	Kh	^^^ ^ If^k '
Kako sem bil en tlan pretlsetlnikov šofer
Dvignjen palec, brada,
očala, športna obleka, za
vratom pa stara torba. Ni
dvoma ! Za cesto stoji bivši
vladni predsednik Lojze Pe-
terle.
Takoj sem ga spoznal.
V zadnjem času sem ga več-
krat srečal, nazadnje nekaj
ur pred tem, ko se je še sam
sprehajal po Ljubljani s kra-
vato. Zdaj pa je že v Trzinu.
Naglo ustavim.
»Dober dan! Jaz grem pro-
ti Konjicam,« me je prijazno
ogovoril.
»Izvolite, tudi jaz grem
v tisto smer. Se nama že mu-,
di. Tekma se prične čez eno
uro. Vi boste verjetno igrali
košarko?«
»Vi tudi v Konjice ? Potem
sem naletel na pravega. Mid-
va se pa od nekod že pozna-
va?,« nadaljuje pogovor Loj-
ze Peterle.
»Jaz vas poznam. Večkrat
sem vas slikal. Nazadnje
v soboto na kongresu.«
»Ja. Na košarko grem, am-
pak tokrat bom igral za par-
lament. Zadnjič sem še igral
za vlado. Sedaj sem ostal
brez vladnega vozila, pa sem
si rekel, zakaj pa ne bi bilo
po starem, kot v študentskih
letih. Na »štop«!«
»Svojega avtombila ni-
mate?«
»Imam, 13 let starega gol-
fa. Žena ga rabi za prevoz
otrok.«
»Kolegi pa vas niso vzeli
s seboj?«
»Zjutraj sva se z doseda-
njim šoferjem prijateljsko
razšla. Kasneje sem telefoni-
ral na vlado, če bi bil kakšen
prevoz zame, pa so rekli, da
so že vsi šli. Drnovšek je imel
po starih jugoslovanskih za-
konih posebne čuvaje, tajni-
co, šefa kabineta, in šo-
ferja ter plačo skozi vso leto.
Sam sem si prizadeval, da
smo po zamenjavi predsed-
niške bonitete skrajšali na
tri mesece. Vse kaže, da je
tudi to preveč in Drnovšek se
ne zaveda, da bo čez par me-
secev po volitvah mogoče tu-
di sam na cesti. Prosil ga
bom, da mi za kakšen mesec
pusti vsaj pisarno in tajnico,
ker bi se rad zahvalil števil-
nim vladnim prijateljem po
svetu, sodelavcem, novinar-
jem. Mislim, da si to zasluži-
jo, saj smo veliko naredili
skupaj.«
»Se boste lahko sedaj spo-
čili?«
»Niti enega dneva dopusta
si nisem privoščil zadnji dve
leti in upam, da bom letos
lahko nekoliko potoval. Slo-
venci po svetu me veliko va-
bijo.«
S Peterletom za
cesto
Tako sva pomenkovala proti
Trojanam, kjer pa sva morala
s ceste. Najmanj deset blindi-
ranih državniških vozil, ki so
prihajala z nasprotne strani,
naju je prisililo, da sva za hip
morala obstati.
»To morajo biti pa »velike
živine« v teh vozilih«, sem
dejal.
Skimal je z glavo. Mislim,
da mu je postalo malce vroče.
Kasneje sem izvedel, da se je
peljal mimo Dimitrij Rupel, ki
je na Ptuju sprejel madžarske-
ga kolega.
Prešla sva na novo temo
- o časopisih.
»Nova doba mi je prišla
v roke samo enkrat in hvala-
bogu nikoli več. Novi tednik ?
Dvakrat. Nisem imel časa
prelistitati niti tistih časopi-
sov, ki sem jih vsak dan dobil
na mizo.«
V Šempetru ustavim. Samo
za minuto, da pogledam, če je
najnovejša številka tednika že
doma. Imam srečo. Kurir jo je
sorazmerno zgodaj (sreda ob
16.30) pustil v stanovanju. Ni-
sem ga povabil naprej, saj se
čez par minut pričenja tekma.
Pohvalim se: »To je naš Novi
tednik. Veliko smo pisali o vas
in o kongresu krščanskih de-
mokratov.«
Ustavi se na drugi strani. »A
ti tudi pišejo za vas ? Ljerka
Bizilj, Vlado Šlamberger ...«
Skrbno prebira. Ljerka piše
o vladnih predigrah. Peterle-
tov komentar: »Biziljeva se
trudi, da bi bila neodvisna,
vendar se vidi, da je Kuča-
nova.«
Stran 5. Vlado Šlamberger
pričenja Sence na sončni stra-
ni Alp z povzdignjenim Alojzi-
jem Peterletom. »Nikoli nisem
bil Alojzij. Šlamberger, stari
Udbovec se hoče povzigniti
z nekakšnimi nad imeni.«
Stran 7. Robert Gorjanc po-
roča s kongresa krščanskih de-
mokratov. Njegovo poročanje
mu ni všeč. »Gorjanc pravi, da
v mojem govoru ni manjkalo
fraz in leporečja. To bi lahko
trdil, če bi objavil moj govor.
Očitno še ne pozna žanrov
v novinarstvu. Sam sem nekaj
časa pisal in urejal časopis za
verne študente in vem, kako se
tem zadevam streže.
Zadnja - rumena stran. Re-
sen Peterletov obraz za hipec
Št. 21 - 28. maj 1992
16,17
»Okrepljena« ekipa Ema s srebrnimi kolajnami: Lado
Gobec, Biserka Petak, Ljuba Tkalčič, Tanja Gobec (v
zadnji vrsti), Mira Grobelnik, Marika Kardinar, Jožica
Šeško in Ljubljančanka Tončka Urbane (v sprednji vrsti,
z leve).
postane vedrejši. V oči mu pa-
de naslov: Dve zajkli za har-
moniko. Na levi zagleda svojo
sliko z Omanom. Zopet resen
obraz. Novi tednik konča na
zadnjem sedežu in proti Ko-
njicam sva oba tiho.
Redarji naju ustavljajo in
pošiljajo na parkirišče navad-
nih smrtnikov. Ker gre počasi,
se mi nenavadni štopar zahva-
li, izstopi in pohiti v dvorano.
Sam še nekaj časa porabim za
parkiranje. Gledalci bučno
pozdravijo bivšega predsedni-
ka vlade. Parlament premaga
vlado.
Peterletov učinek je simbo-
ličen, ampak igral pa je le. In
upam si trditi, tudi po moji
zaslugi.
Še bom ustavljal bivšim
predsednikom. Takoj po voli-
tvah bom posebej pozoren, če
bi slučajno kje ob cesti zagle-
dal Janeza Drnovška.
EDI MASNEC
Ziga-žaga
Marika zmaga
Sobota, 23.maja 1992. Bratislava.
Zimski štadion Ružinov. 19.svetovno pr-
venstvo v kegljanju. Finale posameznic.
Zadnja skupina. Nekaj minut čez poldne.
Slovenske zastave so visoko v zraku.
Marika Kardinar se zbrano pripravlja za
zadnji lučaj. Vse je odločeno. Marika ima
dve zlati kolajni. Zalet. Leva ruka močno
zaluča kroglo. Tako kot to zna samo Ma-
rika. Padejo še zadnji keglji.
Marika steče proti trenerju Ladu Gob-
cu. Objem je bil prisrčen. Objem svetov-
ne prvakinje. Najuspešnejše udeleženke
prvenstva. Dve zlati kolajni, svetovni re-
kord in ekipno srebro. Objem trenerja
svetovnih klubskih prvakinj. Trenerja
druge reprezentance na svetu. Trenerja
najboljše kegljavke na svetu.
Na kegljišče pride še vodja reprezen-
tance Bojan Dremelj. Marika je na ro-
kah. S tribun jo ponosno spremljata
preznojena mož Marjan in starejši sin
Robi. Oče dvigne sina prek hokejske
ograje in Robi steče proti kegljišču. »Ma-
mi, mami«, se sliši do vrha tribun. Mari-
ka objame sina in ga dvigne visoko
v zrak...
Začelo se je z rekordom
Sobotni finale se je začel navsezgodaj.
Ob 7.30. Tribune so prazne. Nacionalna
kvota nikogar ne zanima. Na peti stezi se
je začel divji ples. Devet. Devet. Osem.
Devet. Svetovni rekord Hrvata z jugoslo-
vanskim navdihom Zdenka Pavlica. 1023
kegljev. »Jugoslavija, Jugoslavija!«, se
sramežljivo sliši s tribun. Organizatorji
so zbegani. Še bolj sredi dopoldneva no-
vinarji, fotoreporterji in televizij ci.
Nekaj minut pred deseto prvi celjski
nastop. Biserka Petak. Nekoliko bolj
sproščena kot med tekmovanjem dvojic.
A nič ne pomaga. Na montažnem kegljiš-
ču ji ne gre in ne gre. Takšne so bile tudi
napovedi.
Predzadnja serija. Jožica Šeško. Vedno
bolj stopnjuje nastop. Pred zadnjimi lu-
čaji je njeno izhodišče vse boljše. Nasmi-
ha se ji 2. mesto. Na polno podre šest
kegljev. Ostali so še trije meti. In trije
»vezani« keglji. Met in - »riba«. Pred leti
je na podoben način izgubila naslov ju-
goslovanske prvakinje...
Veliki finale
Veliki finale. Šest najboljših kegljavk.
Četrta steza. Marika Kardinar. Sloveni-
ja. Začetek je negotov. Deseti lučaj. Do-
vetka, »prašiča«. Navijači so na nogah:
»Žiga-žaga, žiga-žaga. Marika zmaga!«
Marika je ujela ritem.
Polovica nastopa: Perman (Hrvaška)
239, Kardinar (Slovenija) 236, Gajova
(ČSFR) 225. Druge so že izven boja za
kolajne. Zamenjava stez. Marika zbrano
nadaljuje. Drugih se loteva nervoza.
Zadnji lučaj na polno. Devetka! Marika
poskoči. Začel se je pohod k zlatu. Pohod
k svetovnemu rekordu. Kardinar 393,
Perman 384, Gajova 376.
Čiščenje. Met številka 76. Pade pet
kegljev. Ostane težka kombinacija. Ma-
rika vse počisti v naslednjem metu. Spet
poskoči in zmagovalno dvigne levico.
Met številka 80. Met na polno. Devetka!
Marika je v zraku. Lado je v zraku. Slo-
venci smo v zraku.
Tudi kegljanje je ob polnih tribunah
vrhunski šport. Pravi užitek za gledanje.
Še zadnji met. Vse je bilo odločeno že
pred nekaj minutami. Marika je prvaki-
nja. Med posameznicami. V kombinaciji.
Rekorderka. Konec.
»Draha tri. Marika Kardinar. Slovin-
sko. Mistrovstvi sveta v kolkoch«, pravi
uradni napovedovalec. Tretja steza. Ma-
rika Kardinar. Slovenija. Svetovna prva-
kinja v kegljanju...
Kroglo bom »potačkala«
Novinarska konferenca. Prva izjava
svetovne pivakinje. »Vesela sem. Kar mi
je čerta steza vzela v dvojicah, mi je
danes vrnila. Vesela sem.«
»...vem. Vem. Seveda vem. 74, 81...
Ne nisem gledala. V Miinchnu je bilo
minus sedem. 80, dvakrat 57. Vedela
sem, da imam rekord«, je v prijetni prek-
murski govorici razlagala pot do svetov-
nega rekorda.
To je njeno šesto svetovno prvenstvo.
Šesta zlata kolajna. »Kegljala bom, do-
kler bom le mogla. Dokler bom imela
dovolj moči, da bom kroglo »potačka-
la«.« Z vsakega prvenstva ima vsaj eno
kolajno.
Polurni odmor. Na kegljišču je osam-
ljen Pavlic; Televizijske kamere brnijo.
Fotografi stiskajo sprožilce. Vendarle
bodo imeli posnetke novega prvaka in
rekorderja.
Marika odhiti proti garderobi. Pred
vhodom že čakata Marjan in Robi. Pade-
jo v objem. Tečejo solze. Solze mlade
družine Kardinar. Solze šampionke. Ma-
rike Kardinar.
ŽELJKO ZULE
JOŽE KUZMA
Foto: TONE TAVČAR
Oktobra 1994 bo v Celju svetovni
pokal, mesto ob Savinji pa je že vlo-
žilo kandidaturo za organizacijo
svetovnega prvenstva 1998.
V Bratislavi se je vsak dan v slo-
venskem taboru začel v domačem
vzdušju. Lado Gobec je pripravljal
zajtrke. Dekleta so kuhala kavo, na
tribunah bodrile soigralke.
Reprezentance Slovenije, Hrvaške
in Jugoslavije so med 19. svetovnim
prvenstvom v Bratislavi stanovale
v istem hotelu. Vsaka v svojem nad-
stropju hotela Turist, odnosi pa so
bili krhki le med Hrvati in jugoslo-
vanskim zastopstvom.
Zaradi nenehnega rivalstva med
najboljšima zagrebškima kluboma
Medveščakom in Grmoščico so bili
rezultati moške reprezentance Hr-
vaške slabši. V ekipi' niso želeli
Zdenka Pavlica, rojenega v Osijeku
in zdaj zaposlenega v Nemčiji, kjer
tudi uspešno keglja. Pavlic ob zavr-
nitvi vodstva hrvaške reprezentance
ni obupal, marveč se je odločil za
nastop za Jugoslavijo. Delno je sofi-
nanciral pot in bivanje reprezentan-
ce in na koncu osvojil naslov posa-
mičnega prvaka. Povrhu je imel še
veliko sreče: v finale je prišel le za-
voljo nacionalne kvote. '
Po ekipni zlati kolajni so se v naši
moški ekipi vsi po vrsti sprostili. Re-
zervirani čas za treninge na lokal-
nem kegljišču, kjer so Celjanke lani
osvojile svetovni pokal, je od torka
do petka ostal neizkoriščen, moška
reprezentanca pa brez novih kolajn.
Slovenske uvrstitve
Moški - ekipno: I.Slovenija 7551 - svetovni rekord (Steržaj 997, Urbane 857,
Hribar 917, Bizjak 982, Kirbiš 960, Benedik 938, Ivančič); dvojice: S.Urbanc-
-Bizjak 1917 (900 +1017), 9.Steržaj -Benedik 1890 (960+930). 22.Kirbiš-Hribar
1822 (926+896), posamezno: 6.Kirbiš 969, 8.Steržaj 966. 22.Bizjak 911; kombi-
nacija: S.Steržaj 2923, 6.Bizjak 2910, 9.Kirbiš 2855, 32.Benedik 1868,
37.Urbanc 1857, 47.Hribar 1813.
Ženske - ekipno: 2.Slovenija (Šeško 449, Grobelnik 462, Urbane 424, Gobec
407, Kardinar 474, Petak 436, Tkalčič); dvojice: 6.Petak-Kardinar 876
(436+440),14.Urbanc-Tkalčič854(434+420),23.Šeško-Grobelnik835(438+397);
posamezno: 1.Kardinar 481, 8.Šeško 442, 20.Petak 416; kombinacija: 1.Kardi-
nar 1395 - svetovni rekord, 10.Šeško 1329, 20.Petak 1288, 31.Grobelnik 859,
34.Urbanc 858, 82.Tkalčič 420, 86.Gobec 407.
KOZERIJA
. , ■ ■ R ^ J i... i
Pomladansko sonce me je
zvabilo na sprehod. Prišel sem
do bifeja Zadnje upanje in na
vrtu zagledal znano druščino.
