293
Dopisi.
Iz Horvaske, Dobil sem nekaj šolskih izvestij ali programov, iz teh nate tisti bravci „Novic", ki vas take stvari zanimajo,  kratek  posnetek.
Program zagrebške višje gimnazije ima dva znanstvena sostavka, oba pisana v horvaskem jeziku. Per-vega „o važnosti accenta hervatskoga za historiju „Slav-janah" je napisal A. Mažu ranic. On deli horvaški jezik na dve glavni narečji: štokavsko in čakavsko, ki se ločita najbolj po naglasu ali accentu eno od drugega. Naglasa obeh narečij pak imata med seboj terde postave, tako, da se iz znanega naglasa, ktere koli besede enega narečja koj spoznati more naglas te besede v drugem narečji. Pravi, da je čakavski naglas starejši, stokavski novejši, pa ča-kavski naglas ni samo čakavski, temuč tudi velik del sto-kavski. ker dokaj štokavcov se danes s tem naglasom govori , se ve da ne čisto, tu bolje tam manje pomešano z novim. Bil je tedaj ta stari naglas nekdaj občni, ali novi ga bode sčasom spodrinil. Novi je imel početek iz starega; al ta premena občnega blagoglasja celega jezika se je zgodila od neke velike zunanje sile ali vsakako le slavenske, od moči, ki je poslednja imela te kraje v oblasti in prebi-vavci teh krajev v početku VIL veka pred prihodom Horvatov in Serbov, tedaj prebivavci Ilirije bili so slavenski narod, ki so govorili s starim naglasom, in to so bili Rus je, ker rusovski naglas je še zdaj zlo zlo enak čakavskemu in pa ker najstarje ustno sporočilo v Rusii pravi, da so se Slovenci v tiste kraje naselili iz juga izza Dunaja (Donave), kar terdi tudi sam Nestor, najstarši rusovski letopisec, pri-stavljaje še to, da se je to priseljenje dogodilo iz zemlje Iljurika, to je, Illvrika, kakor so se imenovale ravno te pokrajine, v kterih se zdaj horvaški ali serbski govori. To terjenje podpira pa se to, da govore rusovske narodne pesmi o takih stvareh, ki jih ni na Rusovskem, postavimo, o reki Dunaju, o ptici slavcu itd., nasproti pa v horvaških in serbskih narodnih pesmih ni spomena, postavimo, o reki Volgi ali drugih stvareh sočih samo na scvru. Mažuranic sklepa tako-le svoj sostavek: „ovim je sostavkom po mojem mnenju dokazano: 1) da su stari stanovnici Ilirije iliti Illy-Tika bili Slaveni, premda je medju njimi osobito po gradovih moglo biti dosta tudjega izobraženijega, grčkoga i latin-skoga elementa, s česa je jasno, zašto su najstariji spomenici ovih zemaljah gerčki i latiuski; 2) da je sasvim temeljito ono rusko predavanje, po kojem se u njih veruje, da se je ruski narod negda iz Illvrika u Rusiju preselio. — Drugi sostavek vo predavanju botanike", ki ga je spisal Tkalec, naznanjuje 269 rastlin, ki jih je letos za poučevanje dobil, z latinskimi in horvaškimi imeni. Učencov je •bilo na koncu leta 279 rimskokatoliške, 11 gerškokatoliške, 14 gerške nezedinjene, 5 pa judovske vere.   Koliko učencov
je bilo te ali une narodnosti, ni naznanjeno, kar se težko pogreša. Razun navadnih predmetov se je učilo še lepopisje, risanje in gimnastika. Nekaj, kar me je močno razveselilo in kar bi Ljubljana tudi imela posnemati, ne morem zamolčati: to so darovi, ki so jih nabrali rodoljubi za tiste učence, ki so se najbolje v domačem jeziku obnašali. Nabralo se je 72 goldinarjev, kterim je pa še mestni magistrat dodal 24 gold.
Program oseške višje gimnazije ima znanstven sostavek z napisom: „životoslovna munjina" (fisiolog. elek-tric), ki ga je spisal Vukasovič. Učencov je bilo 183 rimskokatoliške, 36 gerške nezedinjene, 1 helvetske, 27 judovske vere, med temi 126 Nemcov, 118 Uircov in 3 Madjari. Tudi tukaj so zložili rodoljubi 145 gold. za tiste učence, ki so bili najboljši v horvaskem jeziku; 4 so dobili po 30, eden 15, eden pa 10 goldinarjev. Sicer pa ima ta gimnazija še več drugih podpor za učence zlasti za revne.
(Dalje sledi.)