»Živijo fantje«, sem pozdra-
vil. »O čem se pogovarjate?«
»Ah saj veš, se oglasi Tone.
Cene, cene in še enkrat cene.
Odkar je na poslanskih sede-
žih kmečki lobi, je hrana vsak
dan dražja.«
»Ni res,« se je takoj razburil
Franci. Ima namreč taščo na
kmetiji in vsako jesen jo obiš-
če. »Za visoke cene so krivi
trgovci in njihove marže. Sicer
pa kmečki lobi sploh ne obsto-
ja in je to le navadna politična
floskula.«
Ker se na floskule ne spoz-
nam, sem bil rajši tiho. "Vem le,
da je naš a ta vedno rekel:
»Mule! Pojej vse zelje, drugače
te bom flosknil okoli ušes, da
se boš naučil spoštovati
hrano.«
Pogovor je nadaljeval Mar-
jan. »Jaz pa vem, da kmečki
lobi obstaja. Že 25 let sem za-
poslen v gradbenem podjetju
in vem, kaj se pravi trdo dela-
ti. Moj mlajši sodelavec Fonzi
pa je le pet let v našem podjet-
ju. Dela v skladišču. Pozimi ga
še vidimo v službi. Poleti pa
tolče bolniško in dopust, saj
mora doma obdelovati polje in
kositi travnike. Jaz stanujem
v bloku s štiričlansko družino
in sem danes na čakanju. Fon-
zi pa še vedno vedri v skladiš-
ču, čeprav ima doma petnajst
glav živine. Pravijo pa, da so
ga videli, kako je pripeljal
k direktorju domov prikolico,
v kateri je nekaj krulilo. Na-
slednji dan pa so imeli pri sta-
remu koline.« Po tem pa se je
oglasil Janez na moji levi. Ja-
nez stanuje na robu mesta in je
že v pokoju. Dobil pa je pred
leti od krajevne skupnosti
v najem nekaj gredic, ki so mu
v veliko veselje.
»Tudi mene bo udaril tale
kmečki lobi,« je začel Janez.
»Na krajevni skupnosti so mi
že povedali, naj naslednje leto
ne računam več na svoj vrt.
Denacionalizacija so rekli.
Vrt, ki sem ga toliko časa gno-
jil in obdeloval, bo dobila vnu-
kinja nekega bivšega last-
nika.«
Pogovor sem povzel še jaz,
ker nisem mogel biti več tiho.
»Jaz teh kmetov sploh ne razu-
mem. Grem na tržnico in kaj
vidim? Banane, pomaranče in
drugo južno sadje je veliko ce-
nejše kot krompir, paradižnik,
jagode, češnje in ostala doma-
ča roba. Pa kje hudiča je tu
logika? Na južni polobli se
ravno tako trudijo s pridelki
kot naši kmetje. Potem morajo
vse to naložiti na ladje in pri-
peljati k nam. Pa so vseeno
cenejši kot naši kmetje.«
»Ti si pa res butelj,« se konč-
no oglasi še Rudi. »Stvar je po-
polnoma preprosta. Tam doli
v Afriki imajo opice za to, da
jim obirajo banane. Pri nas pa
jih imamo zato, da v Ljubljani
afne guncajo, se obmetavajo
z bananami in plezajo po bal-
konih. Zdaj pa sami izračunaj-
te, kje je cenejša pridelava?«
JANKO KOŠTOMAJ
Št. 21-28. maj 1992 -

Nadaljevanje s 15. strani
mladi. Položaj enakopravne
članice skupnosti suverenih
držav bo Republika Slovenija
poslej uveljavljala kot odprta
družba in država, sposobna
enakovrednega sodelovanja
z drugimi državami in narodi.
Samostojnost se bo končno
lahko uveljavila kot instru-
ment uspešnega razvoja, potr-
dila se bo le kot temelj kvalite-
te življenja ljudi. Le razvojno
uspešna in socialno pravična
Slovenija bo po najšem globo-
kem prepričanju sposobna
prevzemati ustrezen delež so-
odgovornosti za mir in skupno
perspektivo človeštva. Spre-
jem Slovenije v OZN torej ra-
zumemo in pozdravljamo kot
obveznost in priložnost hkrati.
V SDP se bomo zavzemali kot
doslej, da prvo častno izpolni-
mo, drugo pa pametno izkori-
stimo za dobrobit državljank
in državljanov Republike Slo-
venije.
CIRIL RIBIČIČ,
SDP Slovenije
Obisk didade
1992
v organizaciji turistične
agencije Palma in podjetja
Makarenko, smo se člani dna-
štva učiteljev in staršev Vesna
iz Celja odpravili v Švico na
ogled Didacte 1992.
Na svetovni razstavi učil
smo se zopet lahko prepričali,
kje je šolstvo v Evropi in v sve-
tu in kje je naša majhna slo-
venska šola, ki ji kronično pri-
manjkuje denarja. Ne trdim,
da je naša šola popolnoma za-
nič. Zadnja leta je bil v tej
smeri narjen velik premik,
predvsem na razredni stopnji
osnovnega šolanja. A žal smo
ves ta napredek dosegli s po-
močjo posameznih entuzia-
stov, posameznih učiteljev in
pedagoških svetovalcev, ki so
bili pripralvjeni za isti denar
narediti nekaj več.
Ob vsem tem dobi človek
občutek, da v Evropi dajo veli-
ko več na izobrazbo in vzgojo
otrok. Pri nas pa, kot da se
naša družba boji izobraženih
ljudi.
Obisk Waldorfske zasebne
šole je bilo doživetje zase. Po-
gled v šolo duha, poduhovlje-
nosti vsega, kar obstaja, podu-
hovljenosti znanja in pogled
v nove oblike in metode dela.
Pristop k učencu je v tej šoli
tako drugačen in nam tako tuj,
da ga verjetno nimamo pravice
komentirati in razlagati, am-
pak bi ga moral vsak sam vi-
deti in si ustvariti svoj vtis.
Starši, ki vpišejo svoje otroke
v to šolo, imajo svoja pričako-
vanja in živijo s šolo in svojimi
otroki. Skupaj se poduhovlja-
jo, skupaj načrtujejo dejavno-
sti, skupaj se veselijo uspehov
in s šolo živijo v posebnem so-
žitju. Zadovoljni so oboji. To
so nam dokazali, saj je na pri-
reditev, kjer so nastopali vsi
otroci na šoli, prišlo ogromno
družin.
Tudi za naše razmere bi ne-
kaj elementov te šole prišlo
krepko prav. Prednost bi dala
duhovnemu delu, medseboj-
nim odnosom, ki so pri nas po-
polnoma razvrednoteni, vra-
čanju nazaj k naravi, ki po-
membnosti ter bistvu človeka,
svobodi mišljenja in dela,
iskanju vzajemnega življenja
staršev in otrok...
Kot bi nekateri rekli, pa je
piko na i prispeval obisk otoka
MAINAU - otoka cvetja ob
Bodenskem jezeru. Ne da se
opisati občutkov. Menim celo,
da ne obstajajo tako lepe bese-
de, da bi lahko z njimi opisali
vso to brezmejno lepoto.
Domov smo odhajali s po-
sebno melanholijo v dušah, ki
pa ni bila posledica razočara-
nja, ampak posledica vsega vi-
denega in zavesti, da bi tudi
v prelepi majhni domovini
lahko imeli vse to, če bi se ma-
lo potrudili.
Veselo in bogato je bilo naše
potovanje. Strokovno bogato
in kar je najpomembnejše
- družili smo se!
Iz različnih koncev Sloveni-
je smo bili in bilo nam je lepo.
Naj omenim še to, da smo
našo deželo predstavili otro-
kom in staršem v WALDORF-
SKI šoli. Ob spremljavi našega
veselega harmonikarja Bogda-
na, smo naključni pevci zapeli
in pokazali, da smo Slovenci
ljudje, ki si zaslužimo svojo
domovino.
Za varno vožnjo pa sta oskr-
bela prijazna šoferja Izletnika
iz Celja.
MARIJANA KOLENKO,
OŠ Dobrna
PRITOŽNA
KNJIGA
Nihče ne uicrepa
proti tatovom
Kradejo mi, pa nihče noče
ukrepati proti tatovom. Ne
vem, kaj naj še naredim. Ko
sem nazadnje poklical naše
fante v plavem, sploh niso pri-
šli. Povedal sem jim, da mi je
nekdo obesil kolo na omarico
za elektriko. Pustil sem ga tam
in poklical, pa so rekli, da ne
bodo prišli. Že lani mi je, še
vedno neznanec, razbil okno,
ukradel avtoradio, luči in sme-
rokaze iz Zastave 126, ki je
stala na dvorišču, vdrl v bara-
ko, in mi odnesel nekaj delov
iz motorja ter večjo vsoto žeb-
Ijev, ključev in drugega oro-
dja. UNZ mi ni nikoli odgovo-
rila, kaj so ugotovili. Zdaj pa
se nad mojim premoženjem
spet nekdo izživlja in zopet
nič.
BLAŽ HRŽENJAK,
Celje
Kalfo do
telefona?
že avgusta lani sem plačal
okoli 3.800 DEM v tolarski
protivrednosti za napeljavo
telefona v Prožinski vasi pri
Štorah. Pri tem sem moral
podpisati, da vse, kar bodo na-
redili, podarjam PTT Celje kot
osnovno sredstvo. Ob tem sem
razmišljal, da je pač še vse po
starem. Zakaj mi ne bi dali
delnic ali vsaj obveznic?
S tistim, ki naj bi kopal ja-
rek, sva, ko sem mu pokazal
potrdilo o piačilu izkopa, av-
gusta lani - zraven je bila tudi
soseda - določila traso. »V po-
nedeljek pridemo!« je dejal.
Potem sem nekajkrat vprašal,
čakal pred hišo. Ker sem kot
plačilo dal tudi obveznico PTT
Celje vredno 1.000 DEM, na
kateri piše, da ima prinositelj
prednost in popust, sem pov-
praševal, kaj bom dobil. Zani-
mivo je, da so zaradi tega, ker
so vzeli obveznico, pozabili, da
bi tako kot tistim, ki so dali le
denar, poslali nove obveznice,
slabše.
Potem so rekli, da je zima.
Čudno, saj v pogodbi piše, da
bodo dela končana do konca
decembra 1991, tleefon pa bo
zvonil do konca februarja le-
tos. Odločil sem se za pismo
KS in PTT, saj kot novinar po-
grešam telefon. Nobenega od-
govora. Iz KS so mi le sporoči-
li, da bodo kopali okoli prvo-
majskih praznikov, potem ne-
ki ponedeljek, potem neki ko-
nec tedna, potem spet ponede-
ljek. Kopali še niso. Zdaj pra-
vijo, da bo »kmalu«.
Naj povem, da nisem edini,
ki mu tako obračajo denar, ne
da bi od tega kaj imel. Do da-
nes mi tudi nihče ni dal navo-
dil, kako naj pripravim za pri-
klop telefona v hiši, niti nisem
dobil hišne omarice (večina jo
je dobila).
Sprašujem se, doklej bo
PTT, katere direktor je dobi
celo celjski grb za širitev tele-
fonske mreže, še ravnala, ka-
kor ji paše, se obnašala mono-
polistično, se po potrebi izgo-
varjala na KS ali izvajalca, k
ga je sama izbrala. Posebej tu-
di sprašujem, če bodo zdaj, kc
smo krajani z veliko lastnegc
denarja in dela, asfaltirali ce-
sto v vasi, to cesto prekopali?
PETER KAVALAR
Prožinska va:
PRIREDITVE
v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes
v četrtek, 28. maja, ob 19.30 za abonma četrtek in izven,
predstava Charlesa Marowitza Sherlockov zadnji primer.
V	soboto, 30. maja, ob 17. uri bodo isto predstavo odigrali
za abonma sobota popoldan in izven.
V	Osrednji knjižnici na Muzejskem trgu bo od danes,
četrtka, 28. maja dalje v II. etaži, odprta razstava Anton
Aškerc - ob 80-letnici smrti, ki sta jo pripravila prof.
Srečko Maček in prof. Brane Goropevšek. V I. etaži pa je
na ogled razstava Oglejmo si svet. V sredo, 3. junija, ob 18.
uri bo o jezikoslovcu Vatroslavu Oblaku, v sejni sobi
knjižnice predaval dr. Dragi Štefanija.
V	Muzeju novejše zgodovine v Celju je odprta razstava
V	svetu lutk.
V	Opatijski cerkvi Sv. Daniela v Celju bo danes, v četr-
tek, 28. maja, ob 19.30 celovečerni koncert Moškega pev-
skega zbora PD Anton Bezenšek iz Frankolovega, pod
vodstvom prof. Marjana Lebiča.
V	Delavskem domu v Nazarjah bo jutri, v petek, 29.
maja, ob 17. uri revija mladinskih in otroških pevskih
zborov občine Mozirje. Sodelovalo bo 8 otroških, mlajših
mladinskih in mladinskih pevskih zborov iz osnovnih šol
ter kulturnih društev.
V	Zdravilišču Laško bo danes, v četrtek, 28. maja kon-
cert Moškega pevskega zbora ZdraviUšča Rogaška Sla-
tina, ki ga vodi Franc Plohi. Jutri, v petek, 29. maja, pa bo
v Zdravilišču revija folklornih skupin občine Laško.
V	Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo
v nedeljo, 31. maja, ob 20.30 koncert ženskega pevskega
zbora Zdravilišča Rogaška Slatina, ki ga vodi Mihaela
Pihler.
V	Pokrajinskem muzeju v Celju si lahko ogledate raz-
stavo božjih podobic iz zbirke Janeza Mavriča.
V	Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini si lahko
ogledate razstavo Eksotika osmanskega cesarstva na gra-
fičnih listih.
V	Galeriji Izba si lahko do sobote, 30. maja, ogledate
razstavo slikarke in oblikovalke Dunje Zupančič.
V	Galeriji Mozirje je odprta razstava Svet oki-og nas,
učencev osnovnih šol občine Mozirje.
V	mladinskem KLjUBU v Celju bo v soboto, 30. maja,
ob 21. uri nastopil Jazz klub - Transformer Quartet iz
Ljubljane.
V	Kulturnem domu v Žalcu bo danes, v četrtek, 28.
maja, ob 19. uri koncert pevskih zborov osnovne šole
Petra Šprajca-Jura iz Žalca.
SMER GIBANJA PROMETA V ČASU ZAPORE
ZIDANŠKOVE ULICE
»Javno podjetje Komunala Celje, PE Ceste-kanalizacija Celje bo 20. 6.1992 pričela z gradbenimi deli na rekonstruk-
ciji Zidanškove ulice v Celju, od Ul. Ivanke Uranjek do trgovine Rimski dvor. Promet bo tudi po končanih delih potekal
od Farne cerkve v smeri proti Občini, kar se je s prometnega stališča pokazalo dokaj ugodnejše. Zaradi močnega
prometa pešcev bodo pločniki razširjeni, na nekaterih delih pa bo omogočeno tudi parkiranje.
Da pa bi onemogočili parkiranje na samih pločnikih bodo le-ti ograjeni deloma z drevesi, deloma z jeklenimi stebrički,
ter s stebri javne razsvetljave.
Vsekakor bo v tej ulici dano več veljave pešcem, kakorkoli pa se bo ulica imenovala, bo s preureditvijo ponovno
postala »gosposka ulica«.
Dela bodo končana predvidoma 10. 9. 1992.
Hvala za razumevanje«!
Delavski svet podjetja
KOVINTRADE,
Zunanja trgovina p. o.
CELJE, Mariborska 7,
razpisuje
1.	direktor
2.	pomočnik direktorja za
komercialo
3.	direktor sektorja (C) - oprema
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpeljevati še
naslednje:
-	visoka strokovna izobrazba ekonomske, pravne ali
druge ustrezne smeri
-	5 let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu
-	aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika
-	usposobljeni morajo biti za vodenje, organiziranje in razvi-
janje delovnega procesa
-	predložiti morajo program dela za mandatno obdobje.
Delovna mesta razpisujemo za dobo 4 let.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, naj pošljejo ponud-
be z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na
naslov: KOVINITRADE, Zunanja trgovina p. o. CELJE, Mari-
tx)rska 7 - za razpisno komisijo. Kandidati bodo obveščeni
o izbiri v roku 30 dni po preteku razpisa.
Mesnica in
predelava mesa
Sami predelujemo
in prodajamo! tei.: (062) 792-261.
-	domačo govedino - sekano po domače 218 SLT (samo
ob četrtkih)
-	svinjske polovice brez kože, glave in nog 318 SLT
-	domače klobase za kuhanje 299 SLT
-	prekajena krače 258 SLT
-	svinjska in junečja rebra v neomejenih količinah
SUPER PONUDBA: ODOJEK 380 SLT
Prišel je čas piknikov in mi smo vam
pripravljeni ustreči.
Med ostalimi vrstami mesa za piknik vam
ponujamo začinjeno ali nezačinjeno
mešano meso že za 288 SLT.
Pridite le nekaj sto metrov čez železniško
progo v Pragerskem in ne bo vann žal.
Št. 21 - 28. maj 1992
19
•	v ponedeljek, 18. maja
dopoldiie so na policijsko
postajo poklicali iz celjske-
ga Remonta in povedali, da
jim je nekdo dovozno pot
postlal z velikimi in debeli-
mi čevljarskimi žeblji. Za-
radi tega so gume na njiho-
vih avtomobilih spustile
duše. Očitno so se nekomu
Remontove avtomobilske
gume grdo zamerile.
•	Naslednji dan je bilo
vroče v bistroju Anita
v Novi vasi, kjer je Alojz L.
iz Celja naskočil Andreja
P., tudi Celjana. Ker je Loj-
zek že kar kronični nasil-
než in znanec celjske poli-
cije, ga bodo poskušali oz-
draviti na sodišču.
•	Istega torka ponoči je
bil pretep v nekem stano-
vanju v Vojniku. Franček,
ki je poklical na policijsko
postajo, je povedal, da so
njegovo sestro obiskali
štirje sodelavci. Obisk, ki
se je začel z alkoholnim
drogiranjem, se je sprevr-
gel v prepir, kar pa je
Frančka na moč ujezilo.
V roke je vzel kladivo in
razbil okenska stekla na
avtomobilu sestrinih go-
stov. Ti so reagirali tako,
da so Frančka nabutali.
Zdaj bo šel Franček na
sodnijo, ker je razbijal tujo
imovino, štirje razbojniki
pa bodo morali k sodniku
za prekrške.
•	Dva trubadurja sta
isto noč pela podoknice Fa-
nikini hčerki. Ker pa to mi-
lo petje mladenke ni prikli-
calo, sta mladca začela me-
tati kamenčke v okno. To
se je razbilo in mami Fani-
ka je naslednje jutro pokli-
cala na policijsko postajo.
•	V četrtek ob pol enih
ponoči je poklicala Jožefa
iz Štor in povedala, da ji
sosed meče drva v vodo.
Policisti so soseda umirili
in Jožico potolažili, drva
pa so se kar sama od sebe
posušila.
•	Celjanka Faketa je bi-
la minuli četrtek zvečer po-
novno žalostna, ker je pri-
šel njen možek Mirsad spet
natreskan domov. Da bi bil
zvest svojim standardom
pa je Mirsad, kot se za pra-
vega dedca spodobi, svojo
ženičko premlatil. Njegovo
aktivnost so hoteli ustaviti
policisti, a so kmalu spoz-
nali, da se možakar ne bo
umiril. To mu je uspelo šele
na policijski postaji, ki jo je
zapustil naslednje jutro.
•	Pred vhodom v stano-
vanjski blok v Ulici bratov
Vošnjakov je bilo minuli
petek napeto. Ivan se je
spravil nad svojo bivšo za-
konsko sopotnico Carmen.
Ker je bil ta prizor za sta-
novalce moteč, so poklicali
na policijsko postajo. Ivan
bo moral k sodniku za pre-
krške.
•	V nedeljo dopoldne je
bila Tončka z Vojnika vsa
nesrečna. Policistom je
sporočila, da ji je neznanec
z njenega vrta populil pa-
radižnikovo sadike in ji
izruval mlado čebulico.
M. A.
Na poti v evropsko prometno varnost
Trenutne možnosti le z vzgojo In policijsko represijo
v slovenskem Ministrstvu za notra-
nje zadeve so pripravili poseben pro-
jekt, imenovan »obrazložena var-
nost«, s katerim naj bi ugotovili, kakš-
no je stanje prometne varnosti na na-
ših cestah in potem, na osno\'i rezulta-
tov akcije, ubepali za izboljšanje sta-
nja. Za sodelovanje v tem projektu so
se odločili tudi v Upra\a za notranje
zadeve Celje in posamezne dele tega
projekta že uresničili. Ob tem jih je
tudi zanimalo, kakšen vpliv ima poli-
cijsko delo na varnost v prometu.
Na varnost v prometu vplivajo trije
pomembni dejavniki: cesta, vozilo in
človek kot udeleženec v prometu. Za-
radi težke gospodarske situacije
v Sloveniji še nekaj časa ni pričakova-
ti boljše prometne infrastrukture in
tudi boljšega (varnejšega) voznega
parka ne, zato ostaja le še tretji dejav-
nik, človek. Zato v slovenski in celjski
policiji menijo, da bi s primerno kaz-
novalno politiko, predvsem pa z do-
slednim in načrtnim ukrepanjem, lah-
ko znatno prispevali k boljši prometni
kulturi udeležencev v prometu in
s tem k boljši prometni varnosti.
Projekt »obrazložena varnost« ob-
sega tri faze. Pri prvi gre za primerja-
vo regijskega stanja in podatkov z ne-
katerimi državami razvitega dela
Evrope. V drugi fazi so policisti izved-
li skrite meritve, da bi ugotovili, kakš-
no je stanje v prometu brez policijske-
ga nadzora, v tretji fazi pa so izvajali
običajne policijske akcije nadzora
v prometu in rezultate primerjali
s skritim merjenjem.
Izsledki prve faze kažejo, da krepko
zaostajamo za evropsko varnostjo.
Tako je v Evropi v prometni nezgodi
udeležen vsak 394. prebivalec, na ob-
močju UNZ Celje pa vsak 325. prebi-
valec. V Evropi umre v prometni nez-
godi vsak 6644. prebivalec, na območ-
ju UNZ Celje pa že vsak 3913. prebi-
valec. Čeprav se po cestah razvitega
dela Evrope vozi veliko več vozil, pa je
v prometnih nezgodah udeleženo le
vsako 197. vozilo, na cestah naše regi-
je pa že vsako 91. vozilo. Že kar vpijo-
če pa je tudi primerjalno stanje glede
na smrtne žrtve. V Evropi ugasne eno
človeško življenje na vsako 3318. regi-
strirano vozilo, na območju UNZ Ce-
lje pa že na vsako 1096. vozilo. V za-
hodnoevropskih državah v vsaki 17.
nezgodi ena oseba izgubi življenje, pri
nas pa že v vsaki 11:- nezgodi. To po-
meni, da je na območju UNZ Celje
veliko preveč hudih nezgod z mrtvimi
udeleženci.
Iz teh podatkov je mogoče domne-
vati, da po naših cestah vozijo manj
vama vozila, v večini iz Zastavinega
konstrukcijsko zastarelega programa.
Imamo tudi neprimerno slabše in sla-
bo vzdrževane ceste in nobene avtoce-
ste evropskih standardov. So pa hitro-
sti vozil na naših cestah, kljub slabe-
mu stanju, enake kot v razvitem Za-
hodu. Zaradi neustrezne kaznovalne
politike in prešibke učinkovitosti pro-
metne policije pa so prekoračitve do-
voljenih hitrosti na naših cestah naj-
verjetneje veliko večje kot v zahodnih
državah Evrope.
V drugi fazi projekta so želeli dobiti
podobo stanja (imenovali so ga ničel-
no) v prometu oziroma obnašanja
udeležencev, kadar niso pod policij-
skim nadzorom. Izbrali so štiri vrste
kršitev, ki so jih beležili na neopaznih
mestih in na neopazen način, na pri-
mer v civilnih oblačilih in civilnih vo-
zilih.
Skrite meritve hitrosti so pokazale,
da dovoljeno hitrost prekorači skoraj
30 odstotkov voznikov ali vsak tretji
voznik.
Pri rdeči luči je v križišče zapeljalo
84 vozil ali skoraj dva odstotka vseh
^838) vozil oziroma vsak 57. voznik.
Če je torej ta prekršek storil vsak 57.
voznik, v eni uri pa je skozi križišče
v eno smer peljalo 200 do 300 vozil,
potem to pomeni, da je v določenem
križišču \ em sami uri nastalo pet do
šest »idejnih« situacij za prometno
nezgodo.
Skrito opazovanfe uporabe varnost-
nega pasu je potekalo na štirih točkah
v različnih delih dneva. Naši policisti
so ugotovili, da je med vožnjo pripetih
le 41 odstotkov voznikov in le 46 od-
stotkov sopotnikov.
Stanje alkoholiziranosti voznikov
so ugotavljali vzporedno z meritvami
hitrosti in iz prometa izločevali vsako
deseto vozilo. Nadzor so izvajali v ju-
tranji prometni konici in v večernem
času. Tako so ustavili in kontrolirali
525 voznikov. Pri 33 voznikih je bila
ugotovljena le prisotnost alkohola, pri
sedmih pa je bil ta odstotek nad dovo-
ljenim. Najvišja zaznana prisotnost
alkohola je bila 2,1 promila (v popol-
danskem času). V tej akciji se je poka-
zalo, da jutranjih »šilčkarjev« za vola-
nom ni, morda pa so imeli v času akci-
je le veliko srečo.
V tretji fazi projekta so v UNZ Celje
želeli z represivnim načinom dela
ugotoviti, kako in koliko ta nadzor
vpliva na prometno varnost. V prvem
delu te faze so opravljali kontrole hi-
trosti na osmih merilnih točkah na
območju občin Celje in Žalec. Nadzori
so potekali štirinajst dni, vsak dan na
istih točkah in ob istem času. Če so pri
skritih meritvah hitrosti (druga faza)
ugotovili dobrih 29 odstotkov kršitev,
se je pri represivnem ukrepanju ta od-
stotek zmanjšal na dobrih 13 odstot-
kov. Torej je ob prisotnosti policistov
prekoračitev dovoljenih hitrosti manj,
žal v glavnem zaradi lažne solidarno-
sti med vozniki, ki se s svetlobnimi
znaki med sabo opozarjajo, da je na
cesti patrulja ali v zasedi radar.
Akcija, ki pa še ni končana, je le del
prizadevanj naše policije, da bi bil
promet na naših cestah bolj varen. Ob
tem pa se je treba zavedati, da zgolj
z represivnim ukrepanjem na tem po-
dročju še dolgo ne bomo stopili
v Evropo.	MARJELA AGREŽ
PROMETNE NflGODE
Nezgoda
v Bučah
v petek, 22. maja ob pol
dveh ponoči, se je na lokalni
cesti v kraju Buče pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, materialna škoda pa
znaša okoli 900 tisoč tolarjev.
Po lokalni cesti je iz smeri
Buč proti Polju ob Sotli vozil
osebni avtomobil 2 3-letni
Aleksander Turk iz Lastniča.
V levem ovinku, izven naselja
Buče, ga je zaneslo na levo po-
lovico vozišča in nato na trav-
nato površino. Tam je vozilo
na nasipu obrnilo, dvignilo
v zrak, nakar je obstalo na
strehi. V nezgodi se je hudo
telesno poškodoval Turkov so-
potnik, 27-letni Miroslav Turk
iz Lastniča.
Avto obtičal
v jarku
Na magistralni cesti v kraju
Črnova na Žalskem se je v so-
boto, 23. maja dopoldne, pri-
petila nezgoda, v kateri je bil
en udeleženec hudo poškodo-
van, dva pa lažje. Nastala
gmotna škoda znaša približno
505 tisoč tolarjev.
Ivan Kresnik (33) iz Šaleka,
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Velenja proti Arji vasi.
Izven naselja Čmova je
z ostrega desnega ovinka za-
peljal na desno, zdrsel s ceste
v obcestni jarek in nato trčil
v betonski propust, kjer je vo-
zilo obrnilo in v jarku obstalo
na strehi. V nezgodi se je hudo
telesno poškodoval sopotnik,
27-letni Bojan Zupane iz Vele-
nja, lažje poškodbe pa sta utr-
pela drugi sopotnik, 25-letni
Ivan Zero in voznik Kresnik.
V smrt na
traktorju
Minulo soboto se je pripetila
nezgoda na gozdni cesti v kra-
ju Trlično, v kateri je ena ose-
ba umrla, ena pa utrpela hude
telesne poškodbe.
Iz smeri Trličnega je proti
Logu vozil traktor s prikolico
47-letni hrvaški državljan
Drago Kamenšek iz Hromca
(Krapina). V ostrem desnem
ovinku je zapeljal s ceste v 80-
metrsko globel, kjer je traktor
obstal povsem uničen, prikoli-
ca pa se je vkleščila med dre-
vesa. Med prevračanjem vozila
je traktorist Kamenšek umrl,
njegov sopotnik, 70-letni Ka-
rel Tepeš iz Hromca pa je utr-
pel hude telesne poškodbe.
Trčil v drog
v nedeljo, 24. maja zvečer,
se je pripetila nezgoda na lo-
kalni cesti, izven naselja Novo
Tepanje. Ena oseba je bila hu-
do telesno poškodovana, ma-
terialna škoda pa znaša okoli
330 tisoč tolarjev.
Iz smeri Oplotnice je proti
Novem Tepanju vozil osebni
avto 2 2-letni Tomaž Adamič iz
Škalc. Ko je pripeljal v desni
pregledni ovinek, je vozilo na
mokrem vozišču zaneslo na
nasprotni vozni pas in preko
bankine ter cestnega nasipa,
kjer je trčilo v betonski nosilec
PTT droga. Voznik Adamič se
je v nezgodi hudo poškodoval.
Z vozilom
v jarek
v ponedeljek, 25. maja po-
poldne, se je pripetila nezgoda
na regionalni cesti v kraju
Ljubija. Ena oseba je bila hu-
do telesno poškodovana,
gmotna škoda pa znaša okoli
100 tisoč tolarjev.
Po regionalni cesti je iz sme-
ri Velenja proti Soteski vozil
osebni avto 3 7-letni Goran
Horvat iz Nizke. V ostrem des-
nem ovinku je zapeljal na ban-
kino in nato v obcestni jarek,
kjer je trčil v betonski propust.
Voznik je bil v nesreči hudo
poškodovan.