Iz Šmartna pri Litii. (Nove orgle. Konec). Kar se tiče tistega  spremena,   ki   se   mu   „vox humana" (človeški glas) pravi, naj povem, da so bili starje jažno-nemški mojstri, ki so izdelovali   nek   širok   cinast   spremen   (jiach Quinten-mensur) ter mu ptav po nedolžno dajali ime „vox humana". Poznal   sem   sam   tako   (vox humana)   v  starih   orglah   pri sv. Jakobu v Ljubljani,   ktera   pa   ni   bila   za nobeno rabo. Imajo umetno „vox humana'4 skoraj vse večje francozke, pa le maloktere nemške orgle.    Pred menoj   leže   osnove biizo 80 večidel velikih   nemških   orgel,   izmed   kterih   le   petere imajo „vox humana",   in   sicer   ne  Malihovskitove,   ampak francozko, ktera je  pa z jeziki,   in potrebuje  v podporo še drugega labialnega  spremena   in  „tremulanta",   brez kterih se ne more rabiti. Ta „vox humana" je „original", kterega posneti želi gosp.  Malahovski.    Francozka,   z jeziki izdelana „vox humana" je, kakor tudi vsi drugi jezični spremeni, žalibog! za naše večidel slabo izurjene organiste ne-pripravua in za naše kraje tudi predraga, ker take spremene je treba pri vsaki spremembi vremena ubirati (stimati), kar se pa   od   večjega števila   naših   organistov lirjati ne more. Verh tega je   tremulant mehovom  grozno škodljiv.    Vrse to je mojstra Malahovskega napeljalo, enakoglasen spremen z labialnimi pišalami poskusiti, ki ga je iz začetka „Frauen-flote" imenoval, ker mu je le bolj flavtni glas lasten bil; in še le potem, ko se je z glasom tega spremena po mnogih skušnjah svojemu namenu bolj približal,   mu  je   dal ime une francozke originalne, pa sila drage „vox humana". Pisal sem o nji že več kot pred letom v časopis „Urania", ki ga berejo in  se   v njem   oglašujejo   pervaki   orglarstva   in   or-glanja na Nemškem, in glej, nikomur še ni na misel prišlo, to znajdbo   g.   Malahovskemu   odrekovativ   Hvala torej, komur hvala gre! Memo grede pa še nekaj. Častiti dopisnik iz   Vipave   v  29. listu   lanskih   „Novic"   terdi,   da   mehii (Magazinbalg), ki ga dva druga (Schopfbalge) napolnujeta, še „na Krajnskem nikjer ni";  al jez v svoji bližnji okolici troje enakih  mehov poznam (le memogredc rečem,   da so jih tako imenovani samouki   in sicer slabo zdelovali).    Tudi je pomota,   ako   se   ondi   terdi,   da   „še   nikjer   ni  brati od ventilov^   ki  se   na   vse   strani enako odpirajo;  M. Hi II v Birminghamskih   orglah   na  Angležkem  je take ventile naredil in v prof. J. G. TSpferjcveui  „AtIasu" na tabli XLVI fig. 419 se narisani in v njegovi „Orgelbaukunstu I. Theil, II. Abth. stran 538 in 967   popisani   najdejo;   v ravno tem ^Atlasu"   na   tabli   LIL   fig. 453   se   pa   nahaja   tudi   naris mehanizma, ki „s pomočjo peudeljna mehove goni, kterega ni gosp. Dev iznajdel, ampak Francoz Greiner.   Le vsakemu svoj«!                                            Franc Ser. Adamič.
Iz Kranja 8. sept. M. — Če človek hoče soditi navade kakega kraja, kjer ne živi navadno, je mnogo na tem ležeče, odkodje ravno prišel, ker take razločke jako naglo zapazi. Če pride dan današnji iz krajev polnih narodnega življenja v kraje naroduih zaspancov,  se mu mar-
294
sikaj čudno, skoraj nerazumljivo dozdeva. Popotovaje zadnji mesec po Kranjskem smo imeli res tu in tam priložnost, najti takih modrijanov (posamesnih ne bom zdaj-le navajal), ki na svojo vižo hočejo pospešiti — skorej sem rekel — blagor domovine. Al ker nočem, da bi mi kdo izmed njih oponašal, da ga natolcujem kake take reči, odkritoserčno povem v tolažbo njih vseh, da mi je le nek nesrečen „lapsus calami" pripravil to misel na papir. Ker sem pa jaz, in kolikor sem opazil, še mnogo drugih, ki so včasih, ko ravno kaj boljega opravka niso imeli, premišljevali ljudi in človeško ravnanje, te-le misli: da pameten človek nobene reči ne stori brez premislika in posebnega namena, ker se mu drugač spremeni primek „pameten" v primek, ki se v slovarji nahaja za dve čerki spredaj, prašamo une domače proti vnike narodnih reči za vzrok njih mistike, ker tako se nam dozdeva njih ravnanje, zraven pa obljubimo tistemu izmed njih, ki na to vprašanje v poduk bravcov in v občno porazjasnjenje raznih strank dobro in dostojno odgovori, pehar letošnjih lešnjikov za darilo. Ako bi se mu letošnji lešnjiki, ki res se niso prav dobro posušeni, ne zdeli vredni, da za-nje pomoči pero v černilnik, ali da plača poštnino (kar je, per parenthesin povem, res hud davek za vse pisatelje, posebno pa za-nj, ako se mu odgovor na več pol narase), ali da povabi enkrat iz posebne milosti po okol-šinah na kosilo ali pa na kozarec vina sosednega dijaka iz pete ali ktere druge šole, da se mu prikupi za prestavo nemškega rokopisa, ker sami, pravijo taki možje, ne morejo pisati slovenski, ker se niso nikdar učili; ako — pravim — mu je vse to prehudo delo za lešnjike tega leta , mu obljubim preskerbeti pehar lanskih, dobro posušenih in jako okusnih; vsi so nabrani med šmarnimi mašami. Terdno upamo, da se bo oglasilo mnogo onih modrijanov za to lepo darilo. Nas bo prav veselilo, ker so nam bile njih dela dozdaj res nerazumljive; da si mislijo namreč zadobiti pohvalo od uaroda, je težko verjeti, ker je potem cela njih metoda preveč podobna otročji igri „slepe miši", ako-ravno je resnica, da jo včasih tudi odraščeni igrajo; da pa hrepene po slavi Herostratovi, ki je, kakor je znano, imenitni tempelj efeške Diane nalašč zato zažgal, da se je govorilo o njem, to je pa gotovo le hudobna misel kakega postopača. — Zraven pa moram vendar še nekaj omeniti. Ker je naključje tako naneslo, da pišem to-le v Kranj i, naj predragi Kranjci ne mislijo, da sem jih pozval na odgovor unega vprašanja, in da sem samo za-nje pripravil lešnjike. Zoper to protestiram, da bi jih samo oni imeli pravico jesti. Mislil sem pa sploh vse tiste ljudi na Kranjskem (in če je kdo tudi v Kranji, mu bodo Krajnci saj oznanili izpis tega darila), ki, rojeni Slovenci, zrejeni s slovenskim kruhom, kterega še zdaj jedo, ki se jim tudi prav okusen zdi, in jim resnično uikakoršnih skomin ne dela, vendar-le povsod, kjer in kakor le morejo, nasprotujejo vsemu, kar je narodnega; edini molek jim je ptujščina; njo le tlačijo na prestol; in pravi molek je, ker žertvujejo ji svoje lastne otroke; izmed njih nekteri namreč so iznašli tiste imenitne „Deutschslovenen", kar se na slovensko prestavljeno pravi „ne Nemci ne Slovenci44. Ako se ne motim, je njih gerb arabske korenine, ime pa latinske, njih pravo ime po narodu je namreč: nula. — Take in enake može toraj sem menil, in njim sem se prederznil predložiti uno ponižno vprašanje. Sicer je gotovo tudi v Kranji, kakor povsod, kaka reč, ki ni ravno za slovenske zlate bukve, izmed kterih naj vam koj danas (drugič morebiti kaj druzega) najpoglavitnišo napako omenim, namreč da tukaj večidel le po nemško kihajo; akoravno imam pa to za neznano veliko napako, moram vendar v njih hvalo povedati, da so si kon-sekvent, in da tudi po nemško na kihanje odgovarjajo. Pri vsem tem pa vendar-le mislim, da iz našega mesta ne bo prišel noben odgovor na zgornje vprašauje. Ako bi se pa vendar-le kdo iz. dragega mojega rojstnega mesta oglasil za darilo, bom gotovo nekoliko skozi perste pogledal, in z