M.A.
mini KRIMICI
Puška se je
sprožila
Ko je bila v ponedeljek, 18.
maja popoldne, vsa družina na
njivi, je J.L. iz Razborja stopil
do svojega avtomobila, kjer je
hotel svojo lovsko puško pre-
staviti s police v prtljažnik av-
tomobila. Pri tem se je orožje
zaradi nerodnosti pri rokova-
nju z njim sprožilo, krogla pa
je prebila steno vozila in zade-
la taščo lastnika puške. Pre-
strelila ji je levo nogo. Zoper
J.L. so policisti napisali ka-
zensko ovadbo.
Napad
v bolnišnici
v torek, 19. maja popoldne
sta v čakalnici urgentnega
oddelka v celjski bolnišnici
sprla G.B. in R.C., oba iz Celja.
Med prepirom je G.B. skočil
po kuhinjski nož, se vrnil in se
fizično lotil R.C. Ta se je branil
in pri tem napadalca lažje te-
lesno poškodoval. Zadeva bo
dobila epilog na sodišču.
Drzna tatvina
Da človek danes niti pri be-
lem dnevu ni varen, govori do-
godek, ki se je pripetil 20. ma-
ja popoldne v Skalni kleti
v Celju.
Po cesti v Skalni kleti je ho-
dila starejša ženska, ki jo je
s pony ekspresom dohitel nez-
nanec. Na silo je ženski iztrgal
torbico, ki jo je nosila čez ra-
mo, pri tem je oškodovanka
padla, neznanec pa je iz torbi-
ce pobral ves denar. Torbico je
kasneje odvrgel in odpeljal
v neznano.
V Peklu kradejo
v noči na 21. maj je neznani
storilec vlomil v kiosk Jame
Pekel, kjer je pobral ves me-
njalni denar in ukradel še ne-
kaj drugih uporabnih predme-
tov. Škode je za okoli 20 tisoč
tolarjev.
Čez tri dni, prav tako pono-
či, je spet nekdo vlomil v ob-
jekt Turističnega društva pri
Jami Pekel. Tokratni (ali isti?)
storilec je ukradel nekaj ste-
klenic z alkoholnimi pijačami
in nekaj svežnjev cigaret. Dru-
štvo je s tem oškodoval za oko-
li 50 tisoč tolarjev.
M.A.
Izgubila otroka
Med zakonskim prepi-
rom je 26-letna B.J. iz Ko-
vinarske ulice v Celju pad-
la skozi okno v globino
okoli šestih metrov.
To se je zgodilo v torek,
19. maja okoli 20. ure. Mož
nesrečne ženske jo je po
padcu nesel v stanovanje in
ji nudil prvo pomoč. Po-
škodbe pa so bile tako hu-
de, da jo je bilo treba na-
slednji dan peljati v celjsko
bolnišnico. Ženska, ki je
bila v visoki nosečnosti, je
izgubila otroka, kljub te-
mu, da so si zdravniki
nadvse prizadevali, da bi
otroka obdržali pri živ-
ljenju.
Informacije o tem do-
godku preiskovalci še zbi-
rajo, saj so okoliščine pad-
ca skozi okno še vedno ne-
jasne oziroma sporne.
M.A.
Akademsko o vojni
čeprav novih velikih odkritij ni bilo, pa so nekatere
podrobnosti lahko zelo dragocene za slovenski kolek-
tivni spomin na hudo preizkušnjo v desetdnevni vojni.
To pa je tudi bil glavni cilj obramboslovnega kolokvija
v torek in sredo v Pekrah in Mariboru, kjer so se zbrali
ključni ljudje, ki odločajo o slovenski obrambni spo-
sobnosti.
Kolokvij je bil posvečen lanskim »pekrskim dogod-
kom«, ko je armada, z ugrabitvijo častnika TO Brani-
slava Miloševiča in ko je tank povozil slovenskega
državljana Josipa Šimčika, napovedala, da namerava
s silo preprečiti osamosvojitev Slovenije. Uvodni refe-
rat je imel Milan Kučan, najbolj odmeven pa je bil
referat poveljnika slovenske TO generala Janeza Sla-
parja, ki je orisal kronologijo delovanja TO, od priprav
na morebitno oboroženo agresijo do odhoda JLA iz
Slovenije.
V drugem delu kolok\dja so razpravljali v skupinah
o oboroženem boju in civilni obrambi v slovenski in
hrvaški vojni. V Mariboru pa je bil pogovor z mini-
strom za informiranje Jelkom Kacinom o informativ-
no-propagandni dejavnosti v vojni, pri čemer je Kacin
dejal, da so nekatere njegove izjave, kadar je to bilo
potrebno, zaradi odvračanja nasprotnika, bile tudi
propaganda. Podrobneje boste o tem kolokviju lahko
prebrali v naslednji številki. ROBERT GORJANC
Gorele garaže
v soboto, 23. maja okoli polnoči, je izbruhnil požar na vrstnih
garažah oziroma drvarnicah v Primorski ulici v Šoštanju.
Ugotovljeno je, da je zagorelo v sredini 30 metrov dolgega in
4 metre široke kompleksa, v garaži Zla tka Turka iz Primorske
ulice 3. Iz te garaže se je požar razširil na obe strani in garaže
povsem uničil. Poleg garaž je zgorelo kolo z motorjem, kavč,
omara, ladijski pod in več drugih shranjenih predmetov.
Vzrok požara komisija še raziskuje, škode*pa je za okoli 150
tisoč tolarjev. Pri gašenju je sodelovalo 20 gasilcev iz GD Šo-
štanj.
M.A.
Št. 21 - 28. maj 1992

Pozdravljeni, prijatelji!
Bliža sc konec šolskega leta. Končno, kajne? Še
dober mesec dni in počitnice bodo tu. Do takrat pa
boste morali preživeti še nekaj težjih šolskih dni,
vendar...
Da pa ne boste čisto zamorjeni od učenja, vam pred-
lagam, da preberete stran, ki vam je v tem časopisu
namenjena. Rada bi, da bi bila rubrika čimbolj pisana,
bogata in privlačna, zato vas ponovno pozivam, da
pošljete kakšen dober (ali pa tudi ne) predlog. Saj ne
bo zastonj. Nagrade za vaš trud vas že čakajo.
Danes v Vrtiljaku zadnjič gostimo plesno šolo Step.
Če ste sc kaj naučili, potem dobro, če pa ne, vam
svetujem, da se vpišete v najbližjo plesno šolo, da ne
boste v zadregi, ko vas bo kdo povabil na ples, pa boste
ugotovili, da niti angleškega valčka ne znate zaplesati.
Plesna šola Step bo začela z novo sezono v začetku
septembra. Vse informacije dobite po telefonu številka
27-886. O točnem pričetku šole bodo vsi prijavljeni
prejeli obvestilo.
Rubrika Zvezde iz kina bo odslej na sporedu le
enkrat mesečno, da boste imeli dovolj časa, da nam
pošljete pravilne odgovore. Pravilni odgovor iz prejš-
nje številke in pa seveda nagrajenca bomo objavili
v naslednjih Zvezdah.
Veliko uspeha doma in v šoli vam želim. Adijo do
prihodnjič.
Mojca
NAŠ GOST
Wil Wheaton
Osebna izkaznica
Ime: Richard William Whe-
aton 111.
Vzdevki: Wil, Willow, Wil-
lard
Rojen: 29. julij 1972 v Bur-
banku, Kalifornija, USA
Velikost: 176 cm
Lasje: rjavi
Oči: lešnikovo rjave
Družina: oče Rick je zdrav-
nik kardiolog, mama Debbie
je borzna posrednica; brat
Jeremy in sestra Amy sta oba
mlajša od njega.
Posebnosti: Najraje gleda
hokej in ne more sedeti pri
miru niti eno minuto, zato se
ne zredi niti za en gram. Naj-
ljubši barvi sta mu modra in
zelena. Njegova najboljša
prijatelja sta igralca River
Phoenix in Ryan Harvey. Wil
je nočni človek, zato zjutraj
težko vstane iz tople poste-
lje. Ljubi znanstveno fanta-
stiko in kriminalke, njegov
naj pisatelj je Stephen King.
Spoštuje igralsko družino
Sheen (Martin, Charlie,
Emilio Estevez). Rad posluša
glasbo, predvsem U2, REM,
The Beastie Boys, Pink Flo-
yde in Van Halena.
Njegova mati je bila foto-
model in zelo iskana igralka
za televizijske reklame. Ko
je bilo Wilu sedem let, sta
skupaj posnela reklamo za
puding. Kasneje je Wil dobil
še veliko stranskih vlog (v
filmih Angel na zemlji.
Sv. Elsewhere,	Family
Ties...)
TV filmi: Yong Harry Houdi-
ni, A Ion Way Home, The De-
fiant Ones
TV serije: Star Trek - The
next Generation (Zvezdne
steze - pri nas na sporec
v Sovi)
Kino filmi: Stand by me, TI
last Starfighter, The Fan
The Buddy System, The S.
cret of NIMH
Naslov: Wil Wheaton
c/o Paramount TV
5555 Melrose Ave.
Los Angeles
CA 90038, USA
Zaplešimo s Stepom
Lep pozdrav vsem plesal-
cem, tokrat zadnjič. Do danes
smo spoznali že vrsto osnovnih
korakov in upam, da ste jih
osvojili. Danes bomo spoznali
še eno osnovno gibanje za la-
tinskoameriški ples. Rumba
izvira iz Kube. To je skupno
ime za več kubanskih plesov,
ki se plešejo v parih, namenje-
ni pa so predvsem zabavi. Ples
ponazarja snubljenje in so ga
vse do leta 1930 plesali samo
na Kubi, kasneje ga je prevze-
la Amerika, kmalu za tem pa
še Evropa.
Poznamo različne načine
plesanja rumbe. Nam najbližja
je kubanska rumba (osnovno
gibanje je podobno ča-ča-ča);
znana pa je tudi rumba Bolero.
Za rumbo je značilno izrazito
bočno gibanje, glasba je po-
časna - 30 do 36 taktov na
minuto. Takt je 4/4.
Ko se postavimo v par, pri-
čenja plesalec z desno nogo
naprej, plesalka pa z levo nogo
nazaj. Drža je kot pri ča-ča-ju.
Osnovno gibanje plešemo na
mestu ali pa se počasi obrača-
mo v desno.
Osnovno gibanje za rumbo bolero:
Korak	Plesalec	Plesalka	Štetje
1.	DN naprej	LN nazaj	počasi (slow)
2.	LN vstran	DN vstran	hitro (quick)
3.	DN priključi LN	LN priključi DN	hitro (quick)
4.	LN nazaj	DN naprej	počasi (slovar)
5.	DN vstran	LN vstran	hitro (quick)
6.	LN priključi DN	DN priključi LN	hitro (quick)
Nagradno
vprašanje:
Kdo je avtor knjige Zapleši-
mo družabno? Če ne veste od-
govora, stopite v najbližjo
knjižnico in pobrskajte med
policami: Nagrade vas že ča-
kajo!
mm
CELJSKI SEJMI-ZAVOD SRC GOLOVEC
Ljubitelji rel<reacije!
GOLOVEC vas vabi v teh prijetnih sončnih dneh v bazen, ki je
odprt vsak dan od 8.00-21.00 - možnost sončenja na terasi,
savna odprta vsak dan od 14.00-21.00,
kegljišče odprto vsak dan od 14.00-21.00,
peščena tenis igrišča odprta vsak dan od 8.00-23.00,
tenis igrišča v dvorani »C« in >>D« vsak dan od 8.00-22.00.
V dopoldanskem času do 13. ure 50% popust!
Vse rezervacije in informacije za posamezne objelde
na telefon 33-233 int. 214.
ZADNJIČ SKUPAJ
8.C OŠ Šmarje pri Jelšah
100 000 000
VVAŠEM OČESU
če vam to besedilo pri branju povzroča težave, vam
priporočamo, da se še posebej potmdite. Ali veste, da ste štiri
petine vsega, česar se spominjate, nekoč nekje videli? Najsibo
lep sončni zahod v planinah ali račun seštevanja iz šole. Pa
vendar je vaša slika sveta le malo večja od poštne znamke.
Toliko namreč meri v očesu površina, kjer nastane slika, na
njej pa je razporejenih več kot sto milijonov živčnih
vršičkov. Ne utrujajte svojih oči, olajšajte jim pogled. Lahko
si zapomnite vse prelepe stvari, ki vas obkrožajo. Optika
SalobLr vam je na voljo z znanjem, najboljšimi materiali in
najlepšimi oblikami. Privoščite si dober vid in lepši videz.
Ootika Salobir. Leveč
Št. 21 - 28. maj 1992
21
Mladi prijatelji iz Pesnice
Čeprav so Mladi prijatelji
skupaj šele dobri dve leti pa
jih zlasti na mariborskem kon-
cu že dobro poznajo. To je sku-
pina mladih fantov, ki si je iz-
brala preprosto, vendar dovolj
zgovorno ime.
Njihov spoznavni znak so
modri predpasniki in klobuki.
»Vsi se šopirijo v narodnih no-
šah, med katerimi sploh niso
vse prave,« pove vodja ansam-
bla Rudi Kraner in doda, da
njihovi glasbi »firtuhi« najbolj
pašejo.
Vse delajo sami, torej pišejo
skladbe in zlagajo besedila.
Prva violina pri tem je Rudi
Kraner, fant, ki je zastrupljen
z glasbo.
»Včasih že preveč, kajti še
sanja se mi o njej. Sicer pa smo
v skupini sami glasbeni ama-
terji, razen Andreja Robnika,
ki igra harmoniko in syntisi-
zer, drugače pa popravlja in-
strumente. Samo Selan igra
trobento, sicer pa izdeluje in
prodaja ozvočenja, Peter Rob-
nik piha v klarinet in sax ter
igra pri železničarski godbi na
pihala, Zdravko Ovčar brenka
po kitari, Ervin Matjašič igra
na bariton in bas kitaro, igra
tudi pri železničarski godbi,
pri zabavnih skladbah pa nam
z razbijanjem po bobnih po-
maga Andrej Perkuš. Sam po-
jem, pišem, vsi skupaj pa
aranžiramo.«
Vzorniki?
»Alfi Nipič, Štajerskih 7 ...«
Želje?
»Prijavili smo se za festivala
v Števerjanu in na Ptuju, sicer
pa bomo šli tja, kamor nas bo-
do povabili. Precej igramo
v Avstriji in po domačih vese-
licah, katerih ponoven razcvet
že prihaja. Nastopili smo na
lokalni, to je mariborski TV,
posneli smo nekaj skladb za
radio. Radi bi izdali kaseto,
vendar še nimamo sponzorja,
sami pa ne zmoremo.«
Za Mlade prijatelje iz Pesni-
ce lahko rečemo, da so soliden
ansambel, skupina mladih ve-
seljakov, ki ima rada glasbo,
ki nastane sredi vinogradov.
Je vesela, razigrana in seže
v srca. Prav gotovo bomo
o njih še slišali.
T.VRABL
Parni vaijak še vedno priiiuhljen
Celje, dvorana Golovec, petek 22. maji, 1000 obiskovalcev
Skupine renomeja vrlih Za-
grebčanov bi še pred nekaj leti
precej izdatneje napolnile po-
dobne športne dvorane, ven-
dar je - lahko rečemo v skladu
s pričakovanji - pogostost na-
stopanja hrvaških glasbenikov
v Sloveniji naredila svoje. Žal
tudi Celje ni najbolj primerno
mesto za večje koncerte, vse-
eno pa smo videli, da publika
potrebuje večjo mero jugo-
rocka, saj je domala vse sklad-
be prepevala skupaj s pevcem
Akijem Rahimovskim.
Koncert je Parni Vaijak od-
prl z nam dokaj neznano »Ke-
kec je slobodan, red je na nas
(posvečeno hrvaški gardi) in
nadaljeval z »Zagreb ima isti
pozivni« v slogu Zagreb vas
pozdravlja. V uro in pol traja-
jočem nastopu so člani skupi-
ne preigrali večino uspešnic
svojega 16 letnega delovanja,
največ navdušenaj pa so poželi
s hitoma »Jesen in meni« in
»Moja je pjesma lagana«. Po-
vedati moramo, da se skupini
zelo pozna menjavanje zased-
be v zadnjih letih, kar je naj-
bolj opazno pri baladah, kjer
ostalim članom (izvzeta sta
vodja skupine Husein Hasane-
fendič in pevec Aki) preprosto
zmanjka sape, pri rockerskih
skladbah pa precej izgubijo na
udarnosti. Zvočna slika je bila
dokaj zamazana, znaten delež
krivde pa gre na račun neaku-
stičnosti dvorane, kar je že od
nekdaj problem rockerjev vseh
vrst. Koncert je Parni Vaijak
sklenil z »Gledam je dok spa-
va« in ročk klasiko »Ugasi
me«, v medlo izsiljenem do-
datku pa še z naslovno temo
svojega enajstega albuma
»Andeli se dosaduju?«.
Kakorkoli že, v Sloveniji bi
lahko bilo več podobnih kon-
certov, ne samo hrvaških roc-
kerjev, ki so v svoji državi že
zdavnaj izgubili ekonomska
tla pod nogami, temveč tudi iz
drugih bivših jugoslovanskih
republik, kar je nesporno do-
kazal Bajaga z ljubljanskim
nastopom.
PRIMOŽ ŠKERL
iViaio ročk, malo skok
Kmalu zatem, ko smo v Pod-
nanosu ozdravili avtoštoparja
Olija in sopotnika, smo se sre-
čali tudi s prvim nalivom, ki je
že nakazal bodoči razvoj do-
godkov v Goriških brdih, ka-
mor smo izletniško krenili
v petek dopoldan. Organizator
tradicionalnega majskega
koncerta Strelišče Dobrovo je
namreč v dobri veri v dobrega
boga, najprej postavil ozvoče-
nje na prostem, kar pa se ni
izkazalo za najbolj pametno.
Po drugi plohi je bila selitev
v dvorano na Humu neizbežna
, in tu se začne zamudna kloba-
sa, ki smo jo načeli s kratkim
sprehodom po rodovitnih grič-
kih. Spoznavanju narave je
sledilo spoznavanje družbe,
saj se je pred dvorano že zbra-
la pisana druščina, v kateri
sem našel veliko prijateljev in
znancev. Prekladali smo se
z leve na desno, iz Huma v Do-
brovo in nazaj, potem pa so le
odprli vrata nad katerimi je
lepo pisalo Disco Bum. Poku-
kali smo skozi zadnja vrata in
videli mrkega mišičnjaka, po-
tem pa smo se s težkimi koraki
odpravili po drage vstopnice.
Non Finire Mai so bili prvi,
ki so padli na plodna tla, saj je
okoli štiristo glav z zanima-
njem spremljalo njihovo barv-
no predstavo. Razigrane
sprednje vrste so glasno poz-
dravile tudi Spoonse, ki so
šlank kot še nikoli. Čeprav so
jim malo dvignili glasnost, se
nisem mogel vživeti in sem se
nekaj časa še preseraval, po-
tem pa sem odšel na zrak. Zu-
naj sem se veselo zaklepetal
z Idrijci in Koperčani, medtem
pa so v notranjosti kratko ma-
lo zdrsnili metliški Industbag,
ki sem se jih veselil in zamudil.
Zvezde večera, uvožene iz
Amerike bre, so tokrat morale
dolgo čakati na vrsto, saj je
tekla že druga ura sobote, ko
so začeli. Predstavniki melo-
dičnega hardkora z imenom
Nofx so upravičili pričakova-
nja večine pristanih z dina-
mičnim plesnim programom,
ki spodbujal tudi k saltam
z odra. Drvečemu poskakova-
nju se ni dalo upreti, ko je na
odru treskalo, zavijalo in lo-
milo in so štirje iztiskali iz se-
be zadnje sokove. Predsednik
DpZN-ja mi je po koncu
v prazno očital nezvestobo te-
mu koperskemu društ\ni, po-
tem pa sem se veselo zaupal
v vame šoferske roke Tinč-
kove.
Še vedno je bila sobota, ko
sem se v popoldanski praznini
povzpel na Lipo v Štore, kjer
je bil košarkarski turnir vete-
ranov. Generacija 60 in prija-
telji so organizirali to vspod-
budno družabno srečanje in na
igrišče pozvali veterane Kovi-
narja in laškega Zlatoroga.
Zabave ni manjkalo in zado-
voljstvo je premagalo utruje-
nost, ko so na koncu lepi in
težki pokali končali v rokah
vseh ekip. Veterani so obljubi-
li, da bodo srečanja sedaj red-
na in če bo kaj posluha in pro-
stora v uredništvu športne
strani, bo tam stala tudi foto-
grafija. Gremo naprej!
Vse najboljše mami, atu in
najmlajši Štorovčanki.
'I:
11
I
Guns n'Roses v Budimpešti
Skupino Guns n'Roses ni
potrebno posebej predstavjati,
saj so najbolj aktualen in
sploh naj bend na svetu. Tre-
nutno so na svetovni turneji
z imenom »Use your illusion
world tour 92«, na kateri pro-
movirajo svoja dva nova albu-
ma »Use your illusion I in II«.
Tudi ljubiteljem Gunsov
v Sloveniji se je v petek, 22.
maja, v Budimpešti ali dan
kasneje na Dunaju ponudila
priložnost, da to ameriško
skupino vidijo v živo. Sam sem
se odločil za Budimpešto in se
preko agencije Slovenijatiu-ist
odpravil v petek na koncert.
Koncert sta odprli predsku-
pini Soundgarden in kalifor-
nijska skupina Faith no more.
Pri nas jo poznamo predvsem
po plošči »Epic«. Tukaj pa so
promovirali svoj nov izdelek,
ki so ga posneli. Predvsem
z zadnjimi dvemi skladbami so
razvneli publiko. Napetost na
stadionu je rastla iz minute
v minuto. Po skoraj dvo urnem
čakanju se je oder zasvetil
v soju najrazličnejših reflek-
torjev, zavreščalo je med pu-
bliko in na sceni so se pojavili
težko pričakovani Guns
n'Roses.
Da pa je bil svetlobni učinek
začetka koncerta še lepši je
oskrbela narava, saj sta nebo
f^ad odrom preparali dve stre-
li. Uvodna pesem koncerta je
bila »Nightrain« z albuma
»Apetite for destruction«.
Z začetkom nastopa Gunsov je
pričelo tudi drževati, a le za
kakšnih trideset minut. Nam,
ki smo bili v parterju, je dež
kar koristil, saj smo bili že či-
sto preznojeni od velike gneče.
Tudi Axl se ni bal dežja in je
pel ter tekal z enega do druge-
ga konca odra. Vrstile so se
skladbe z albvunov »Use your
illusion I in II. Gunsi so sijajno
igrali od hitrih komadov do
prekrasnih balad. Axl se je
med koncertom kar parkrat
preoblekel. Vedno pa je bil
v kratkih hlačah - menjaval je
le jakne, suknjiče in mikice.
Spoznali smo tudi njihovega
novega kitarista Gibby Clar-
ka, ki je zamenjal Izzy Stradli-
na. Slash je bil fenomenalen
na kitari. Pri izvedbi skladbe
Don'twory smo ga videli v nje-
govem starem stilu s cilindrom
na glavi in cigaretom v ustih
ter odličnim igranjem kitare.
Slash je med nastopom zame-
njal kar nekaj kitar. Tudi Axl
je poskrbel za presenečenje,
saj se je predstavil v dveh
skladbah tudi na klavirju.
Fantastično vzdušje in sceno
na odru je pomagala ustvariti
tudi pet-članska spremljeval-
na skupina deklet. Poleg petja
in plesa so obvladale tudi pi-
hala. Tako so nas Gvmsi po pe-
ljali skozi repertoar svojih
uspešnic z dosedaj izdanih
plošč. Slišali smo »Civil war,
Welcome to the jungle, Don't
cry, Live and Let die, Patien-
ce, Sweet child 0'mine, Knock
on heavens'door, You could be
mine« in še mnogo drugih
skladb.
Na splošno navdušenje
Madžarov so se Gunsi potrudi-
li in odpeli ter zaigrali par
taktov neke njihove pesmi. Po
skoraj dvoumem nastopu so se
zahvalili obiskovalcem za do-
bro obiskan koncert, stopili
skupaj, se priklonili in se po-
slovili od razvnete množice.
Skandiranje njihovega imena
jih je priklicalo nazaj na oder
in Slash je začel igrati uvodne
ritme njihove najjboljše sklad-
be z albuma Apetite for de-
struction »Paradise city«. Še
zadnjič so dali vse od sebe in
zaključili koncert na najlepši
način. Bobnar je med publiko
vrgel svoje palice, Axl pa du-
cat vrtnic in odšli so z odra.
Nad bobni se je dvignil velik
rdeč svetlobni napis »Thank
you, goodnight, We love you.«
Tako se je končal koncert
ene največjih svetovnih skupin
ročk glasbe. Vredno se je bilo
odpeljati v Budimpešto in vi-
deti v živo takšne mojstre kot
so to Guns n'Roses.
PETER KOŠTOMAJ
Lestvice Radia Ceije
Tuje zabavne melodije:
1.	COME AS YOU ARE - NIRVANA	(4)
2.	WHY - ANNIE LENOX	(3)
3.	0NE-U2	(8)
4.	YOU - TEN SHARP	(7)
5.	UNDER THE BRIDGE - RED HOT CHILI PEPPER	(2)
6.	NOTHING ELSE MATTER - METALLICA	(1)
7.	STAV - SHAKESPEARE'S SISTER	(6)
8.	HUMAN TOUCH - BRUCE SPRINGSTEEN	(5)
9.	RHVTHM IS A DANCER - SNAP	(2)
10. HOLD ON MY HEART - GENESIS	(1)
DomaČe zabavne melodije:
1.	17-CONTINENT	(6)
2.	TI IN JAZ - ŠANK ROČK	(6)
3.	TEBI - POP DESIGN	(3)
4.	MESTNA PUNCA - J. ROPRET .	(4)
5.	TVOJA - CALIFORNIA	(5)
6.	TI V MENI SPIŠ - CENA	(2)
7.	BARBARA-ČUKI	(1)
8.	GREMO V NEBO - CHATEAU	(7)
9.	LE EN DAN - U'REDU	(1)
10. ONA NI - MERCEDES BAND	(8)
Narodnozabavne melodije:
1.	SINOCi - IVAN PUGELJ	(4)
2.	SLOVENIJA MOJ DRUGI DOM - SLOVENIJA	(3)
3.	MARICKA - ROGAŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET	(6)
4.	PETELINČEK - VESELI HMELJARJI	(5)
5.	DOLENJSKA - MODRA KRONIKA	(4)
6.	KDO SMO Ml - PODKRAJSKI FANTJE	(2)
7.	KO PRIDE POMLAD - NAGEU	(3)
8.	SAMOTNA DOMAČIJA - FANTJE IZPOD ROGLE	(1)
9.	ROŽE MOJ SO CVET - ŠUMAH	(2)
10. SMO VESELE DEKLICE - VLADO SREDENŠEK	(1)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
LET'S GET ROCKED - DEF LEPPARD
HIGH - CURE
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
DANES UŽIVAJ - FAUST
IGRA BREZ PRAVIL - NE JOČI PETER
Predlogi za lestvico narodnozabavnih melodij:
PRI NAS BO PLES - ALPSKI KVINTET
SRCE, NE JOČI VEČ - ŠTAJERSKI VRELEC
Nagrajenca: Irena Poznič, Cesta na Dobrovo 55,
Celje
Ivan Strmole, Goriška 4, Celje
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Mslodija
v/ Cankarjevi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij.
izvajalec_
lestvica domačih zabavnih melodij.
izvajalec_:_
lestvica narodnozabavnih melodij.
izvajalec__
ime in priimek:__
naslov;_
Št. 21 - 28. maj 1992

Pridevniške težave
Znano je dejstvo, da geogra-
fija ni posebno močna točka
v znanju naseljencev Britan-
skega otočja, zato ni čudno, da
povprečni Britanec še vedno
ne ve, kje je Poljska, kje Če-
škoslovaška in kje Albanija.
Po čudnem naključju jim še
nekako uspeva obvladovati le-
go (redkeje tudi glavna mesta)
di-žav članic Evropske skup-
nosti, toda magična številka
dvanajst je očitno največ, kar
lahko pomni spomin severno
od Rokavskega preliva. Sredi
lanskega leta, ko smo Slovenci
z bojem za neodvisnost svet
opozorili nase, so se Britanci
šele zavedli, da sploh obstaja-
mo, toda zmotno bi bilo misli-
ti, da so si nas zapomnili. Vesti
iz Ljubljane so šle, kot se po-
gosto zgodi, pri enem ušesu
noter in pri drugem ven. Še ko
so nas januarja letos priznale
tudi britanske oblasti, navad-
ni britanski zemljani niso na-
tanko vedeli, kam bi nas dali.
Roko na srce, od junijske vojne
do januarja je vendarle prete-
klo veliko vode, in priložnosti,
da bi nas pozabili, ni manj-
kalo.
Tako se še vedno pogosto
zgodi, da naključni Britanec
ob omembi Slovencev naguba
čelo, kot bi bili kakšno ob-
skurno pleme z drugega konca
sveta, če ne že kar s povsem
drugega planeta. Večkrat je
odziv na Slovenijo in Slovence
še bolj nevzpodbuden, če ne že
kar žaljiv. Država, katere ime
v angleščini nekoliko (ampak
samo nekoliko) spominja na
Slovenijo je Češkoslovaška,
verjetno zaradi tistega skup-
nega »-slov-«, ki ga vsebujeta
oba izraza. Kakorkoli že, Bri-
tanci radi poskušajo pokazati,
da vsaj približno vedo, od kod
prihajate, zato jih prej ome-
njeni »slov« gladko popelje
v zmotno sklepanje. Zanje je
sicer tudi Češkoslovaška samo
neka država »tam nekje na
Vzhodu«, pohvalijo pa se lah-
ko, da so vsaj že slišali zanjo.
Slovenija in Slovaška (ver-
jetno tudi za slednjo ne vedo
prav dobro, kaj je, kje je, in
zakaj je tam, kjer je) sta se
skupaj s pridevnikoma sloven-
ski in slovaški temeljito pome-
šala v britanskih glavah, kar
žene tu živeče pripadnike obeh
narodov naravnost v obup.
Prav ta zmeda je verjetno
sprožila prizadevanja, da bi
angleški izraz, ki pomeni »Slo-
venec«, »slovenski« in »slo-
venščina« spremenili. Britanci
so za vse to uporabljali izraz
»Slovene«, kar smo v prevodih
prevzeli tudi Slovenci, čeprav
nas (vsaj nekatere) neprijetno
spominja na tovarno alkohol-
nih pijač Slovin, v angleščini
pa zveni podobno kot pridev-
nik »slovenly«, ki pomeni za-
nikem, zanemarjen. Britanska
in ameriška angleščina se pri
poimenovanju Slovencev ra-
zlikujeta; Američani so iznašli
drugačno obliko, »Slovenian«
in vztrajajo pri njej.