veseljem sem mu pripravljen, dati par kop lešnjikov še za nameček. — Reči moram, da je izpis tega darila poglavitni namen mojega pisanja, in prepričan sem, da sem popolnoma ustregel vsem na vse strani. Zato tudi upam, da bo odgovornik hvaležen, in se ne bo zapeljati dal, da bi me na kako vižo pičil, misleč, da sem jaz satirično govoril; ker to vendar vsi presojevavci lahko previdijo, da nisem pisal satire. Nehvaležnost pa bi bila slab karakteri-stikon njegove stranke. — Naj spregovorim še par besed o gimnazii, ki jo pričakujemo za naše mesto. Na tihem je že včasih o tem kdo kaj rekel, tako glasno pa spregovoriti, da bi se slišalo tje, kamor je ravno treba, ne vem ali si Kranjci ne upajo ali le nočejo. Pervo bi bilo otročje, drugo nespametno. Da bi bila spodnja gimnazija za Kranj velike koristi, tega nočem še le raziagati, ker drage svoje meščane saj za tako prebrisane poznam, da ne dvomijo o tem kar je jasno, kakor beli dan. En vzrok pa zoper utemeljitev gimnazije, ki so ga izcimili nekteri, in med njimi tudi veljavni možje, Vam moram vendar-le povedati, ker vem, da svet ljubi, kaj nenavadnega slišati. Pravijo namreč: „Cemu nam gimnazija, saj nas skušnja uči, da izmed dijakov ne gre skoraj nihče v ,,alumnat". ampak le na Dunaj ali po kakem drugem potu si kruha iskat. Čemu toraj kaj takega v našem mestu*4. Da ne govorim dosti proti takemu modrovanju, moram le reči. da se mi čudno zdi, kako da vsi tisti možje v Kranji, ki so svoje dni tudi obiskovali gimnazijo, pa niso postali duhovni pastirji, temuč so si poiskali posvetnega kruha, še niso vzdignili glasu zoper tako zaničevanje svojega stanu. Mislim saj, da uni modrujejo tako-le: v našem kraji, nočemo, da bi se izšolal kdo take sorte, in kaj je to drugega kot zaničevanje. Resnično, bi lahko kdo rekel: Risum teneatis amici? — Slišim pa, da si Kamničani žele gimnazijo v svoje mesto. Dragi moji Kranjci, ali vendar ne spoznate, koliko pripravniši za gimnazijo je lega vašega mesta ob cesti, po kteri se skupaj steka cela gorenska strau. Zakaj se ne poprimete možko za kaj koristnega? Morebiti ravno zato, ker je koristno? — Kar zadeva poslopje, sem, kolikor spoznam ljudi, prepričan, da bi bila vravnava te reči vendar-le tudi mogoča, in da bi jim gotovo prinesla več slave, kakor sivih las. — Al ene reči je pred vsemi treba. Današnji čas vlada kaj takega, kar ji stroške prizadeva, nobenemu rada ne posili, ampak prositi je treba. Toliko pa sem slišal od moža, kte-remu morem popolnoma zaupati, da bi Vaša prošnja skoraj gotovo ne padla na kamnate tla. Kranjci, ne pustite, da bi Vas kdo zmerjal zaspance, in ne pustite, da bi besedica, ki sem jo zbleknil o tem, bila le glas upijočega v puščavi! Iz Metlike 4. sept. M. P. — To leto je mili Stvarnik obilnejše memo lani razlil svoj blagoslov po ovdašnjemu polji. Živahen pogled dajajo divotne in blagolične poljske planote prestrižene od mnogo cest in obsajene z razno-verstnim drevjem, ki se kaj prijetno ujema z bogato, pisano naravo. Koruza, eden zmed glavnih tukajšnih pridelkov, je jako lepa in kar nič jalova; širokopirnate stebla nosijo večidel po 3 ali 4 nenavadno dolge debelozernate storže. Koriin bi se dobro ponesel, ko bi se ga ne bila v veliko zamerzo uepovoljna gnjilina podstopila; najbolje bi bilo ga izkopati po nasvetu gosp. Zavedcki-ga, da bi bolezen dalje ne segala. Nakolene (grah) in fižol, zlasti pritličen, je kar obrodil; saj je pa tudi vsakdanjšiua jestvina poljancu. Sob (oves) jako plenja; žito (proso) veliko pridelka obeča, in še več bi ga, ako bi se plelo, kar se tu malokje zgodi; mušca in drugega plevela t*e zatoraj nahaja nad mero med prosom. Zimno sternje se je dobro obuesio. Pšenica je bila polno- in jedernoklasnata; dala je kopa iz plodnih njiv ko-plinek, iz manj plodnih nekaj manj. Jari in ozimni ječmen je dobro poratal. Lansko leto se je po vertih sadno drevje velekrasno in gizdavo ponašalo z svojim obilnim sladkornim sadom, letos se pa ne popikuje pod njega težo, je pa zlo lep. Košnje so dale obilo sena in otave.   Pomladanska obil-
295
cost lepih očesic na rizgah je obetala bogato tei^ratvo; a! nemila toča je razsajala po vinskih goricah in razderla sladke nade vinorejcu. Obodrilo ga bodo pa ajdišča, ki mu obilno ajdovca obetajo. Le dežja pomanjkuje lepi kosati ajdi. Skorej celo poletje je vladalo tu kukavo, vlažno vreme; od 15. avg. pa sila pripeka sonce in ostalo grojzdje se dobro praži. Le ko černa noč svoje temno krilo razprostira čez trudne lica lepopisane narave, diha zemlja življenje, ker dobiva obilno rose.