»Slovenian« je sicer res za
dva zloga daljši izraz, vsebuje
pa angleško pridevniško konč-
nico -ian, značilno za poime-
novanje jezikov in prebivalcev
držav (Italy-Italian, Austria-
Austrian, Estonia-Estonian in
podobno). »Slovenian« se tako
tudi bistveno razlikuje od
»Slovak« (Slovak, slovaški,
slovaščina), tako da bi se
z uporabo daljšega izraza
izognili tudi nepotrebnim ne-
sporazumom. V času, ko smo
bili Slovenci deležni večje po-
zornosti svetovnih medijev, je
bilo slišati obe možnosti, »Slo-
vene« in »Slovenian«, tudi iz
ust britanskih poročevalcev,
kar morda kaže, da daje razvoj
angleškega jezika prednost
pridevniški obliki s končnico
-ian. Tudi britanski BBC je,
k j ar se tega tiče, v precejšnji
temi. Slovenska sekcija na od-
delku Svetovne službe se ime-
nuje »Slovene Section«, naše
narodne pesmi na BBCjevem
tretjem radijskem programu
pa so bile predstavljene s pri-
devnikom »Slovenian«.
V uglednem dnevniku Guar-
dian se prav tako še niso odlo-
čili, kako bi nas poimenovali.
Pred nedavnim so objavili čla-
nek o naši letalski družbi
Adria »Airlines« in v njem
Slovence poimenovali »Slove-
nes«, pridevnik »slovenski« pa
je že podlegel ameriškim vpli-
vom (»Slovenian«).
Podobno zmedo kaže bilten,
ki ga izdajajo tukaj živeči Slo-
venci. V angleščini se imenuje
»Slovenian Newsletter«, že ta-
koj na prvi strani pa kar
v dveh primerih nastopi tudi
izraz »Slovene«. V uredništvu
biltena namreč menijo, da bo
čas sam pokazal, katera oblika
je boljša, zato dajejo sodelav-
cem proste roke pri izbiri teh
izrazov.
Vse več Britancev (tistih
redkeje posejanih namreč, ki
vendarle vedo, o čem govorijo)
se odloča za ameriško varianto
»Slovenicm« s preprostim po-
jasnilom: »Če vam Američani
pravijo tako, bomo to slej ko
prej prevzeli tudi mi«.
Morda bi lahko začeli temu
zgledu slediti tudi Slovenci sa-
mi, kadar govorimo o sebi
v angleščini...
PISMO IZ
LONDONA
Piše Mojca Belak
Inkovska pot, ki te pripelje v sveto mesto - Macho Piccbu
11. nadaljevanje
Spozna naju še z dvema žena-
ma (stranki iz Amerike), za
katere skrbi, da bi se imeli čim
lepše. Ker nimava časa, se po-
sloviva in odpraviva naprej.
Potrebno se je spustiti za 1000
metrov. Precej je stopnic, ki
načnejo še tako utrjena kole-
na. Na sredi pragozda opaziva
zanimive terase, ki so narejen
v obliki rimskega teatra (so
v polkrogu). Ko prečkava ce-
lotno pobočje, se nekaj sto me-
trov spustiva in že sva pri na-
slednjem taboru.
Tu sta gostišče in muzej. Jo-
co me časti s pivom, ki mojim,
razsušenim ustnicama ne pri-
de do živega. Oba sva enotne-
ga mnenja, da ta stavba ne
spada v to okolje, zato se odlo-
čiva, da greva dalje do Sonč-
nih vrat. Še prej skočiva do
čudovitih teras z mestom ob
kraju Huinay Huayna. Pot je
res kratka, ko stopiva iz goz-
da, sva že pred njimi, kar naju
šokira. Pogled je enkraten. Te-
rase so ogromne in imava sre-
čo, da so pokošene. Visoke so
okoli 3 metre. Ob kraju so
stopnice, ki povezujejo oba
predela mesta. Že tu se izkaže
mojstrstvo zidanja (zlaganja).
Če se ne bi odločila, da greva
dalje, bi se verjetno tu utabo-
rila. Ker se je začelo večeriti,
sva pohitela. Vedno bolj so se
slišali glasovi značilni za pra-
gozd. Kljub temi sem zaznal
njihovo veličastnost; so na-
mreč nekakšen mejnik med
dvema svetovoma. Pri vratih
je bilo postavljeno precej šoto-
rov. Imel sem občutek, da pri-
hajava v svetišče. Name je de-
lovalo zelo svečano. Goreli so
kuhalniki, kasneje tudi manjši
taborni ogenj. Na ozki terasi
sva postavila svoj šotor, nato
sva poskrbela za prazne želod-
ce. Za desert skuha Joco pu-
ding, malo kasneje še kavo, jaz
pa sem nažical za vsakega ci-
gareto. Še danes se sprašujem
zakaj, toda takrat sem tako
čutil. Srkal sem kavo, vlekel
dim za dimom in gledal zvezd-
no nebo. Občutki so se menja-
vali. Bal sem se pogovarjati,
da ne bi zmotil mimohoda bo-
gov. Ta večer sem doživljal ta-
ko silovito, da me je nekajkrat
stisnilo v grlu. Sedel sem na
travi, ki je oddajala toploto.
Noč je bila topla in ni mi bilo,
da bi odšel v šotor. Ta večer so
me obiskali svojci in meni dra-
ge osebe. Prišli so mi čisto bli-
zu, zaviti v temen plašč, oči so
se jim iskrile, prinašali so mi
toploto v srce, toploto, za ka-
tero vem, da bo za dolgo.
Noč je minila mirno. Pokon-
ci sva bila že pred sedmo, prav
tako naša »druščina«. Vsi smo
pričakovali sončni vzhod, ro
stvo dneva. Aparati so bili nj
peti, sonce pa je lenobno p<
kukalo čez greben. Na velik
žalost pa prvi sončni žarki n:
so prihajali čez vrata. Mach
Picchu je bil že ves v soncu, k
je sonce prvič pobožalo nas
vrata.
Po fotografiranju sva podr
šotor in se odpravila proti mi
stu. Na tej kratki poti sva n;
letela še na eno manjšo trdnj;
vo, ki samo dopolnjuje celot
Inkovska pot pripelje v mes'
precej visoko. Greva min
svetišča preminulih, kar izve;
va šele kasneje. Prtljago pust
va pri hotelu, kjer si nabavi
diafilm. To »čudo sveta« t
potrebno dobro dokumentir;
ti. Za ogled mesta je poskrl
Ijeno s puščicami, ki te vodi;
od templja do templja. Najv<
časa sem porabil za oglt
»Sončnega templja« (Intihi
atana). Zdelo se mi je, kot da;
prinešen iz vesolja. Nekako r
spada v ta kompleks, je nek;
več. Njegova sporočilna vre(
nost je precej močnejša. Težk
opišem vsa ta doživetja. Pr(
prosto, to je treba videti in d(
živeti. Čas, ki ga preživi)
v tem mestu, je zame nekaj či
dovitega, mističnega, kot sn
čanje z inkovskimi bogovi, 1
so mi dovolili, da pokukai
v njihov svet. Na koncu sva i
povzepla na Huayna Picchi:
Ko sva opazovala ta hrib,
nisva mogla predstavljati, k;
je speljana pot. To je res er
kratna mojstrovina, nek<
stopnic je vklesanih v živ
skalo, nekaj je predorov, 1
popestrijo pot. Celotna pot ji
dokaj strma, zato previdnos
ni odveč. Na vrhu je v skal
vklesan sedež, ki služi za »fc
tografski stolček«. Vrh je pre
cej izpostavljen. Tu je pravi k
za pisane metulje. Zaželel ser
si, da bi imel krila, s katerirr
bi lahko osvajal vrhove. S€
stop je bil izredno hiter. Ogle
dala sva si še preostali del me
sta - Kondorjev predpl - in s
napotila v dolino. Odločila sv
se za bližnjico, ki je dobro sho
jena. V dobre pol ure sva dose
gla reko. Najraje bi se bil
pognala vanjo. Umazanž
preznojena in žejna sva se na
potila proti Aguas Calientes
To so terme z zelo toplo vod
(35 stopinj). Znane so že iz in
kovskih časov. Pot se je pošte
no vlekla. Samo kopališče ni
nič posebnega. Sestavljeno j'
iz nekaj bazenov z motno zele
no vodo. Najin prihod je vzbu
dil precejšnje zanimanje. Veli
ki nahrbtniki in najina uma
zanost so dajali vtis, da je zi
nama dolga pot. Trajalo j'
precej časa, da sva bila nare<
za kopanje. Rabila bi kakšn<
krtačo, da bi spravila vs'
umazanijo iz sebe. Voda me j'
prijetno osvežila. Ko sem bi
že povsem mehak in se mi j"
umazanija odluščila, sem s<
odločil, da grem ven. Pranja
glave ne bom opisoval posebej
ker voda, ki je kapljala od laS
ni bila več voda, temveč..
Piše
FRANCI HORVAT
v sKiaau s sKiepi ib bKupscine Hb o aoiocitvi normati-
vov in standardov za opravljanje vzgoje in izobraževa-
nja otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, tč. 2.2.
in v skladu z 95. in 96. čl. statuta
razpisuje
svet zavoda
OŠ Glazija Celje
delovno mesto
POMOČNIKA RAVNATELJA
s polnim delovnim časom, v okviru katerega ima polovič-
no učno obveznost.
RAZPISNI POGOJI:
-	defektolog z višjo ali visoko izobrazbo, usposobljen
za delo z otroki z motnjami v razvoju
-	5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem
izpitu
-	organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo,
da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smo-
trov in ciljev zavoda, kar dokazuje z minulim delom.
NASTOP DEU\: 1. 8. 1992, za dobo 4'let.
ROK za prijavo je 8 dni. Prijave z dokazili naj kandidati
pošljejo na naslov OŠ Glazija Celje, Oblakova 15 (za
razpis). O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15. dneh po
končanem postopku.	_
ER^A
ERA VINO
trgovina z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami
d.o.o., Šmartno ob Paki
objavlja prosto delovno mesto
TERENSKA PRODAJA
za področje Savinjske in Šaleške doline ter Celja
z okolico.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih
z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
-	da imajo srednješolsko izobrazbo komercialne ali
ekonomske smeri,
-	najmanj dve leti izkušenj na komercialnem področju,
-	vozniško dovoljenje B kategorije, ter lastno vozilo
-	smisel za delo z ljudmi.
Poskusno delo traja 60 dni.
Pisne prijave z dokazili sprejemamo 8 dni od objave na
naslov: ERA d.d.. Kadrovska služba, Prešernova 10,
Velenje.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni.
Št. 21 - 28. maj 1992
23!
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada 2.000 tolarjev
2.	nagrada 1.500 tolarjev
3 nagrade po 1.000 tolarjev
Pri žrebanju bomo upošte-
vali le pravilne rešitve, ki bodo
v naše uredništvo prispele do
torka, 2. junija, do 9. ure do-
poldan. Na kuverto obvezno
napišite NAGRADNA KRI-
ŽANKA, pošjite pa le kupon.
Rešitev križanke
Vodoravno: JADRAN KRT,
OKRAJŠAVA, KUČMA, LAR,
ASA, N.T., STVOR, RJA, TI-
ARA, AER, AKSAKOV, R.J.,
TN, ANDREEVSKI, DRŽA,
IVAN NEMET, REMEC, KO-
VAČNICA, OBIR, MATEOS,
BANIČ, SOK, ESK, OTAJEK,
E.I., SLON, TA, APOEN,
INJE, ZVONE, RO, AGREŽ,
SEF, LOV PITTI, EKSARH,
AG NEKTARINA, ACI, DA-
VOR, OMELO.
Misel: Čim bolj prazna je
glava, tem bolj so polna usta.
izid žrebanja
1.	nagrado 2.000 tolarjev
prejme: Martin GUNZEK,
Krajnčica 46, 63230 Šentjur.
2.	nagrado 1.500 tolarjev
prejme: Bojan KOTNIK,
Šmarje 182, 63240 Šmarje pri
Jelšah.
3 nagrade po 1.000 tolarjev
pa prejmejo: Tinika JAZBEC,
Lesično 28, 63261 Lesično:
Lucija ARH, Založe 36, 63313
Polzela in Jože ZIDAR, Ve-
lenjska C. 10, 63310 Žalec.
Nagrajencem iskreno česti-^
lamo!
Nagrade boste prejeli po
pošti!
KUPON
Priimek in ime:_
Naslov:_
V prenovljeni trgovini z mešanim blagon
smo razširili tudi ponudbo naše delika
tese.
Poleg že uveljavljene ponudbe NAREZKOV in TATARSKEG/
BIFTEKA smo pričeli z dnevno peko
-	PIŠČANCEV
—•"KRAČ
'	Izbirate lahko tudi med različnimi vrstami
-	PEČENK	sveže pripravljenih solat.
-	REBERC
v sodobni	Priporočamo se za obisk in vas hkrati
»TURBO-GRIL«	obveščamo, da smo na novo uredili velik
pečici.	parkirni prostor.
Sprejemamo naročila po telefonu: 063/37-083
Odprto: 7.30 do 20.00, sob. 7.30 do 18.00, ned. 8.00 do 12.00
Št. 21 - 28. maj 1992
12^
PASJI KOTIČEK
Doberman
(Dobermann Pinscher)
la pasma je vzmkla
v majhnem mestecu Apoldi
v pokrajini Thuringen
v Nemčiji. Doberman je do-
bil ime po Louisu Dober-
mannu, ki se je zadnja deset-
letja 19. stoletja posvetil
iskanju idealne pasme zase.
Podrobnosti o tem, katere
pasme je križal sicer ni na-
tančno znano, ker ni delal ni-
kakršnih zapiskov o svojem
delu. Njegovi psi (predniki
današnjega dobermana) so
bili znani kot ostri, debelo-
glavi psi, izvrstni čuvaji, da-
vilci lisic, dihurjev, miši,
podgan in nenazadnje tudi
kot izvrstni lovski psi. Do-
berman je bil vsestransko
uporaben, ker je nastal iz
raznovrstnih psov z različni-
mi dednimi zasnovami in
sposobnostmi. Znano je, da
so bili prvi dobermani zelo
divji, s kasnejšo vzrejo pa so
postali zanesljivejši.
Narava: Paziti moramo, da
ne izberemo živčnega mladi-
ča. Pes dobrih staršev je lah-
ko zelo zvest in celo ljubeč.
Je zelo gibčen pes z elegant-
nim, vitkim telesom, glava je
ozka, rep kratek. Ima kratko
trdo in prileženo dlako črne
barve z jelenje rdečimi lisa-
mi po nogah, prsih in po gla-
vi, lahko pa je tudi rjav z ble-
do rjavimi lisami, ki se bi-
stveno ne razhkujejo od os-
novne barve. Slednji imajo
temno rjav smrček, sicer pa
mora biti smrček črn.
Plečna višina: Pes do
68 cm, če je skladno grajen
tudi 70 cm, psica pa 63 do
66 cm, izjemoma tudi 67 cm.
Potrebe: Skrbno šolanje in
veliko gibanja.
MK
KMETIJSKI NASVET
Žitna plesen in
iečmenova snet
Piše:
IDA TEPEJ
Na pšeničnih bilkah so pri
tleh majhne sive pege. Ali je to
plesen?
Plesen se običajno pojavlja
tam, kjer je žito posejano bolj
gosto. Odkrijemo jo tako, da
na tistem delu njive, kjer je
posevek najbolj gost, razgrne-
mo žitne bilke in pogledamo.
ali je pri tleh na bilkah kaka
sprememba. Če so zelene bar-
ve brez vsakih madežev ali
pik, pomeni, da so zdrave. Če
pa vidimo pike temnejše barve
ali pike s sivo prevleko, je žito
bolno. Sive pike na bilkah po-
menijo sivo plesen. Plesen se
hitro širi v primeru, ko po dol-
gotrajno toplem vremenu de-
žuje, po dežju pa je spet toplo.
Njivo moramo v tem primeru
temeljito pregledati. Ko opazi-
mo, da se je bolezen pojavila
na več mestih, je treba škropi-
ti. Za škropljenje zoper plesen
uporabljamo sredstva, ki jih
rastlina vsrka. Rastlinski sok
postane strupen za povzročite-
lja bolezni. Bolezen propade.
Sredstva, ki zastrupijo rastlin-
ski sok, imenujemo sistemiki,
ker gredo po celem sistemu
rastline. Zastrupljene so bilke,
stebla, listi, cvetovi in plodovi.
V naravi je narejeno tako, da
tečejo rastlinski sokovi po
rastlini navzgor, torej od tal
proti samemu vrhu rastline.
Zato moramo žito škropiti čim
bolj pri tleh, pa bomo uničili
vir okužbe, ki je tudi pri tleh.
Sok bo potoval sam od sebe
navzgor. Škropivo je torej tre-
ba z malo bolj močnim curkom
spraviti čim bolj k tlem.
Proti plesni škropimo
s sredstvi: BAVLETON, TILT,
SPORTAC.
Na ječmenu so črne pege,
kaj je to?
Črne pege se na ječmenu po-
javijo običajno najprej na kla-
su. Okužijo, načnejo ali celo
uničijo pleve. Uničijo še ne-
razvit klas. Ta je spremenjen
v črno tvorbo. To so trosi, seme
bolezni.
Trose raznaša veter. Z njimi
se okužijo zdrave rastline.
V času cvetenja se okuži zaro-
dek novega semena. Na zunaj
se zrnu ne pozna, da nosi v se-
bi kal bolezni. Razkuževanje
v zarodku okuženega zrnja ni
uspešno. Razkužilo vpliva lah-
ko le na okužbo, ki se je prijela
zdravega zrnja od zunaj. Ker
trose raznaša veter, dobimo
pridelek z zmji, ki nosijo del-
no kal bolezni v sebi, delno pa
so odrasla zrna okužena na zu-
nanji strani. Bolezen imenuje-
mo prašnata snet ali ječmeno-
va gola snet. Snet se širi z oku-
ženim semenom. Zato jo je več
tam, kjer uporabljamo za setev
doma pridelano seme, ki ga ni-
smo pred setvijo razkužili. Se
pa pojavijo tudi, če sejemo
razkuženo seme, ki se je žal
okužilo že v zarodku.
Ječmenovo snet zatiramo ta-
ko, da' populimo snetljive kla-
se in jih sežgemo. Tega najbrž
ne bomo delali, če je njiva veli-
ka več hektarjev. Rešitev je to-
rej setev odpornih sort ječme-
na in razkuževanje semena, ki
prepreči razvoj tistih sneti, ki
so se prijele zrnja od zunaj.
Nemci imajo sredstvo z ime-
nom, PRELUDE, s katerim
uspešno razkužujejo seme. Tr-
dijo, da to sredstvo učinkuje
tudi na bolezensko kal, ki je že
v semenu. Nam preostaja le
možnost, da uničujemo napa-
deno klasje, sejemo odporne
sorte in varujemo ječmen pred
boleznimi, ki se pojavljajo pri
tleh na bilki. Torej moramo
ječmen škropiti kar se da blizu
tal s sredstvi kot so BAVLE-
TON, TILT, SPORTAC. Če bo
rastlina pri tleh zdrava, bo tu-
di bolj odporna zoper napade
sneti.
MODNI KLEPET
"	. Pripravlja
VLASTA CAH'Ž£ROVNlk
Tisti, ki spremljate modo
več let zapored, že veste, da se
morda vselej obrača in vrača.
In prav tista oblačila, ki nekaj
časa veljajo za demodirana in
skrajno neaktualna, se kar na-
enkrat v svet mode spet vrne-
jo. Pa ne skozi zadnja vrata, na
modno prizorišče »prikoraka-
jo« v velikem slogu, pompozno
in glasno.
Ce smo v začetku pomladi
brskali po omarah na pod-
strešjih in v njih odkrili sicer
stara in zaprašena, a tako
modna oblačila kot v najdraž-
jih butikih - potem bomo imeli
zdaj lažje delo. Moda namreč
letos priznava kot enega večjih
modnih hitov kombinacijo
bluze in krila. Malce domišlji-
je, morda nakup ali domača
izdelava oziroma predelava že
obstoječe garderobe, pa bos
v naslednjih dneh po ulic?
korakale resnično modt
oblečene.
In še povabilo. V soboto, 3
maja, po 11. uri bomo v opo
danski mavrici Radia Celje
vorili o modi. Klepet se bo v
tel okoli kopalk, nekaj best
pa bomo seveda namenili tu
ostalim oblačilom za na plai
in najbolj vroče poletne dne
in večere. Seveda bomo ves«
vseh vaših vprašanj in pobu
tako kot vsak mesec pa bon
radijskim poslušalcem zast
vili nagradno vprašanje t
med pravilnimi odgovori i
redna tedenska nagradi
vprašanja izžrebali majskej
nagrajenca oziroma nagr,
jenko.
Uredništi
Bluza + krilo = super oblačilo!
Bluza in krilo? »Uh, kako
dolgočasno,« je zadnja leta
vztrajno godrnjala gospa Mo-
da, letos pa je le spremenila
svoje mnenje. Dvoglasje bluze
in krila je namreč že dolga sto-
letja znana, vendar še vedno
neizpeta modna melodija, ki
pa se ji v zadnjih letih resnično
ni dobro godilo.
Ta kombinacija je v svetu
visoke mode veljala za pepelko
med oblačili in je prav odkrito
namigovala na pomanjkanje
domišljije in modnega znanja.
No, to pomlad in poletje pa jo
je moda, kajpak s karakteri-
stičnimi značilnostmi in pre-
poznavnimi detajli, ki nas
opozarjajo na njeno svežino in
letnico 92, spet prijazno pripe-
ljala na svoje prizorišče.
Klasične bluze in srajce nai
ne povedo nič novega - seved
pa jih lahko z drobnimi prede
lavami pomladimo. Novi s
lahko bombažni puloverji i
majčke brez rokavov, pred
vsem pa so drugačna kril
- naj so dolga ali kratka, opri
jeta ali frfotajoče široka, še ni
koli niso imela toliko razpor
kov! Pravzaprav se ne ve, kž
je bolj modno - razpork;
okrašeni s kovinskimi zadrga
mi, gosto posejanimi gumbi al
hlačkami iz istega materials
ki sramežljivo kukajo izpoi
razpetega krila.
Tukaj pa so še krila z na
ramnicami, ki prehajajo v pol
obleke in obleke. No, o obleki
tej razigrani kraljični letošnji
mode, pa prihodnjič.
VLAST/
Nagradno vprašanje tedna:
KAKO IMENUJEMO KLASIČNO, Z OZKIMI GUBAMI
NABRANO KRILO?
RECEPT TEDNA
Krompirjev puding
Za 6 oseb potrebujemo: 1200 g kuhanega krompirja, 80 g
masla, eno celo jajce in en beljak, 50 g nastrganega parmezana,
sol, nekoliko nastrganega muškatnega oreščka, drobtine, 200 g
skute, 50 g kakšnega pikantnega sira, 100 g kuhane, nemastne
šunke, model za puding, namazan z maslom in posut z drobti-
nami.
Najprej olupimo še topli krompir, ga pretlačimo, premešamo
s 50 g masla, narezanega na koščke, celim jajcem, beljakom,
parmezanom, soljo in nastrganim muškatnim oreščkom. Vse
krepko mešamo, dokler se krompirjeva zmes ne spremeni
v nekakšno kremo. Pripravimo model, v katerem bomo pekli in
položimo vanj krompirjevo maso. Šunko razrežemo na koščke,
dodamo skuto in na koščke razrezan pikantni sir. Vse dobro
premešamo in položimo v sredino.
SVET JAVNEGA ZAVODA ZA
POŽARNO, REŠEVALNO IN
TEHNIČNO SLUŽBO CELJE
(ponovna objava zaradi tisl<ovne napelo)
razpisuje prosta dela in naloge
direktorja
je reelekcija
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih v zakonih,
izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	da ima končano VII. ali VI. stopnjo izobrazb« organizacijske,
tehnične oziroma ustrezne družboslovne smeri;
2.	da ima 5 oziroma 10 let delovnih izkušenj;
3.	da ima ustrezne organizacijske sposobnosti.
Delovno razmerje se sklene za dobo štirih let.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in
konceptom opredelitve lastne vloge pri realizaciji razvojnega
programa Zavoda pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Celje, Dečkova
36,63000 Celje, z oznako za Svet Zavoda - razpis za direktorja.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejetju sklepa
o izbiri.
FKfIVLIlCriH DEZELa
VfISi OTROCI VflS NE BODO NIKOLI POZfIBILI
ODHOD: sobota 30. maja in 27. junija - cena 55 DEM (zajema tudi vstopnino)
IZLET MESECA: NA DOLENJSKO 6.junii
KAJ PA BELOKRAJNO! DELAJO?
OTROŠKA RAČUNALNiŠKA KOLONIJA
Med počitnicami organiziramo
edinstveno računalniško kolonijo
z vrhunskimi računalniškimi
predavatelji na Slovenskem
primorju
pornošNiK
DISKONTNI POPUST: - pivg ^ r
\	- mineralni voda
' -OtjePVCI/1
-	Sladkor 2/1 kg	! 66,80
-	šunka v dozi : .	630,00 ^
v/ - rizling 1/1 69,00
-	Persii 3/1	' / 689,80
-	bombažne majice 320,00
V PETEK, 29, 5.1992, - KZ BRDA
POKUŠINA PROZVODOV:- MESARIJA FINGUŠT
Št. 21 -28. maj 199;
251
iVTOKOTIČEK
jeklotehna:
upajo na prodajo
300 vozil
Mariborska Jeklotehna,
prodajalec japonskih daihat-
sujev in hkrati generalni za-
stopnik tovarne za slovenski
(in vsaj deloma tudi za druge)
trg, računa, da bo letos proda-
la vsega 300 avtomobilov. Kar
bo več, pravijo, bo zelo ugod-
no. Načrt je vsekakor realen.
Kajti letošnja prodaja tako
domačih kot tudi tujih avto-
mobilov v slovenskem prosto-
ru ni kakšno ugodno presene-
čenje. Pri Jeklotehni trenutno
ponujajo dve izvedenki chara-
de (z bencinskim in turbodi-
zelskim motorjem) in appla-
use, medtem ko terenskega vo-
zila feroza še nekaj časa ne bo.
Prihodnje leto bo ponudba po
sedanjih napovedih nekaj pe-
strejša, poleg tega pa bo Da-
ihatsu obnovil charade, morda
bo stekla tudi prodaja terenca
rocky. Ob vsem tem je povsem
razumljivo, da čakanja na av-
tomobile ni, daihatsuje pa si je
možno pri Jeklotehni omisliti
tudi za tolarje. Devizne cene
skupaj z dajatvami za daihat-
suje pa so naslednje:
charade z bencinskim mo-
torjem (933 ccm in 52 KM) sta-
ne 9.600 mark in približno
225.000 tolarjev;
charadi s turbodizelskim
motorjem (933 ccm in 48KM)\
stane 12.400 mark in 298.000
tolarjev;
applause z 1,6-litrskim motor-
jem (91 KM) stane 15.000 mark
in 340.000 tolarjev.
Na sliki: daihatsu charade
tistega, kar je bilo že videti na
drugih pomembnih avtomo-
bilskih salonih, pač pa dokaz
oblikovalske (in tudi produk-
cijske) domišljije. V Torinu se
fantazija prepleta z realnostjo,
zato je usoda razstavljenih av-
tomobilov precej različna. Ne-
kateri ostajajo za vedno le
prototipi, dokaz dizajnerske
misli, drugim se obeta produk-
cijsko življenje. Med slednje
naj bi po vseh zagotovilih uvr-
stili tudi avtomobil, ki so ga
oblikovali pri slavnem itali-
janskem dizajnerju Pininfari-
ni. To je ethos, dvosedežnik in
roadster, ki tehta vsega 700 ki-
logramov (zgolj aluminjasta
školjka pa le 65 kg), z idejo, ki
precej spominja na Hondo be-
at. Vozilo je narisal Stephane
Schvvarz, oblikovalec pri Pi-
ninfarini, avtomobil pa naj bi
poganjal dvovaljnik izdeloval-
ca Orbital. Motor zmore
95 KM pri 4800 vrtljajih, kar je
dovolj ugoden dosežek, hkrati
pa zavzame polovico manj
prostora kot podoben štiri-
valjni motorni agregat. Itali-
janski oblikovalec računa, da
naj bi bil ethos za serijsko pro-
izvodnjo nared čez 37 mesecev
in upa, da bi lahko v letu dni
prodali vsaj 10 tisoč vozil. Vse
torej kaže, da bo ethos vendar-
le avtomobil, ki se mu piše »se-
rijsko življenje« in glede na
okoliščine tudi dovolj ugodna
prodaja.
Na sliki: Pininfarinin thos.
Serijska napaka
pri goifu in ventu
Nemška avtomobilska sku-
pina Volkswagen ne more tr-
diti, da ji prodaja vsaj v Evro-
pi letos ne gre prav dobro od
rok, je pa tudi res, da prodajo
novega golfa III (in limuzinske
izvedenke z imenom vento)
spremlja smola. Verjetno bodo
morali vsi tisti, ki so kupili
golfa ali vento do 22. marca
letos, vozilo odpeljati na ser-
vis, kjer jim bodo brezplačno
vgradili nekaj daljši električni
kabel. Ta je prekratek in bi
lahko povzročil kratek stik.
Logično je, da pri VW menijo,
da zaradi tega ne bo nič trpela
»siceršnja kvaliteta vozil VW.
in golfa še posebej«, toda tak-
šen dogodek v komercialnem
in tudi drugih pogledih ni iz-
jemno dobrodošel. Na sliki:
novi golf III.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Tudi ta teden so morali organizatorji sejma rabljenih avtomobilov
le-tega znova prestaviti na rezervno lokacijo, kajti ravno takrat se je
zaključeval 10. Pomladanski obrtni sejem. Kljub vsem težavam in
deževnemu vremenu pa ga je organizatorjem uspelo dobro pripra-
viti. Na prodaj je bilo okoli 400 avtomobilov, prodali so jih 15, skoraj
vsi v tujino, kajti dobra polovica kupcev je prihajala iz drugih držav.
Cene v tabeli so postavljene v nemških markah in so, tako kot
vedno, le okvirne.
PRIMOŽ ŠKERL
tip avtomobila	letnik cena letnik cena
V podjetju Avto Brance
tudi konsignacijska prodaja
Zasebno podjetje Avto Brance iz Laškega je postalo prvi
zasebni konsignator na področju prodaje vozil VW, Audi in
Seat v Sloveniji. Tako v podjetju Brance zaokrožajo svojo
celovito ponudbo servisiranja in prodaje teh znamk vozil.
Na površini 300 m^ imajo v posebnem skladišču v Celju
razstavljenih več kot 20 vozil, ki so jih pripeljali direktno iz
koncema VW, Audi in pred kratkim pridruženega Seata.
Ravno zaradi tega, ker ni posrednih členov pri prodaji, so
vozila v konsignacijski prodaji podjetja Avto Brance na
prodaj po bolj ugodni ceni kot sicer. Potencialni kupec
lahko vozila, ki so v ponudbi na konsignaciji vidi, se more-
biti za koga od njih odloči, plača vozilo in dajatve in seveda
avtomobil takoj odpelje.
Vse informacije o konsignacijski prodaji vozil podjetja
Avto Brance dobite v njihovem avtomobilskem salonu na
Kocbekovi ulici v Celju ali na sedežu podjetja v Laškem.
EP
Ideje torinskega
obiikovaiskega
salona
Avtomobilski salon v itali-
janskem Torinu, ki je hkrati
središče Fiata, je v primerjavi
s podobnimi prireditvami
v Evropi in drugje v svetu dru-
gačen. Drugačen zaradi tega,
ker je vse skupaj še vedno na
ogled v nekdanji Fiatovi pro-
izvodni dvorani (ustrezno ure-
jeni) in ker to ni le promocija
AVTO-SERVIS
BRANCE
Laško, tel. (063) 731-282
NOVOST
Konsignacijska pro-
daja vozil VW, AUDI in
SEAT.
Avtomobil lahko vidite
V našem konsignacij-
skem skladišču v Celju.
Inf. v Avto salonu Brance
na Kocbekovi ulici
v Celju.
vedno v središču dogajanj
Št. 21 - 28. maj 1992
;2i
Št. 21 - 28. maj 1992
27
Št. 21 - 28. maj 1992
I2l
Št. 21 - 28. maj 1992
29!
cenejša
zelenjava
Na stojnicah celjske tržnice
smo minule dni zabeležili kar
za nekaj tolarjev nižje cene ze-
lenjave, kar je seveda razvese-
ljivo za številne kupce. Gospo-
dinjam naj povemo, da se na
celjski tržnici že dobijo jajčev-
ci, cena pa je trenutno še zaso-
ljena, saj stanejo 200 tolarjev
za kilogram. Tudi šampinjoni
so dražji in stanejo 260 SLT za
kilogram.
Še vedno pa so cene nekate-
rih vrst sadja še vedno precej
visoke in kot kaže, bo še nekaj
časa tako. Grozdje iz Makedo-
nije še kako pogrešamo, saj bi
bilo precej cenejše, tako pa
stane že lep čas 350 SLT za
kilogram. Velik razpon v ceni
smo zabeležili pri jagodah, ki
stanejo od 200 do 500 za kilo-
gram, odvisno seveda od tega,
ali so uvožene ali že iz doma-
čega vrta.
Zanimivo je tudi, da se že
več kot dva meseca niso spre-
menile cene mlečnih izdelkov
in tisti, ki imate radi smetano
ali skuto, pa seveda domače
maslo, izvolite na tržnico
- kvalitetno in poceni je. In
kakšne so cene?
BORZA DELA
Informacije o prostih delovnih mestih, objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje območni enoti
Celje, dne 25. 5. 1992.
Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih.
Delovna organizacija
ZC TOZD Bolnišnica Celje
MOST d.o.o.. Zidani most 29d
Laško
Srednja tehnična šola Celje
Srednja tehnična šola Celje
Srednja tehnična šola Celje
Srednja tehnična šola Celje
Srednja tehnična šola Celje
Srednja tehnična šola Celje
Srednja tehnična šola Celje
Srednja tehnična šola Celje
Zdravilišče Atomske Toplice
Podčetrtek
Temeljno sodišče Celje
Ivan Bogdan, Nikole Tesla 4, Žalec
Remont Celje
Remont Celje
Remont Celje
Fomih Franc, Breg 91 a, Polzela
Remont Celje
Poklic_
zdravnik spec. rentgenolog
dipl. ekonomist, dipl. pravnik ali dipl.
ing. stroj.
prof. fizike
prof. matematike
prof. angleškega jezika
prof. angl. in nem. jezika
dipl. ing. arhitekture
prof. za telesne vzgojo
ekonomist finančnik ali ekonomski
tehnik za ^ečun.
ekonomski tehnik
višji fizioterapevt
upravni tehnik ali administrator
elektrikar, elektroinštalater
mizar
zidar
tesar
pleskar
gradbeni delavec
Delovno mesto
zdravnik rentgenolog
direktor poslovnega centra Laško
učitelj fizike
učitelj matematike
učitelj angleškega jezika
učitelj angl. in nemškega jezika
učitelj strokovnih gradb. predmetov
učiteljica športne vzgoje
računovodja
knjigovodja
višji fizioterapevt
strojepisec-zapisnikar
elektroinštalaterska dela
mizar
zidar
tesar
pleskar
gradbeni delavec
GREMO V KINO
KINO UNION
do 4. 6.; PRI ADAMSOVIH
- ameriški film
KINO MALI UNION
do 1. 6.; NIKITA - ameriški
film
od 2. 6.: ROBIN HGOD - ame-
riški film
KINO METROPOL
28. 5.: MANEKENKA - ameri-
ški film
ZADNJI SKAVT - ameriški
film
od 29. 5. do 1. 6.: PREDMEST-
NI KOMANDOS - ameriški
film
ZADNJI SKAVT - ameriški
film
od 2. 6.: PREDMESTNI KO-
MANDOS - ameriški film
OBRAČUN V PREDMESTJU
-	ameriški film
KINO ŠENTJUR
30.	5.: OBRAČUN V PRED-
MESTJU - ameriški film
31.	5.; PRI ADMSOVIH - ame-
riški film
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA
SLATINA
28.	in 29. 5.: KRALJEVI RIBIČ
-	ameriški film
29.	in 30. 5.: ZANDALEE
-	ameriški film
30.	in 31. 5.: BARTON FINK
-	ameriški film
KINO ŽALEC
29. 5.: NA TUJ RAČUN - ame-
riški film
Št. 21 - 28. maj 1992

Št. 21 - 28. maj 1992
31
Št. 21 - 28. maj 1992
32
TRAČ-nice
Jožeflnska zveza
»Rešitev za Zelene Celja je
samo ena - odcepitev od stran-
ke Zelenih Slovenije in usta-
novitev povsem lastne stranke,
saj nas v zdajšnjem strankar-
skem vodstvu ne razumejo in
ne podpirajo," pravi šef celj-
skega odbora Jožef Jarh. Mor-
da pa nas ustanovitev nove
slovenske politične stranke
čaka že sredi junija, ko naj bi
Zeleni Celja končno pripravili
že za lani napovedano letno
konferenco. Stare račune je
namreč le treba poravnati...
Rizi-bizi po naše
Na predstavitvi Evropskega
združenja za rizični kapital, ki
so jo pripravili med celjskim
spomladanskim obrtnim sej-
mom, smo opazili tudi nekaj
podjetnikov in »managerjev«,
katerih dosedanji poslovni re-
zultati so vse prej kot bleščeči.
Nekateri očitno še mešajo poj-
ma rizični kapital in rizični
kapitalisti...
East Rivet
- Jurklošter
Laški izvršnik Roman Ma-
tek je sicer spreten politik, ki
pazi, kaj govori. Na nedeljski
tribuni o nerazvitosti Jurklo-
štra pa si je vendarle privoščil
eno hudo boso: jeznim doma-
činom, ki so republiki in obči-
ni očitali mačehovski odnos do
njihovega kraja, je rekel, da se
bodo stvari za nerazvite mor-
da spremenile na bolje zdaj, ko
je Slovenija sprejeta v Združe-
ne narode. »Ce nas bodo obči-
narji zajebavali s takšnimi fin-
tami, jim tudi UNPROFOR ne
bo mogel pomagati,« je groze-
če zamrmral eden od doma-
činov.
Če ne gre zlepa, gre
pa...
Celjski poslanci so že nekaj-
krat zavrnili, da bi odločali
o razrešnici namestnika sekre-
tarja Občinskega sekretariata
za urejanje prostora in varstvo
okolja Ivana Pfeiferja. Ko so
tudi v torek poskušali zaobiti
to točko dnevnega reda, je
stvari vzel v roke sekretar
OSUPVO Jure Sadar Do Pfei-
ferjeve razrešnice je prišel na
kaj nenavaden način - poslan-
cem je namreč navrgel v pre-
mislek dejstvo, da bi morali
v primeru tako velikega neza-
upanja poslanci sami zahteva-
ti, vsekakor pa ne ovirati
predlaganega odstopa...
Socialisti se
spoštujejo
Edini, ki je po končani tek-
mi med slovensko vlado in
parlamentom v Slovenskih
Konjicah poskrbel za svojega
strankarskega predsednika, je
bil konjiški socialist Božo
Punčuh. Viktor Žakelj je bil
prvi, ki se je lahko po tekmi
razkomotil med nmožico obi-
skovalcev. Pri tem ga je kar
dobrih deset minut, naslonjen
na steno, opazoval bivši mini-
strski predsednik Lojze Peter-
le. Vsi so ga videli, vendar mu
nihče ni hotel prepustiti sede-
ža. Mogoče pa si ga Lojze ni
niti zaslužil... V tekmi je
namreč sodeloval le kakšno
minutko.
Igor Bavčar: »Križana gora! Parlament nas bo zopet nabrisal!«
Ljubezen
Ljubezen maja se dogaja,
nihče ni varen več pred njo,
še penzionistu kri nagaja,
ko »mačke« mimo pridejo.
OKNO
Glas razuma je pri nekaterih tišji od šepeta.
Demonstracije so ena redkih priložnosti, da vidimo
ljudstvo v živo!
Ostanite tukaj - do nadaljnjega.
Neumnost ni samo neumna, ampak tudi draga.
Bodice
Gospodarstvo ne mo^
re nikoli tako velikoj
ustvariti - kolikor,
lahko politika za-
pravi.	i
Kako bi bilo, ko bi zal
spremembo' namesto
tehnološkega viška^
malo omenili - poli-*
tični višek?
Kadar je treba proiz^
v^ati artikle >*poli-^
tičnega kova« in ob-i
ljube na tekočem tra-
ku - smo proizvodna
velesila.
Dogodki v Elanu so
dokaz več, kako velik
elan imamo za umaza-]
ne posle.
Nihče še ni postal le-]
genedarna osebnost]
" z iskanjem dlake
v jajcu.
Prašiče bi minila voA
Ija do življenja, če bi i
se zavedali - kako se
godi ljudem pri ko-
ritu.
Še eden izmed čude-
žev narave - volkovi
imajo večkrat kurjo t
pamet.
NAJ MUZIKANTI POVEDO
V porodnišnico-namesto predoltai
»Tako kot se letos ljudje že-
nijo, pa še ne pomnim«, pravi
Herman Felicijan iz Homca
pri Novi cerkvi, ki se je resneje
posvetil harmoniki v šestdese-
tih letih. V začetku je igral na
izposojeni harmoniki in ko je
igral na neki ohceti, je zaslužil
za svoj instrument pa še za že-
nin šivalni stroj.
»Snega je bilo do kolen. In
več kot dve uri smo morali iz
hriba pešačiti v dolino, kjer je
bila cerkev. In nazaj tudi. Da
se je splačalo, smo ga kar tri
dni skupaj lomili. Skoraj dva-
krat več sem zaslužil na tisti
gostiji, kot je bila moja enome-
sečna plača. Danes rečejo kar
»kolk računaš« in konec. Jaz
starejšim »ekstra« zaigram. Ti
imajo še stare manire in stis-
nejo v žep še kak dodaten
tolar.
Pred kratkim sem imel ne-
navadno smolo. Eden od sva-
tov me je pri vzvratni vožnji
zbil z avtomobilom. Nič nisem
čutil, samo pogledal sem
v zrak in videl sinje nebo, na
sebi pa raztegnjeno harmoni-
ko. Smešen prizor, ki se je
srečno končal.
Junija bo zelo veselo pri
znancih. Najprej imajo ohcet,
čez teden dni pa že krst in po-
pivanje. Že prejšnji mesec sem
imel naročilo, da jim igram na
gostiji. Pa jih je na dan poroke
presenetil radovedni otročiček
in nevesta je morala namesto
pred oltar v porodnišnico. Vse
se zgliha. Če že imam kakšno
soboto prosto, moram pa na-
slednji vikend toliko bolj
igrati.«
EDI MASNEC
Ena Iz Hermanovega rokava
So se prijatelji zbrali na vasi m v omami dobre kapljici
dosegli dogovor, da še kakšno zapojemo. Mogoče tisto, ko p&
zalajajo, po ceh vas na glas... Eden izmed njih je jejejecljal. ■
Trudil se je, a je kmalu odnehal.
»kline jih gleda. Saj jih ne dohajam. Ko so drugi že na vas, ja'
še kar lalalajam...«
STRAN(KA) ŠALJIVCEV
Sodelavcem stranke šaljivcev NT&RC
smo že na začetku leta obljubili, da bodo
deležni nekaterih ugodnosti. V najnovejši
številki Petice si lahko preberete seznam
novih desetih stalnih sodelavcev, ki bodo
potovali na naše prvo srečanje na morje.
Poleg ljudskih muzikantov, ki smo jih že
lahko spoznali na tej strani, bodo na dvo-
dnevni izlet potovali tudi izžrebanci kupo-
nov. Priporočamo vam, da pogledate zadnjo
stran Petice in morda ste med veselo družbo
tudi vi. Podrobneje bomo o izletu pisali
v naslednjih številkah Novega tednika.
Usta
Prijatelja se pogovarjata:
-	»Kaj pa je tebi najpomembnejše pri
ženi?«
-	»Usta.«
-	»Velika ali mala?«
-	»Vseeno. Najvažnejše je, da so zaprta!«
ZORAN MIRČIČ, Celje
Morska
Suh bledoličnik se obregne ob zajetno
plavalko:
»Vas bi imel morski pes za kaj prijeten
zalogaj.«
Plavalka mu ne ostane dolžna:
»Potem se pa tudi vi držite v bližini, da bo
imel še zobotrebec pri roki.«
VLASTA DEŽAN, Laško
Obisk
Teta vpraša Janeza, ki pride k njej na
obisk: »Boš kaj pil?« »Bom. En šnops! Med-
tem, ko boste skuhali kavo, pa bi pil vino.«
ZINKA PUNGARTNER, Celje
Najboljša guma
v nekem letu so se ob kavici srečali trije
narodnjaki ter se seveda hvalili. Prvi spre-
govori Amerikanec:
»Naša guma je najboljša. Z njo izoliramo
letala in če pride do trčenja, potniki to sploh
ne občutijo.«
Nato se oglasi Rus:
»Naša guma je boljša. Z njo izoliramo
oblake in če pride do trčenja, potniki sploh
ne vedo nič o tem.«
Pa se oglasi šc Gorenjec:
»Kaj pa naša guma? Kar poglejte. Moj oče
je bil zidar in je zidal nebotičnike. Nekoč je
padel iz devetega nadstropja in se razbil,
gumi škornji pa so ostali nepoškodovani.«
SANDRA SILVESTRA, Laško
zavarovalnica triglav
Nič ni tako varno
Da ne bi potrebovalo zavarovan/a
Št. 21 -28. maj 1992