Iz Ljubljane.    Čeravno je obveljava narodnih jezikov  —   kar vsi Slovani sami dobro vejo brez modrijan-stva nekterih kosmopolitov — le en košček tistih potrebnih deržavnih prenaredb, ki so avstrijanskim narodom po cesarski besedi   obljubljene, se nam vendar vsak spis, kteri pravice narodne o zadevah jezika jasno razklada, že zatega voljo važen zdi,   da  se očitnim   in   pa potuhnjenim nasprotnikom narodne  ravnopravnosti   „schwarz   auf weiss"   pokaže,   da to  niso  nobene   „Nationalitats-Streitigkeitena    več,   ampak da se le prijazno razjasnuje,   kaj  je moje  kaj pa tvoje. In   ravno   iz  tega   ozira   se   nam   važna   zdi   knjižica,   ki smo jo   te dni   iz Dunaja prejeli   v nemškem  jeziku   pisano pod naslovom „Die Sprachen- und Na tional itaten-frage in Oesterreich. Von einem Romanen, Wien bei €arl Gerold Sohn  1860".    Kdo  je   ta Rumunec,   ki  je to knjižico spisal, ne vemo; govori pa se, da je začasni der-žavni svetovavec gosp. Močo ni. Naj je kdor si bodi: pošten mož je,   ki dobro pozna potrebe   avstrijanskih narodov,   in zraven  iskrenega  domoljubja   tudi   mlačen ni za močno in edino,   pa  vsem   svojim   narodom   pravično Avstrijo.    Kar on zagovarja o zadevah  narodnih jezikov, ravno to zagovarjajo tudi ,,Novice", ne več ne manj, že od nekdaj;   njegov   program je tudi   novični  program.    Zdaj imate priložnosti v nemški   besedi   brati   vi   vsi,   ki ste nasprotniki ravnopravnosti   slovenske   in   pravite:   ;?sej   bi   še rNoviceu   brali,   pa   ne   zastopimo   njih horvaškega jezika". Tu imate zdaj jasno prestavo  vsega tega, za kar se poganjajo „Noviceu o tej zadevi že odnekdaj, pa ne slepe ne gluhe tudi še za druge potrebe.  Berite zdaj to knjižico, in če ste pošteni domoljubi in   pravi Avstrijanci,   bote spoznali   svoje pregrehe,   in   če  se   vam   možgani še   niso zvodenili   in se vam serce še ni odrevenelo, se bote  — spokorili. Treba bi bilo tedaj, da bi tudi  „Laibacher Zeitung"   „aktu vzela od te knjižice in  saj   enkrat   kaj   spregovorila o deržavnih interesih,   ki   zadevajo   deželo   našo.    Prikladi   „Blatter aus Kraina bi se prepis te knjižice saj od 1. do 30. strani gotovo bolj   prilegel  kakor marsikaj  druzega.    „Novicecc bojo pervih  13 listov te knjižice   od konca do kraja v slovenski prestavi svojim bravcom podale;   zato danes   le  tiste besedice omenimo,  ki so prav za prav jedro celih bukvic.   Gospod pisatelj pravi: ,,0 mika, prava omika (civilizacija), to   je,   izbistrenje   uma   in   požlahnjenje   serca  (allgemeine Gesittuug) je pravilo našega stoletja,   pa   tudi  očitno izrečena perva naloga avstrijanske vlade.    To pa se da doseči edino le v jeziku, ki ga  narod govori.   Kdor tedaj omiko ljudstva resno želi, mora ljudstvu podajati nauk v njegovem jeziku,   mora privošiti   narodu   brez   omejenja   celo  veljavo njegovega jezika v družini  in soseski,   v cerkvi,   šoli in v kanceiijah.    Kdor narodov jezik iz teh   krajev preganja ali njegovo   veljavo   krati,  ta   krajša narodu   življenje.    Kdor od   ljudstva   terja,   naj    moli   v   p tujem   jeziku, ti aj pridige v ptujem jeziku posluša,   naj v ptu-jem   jeziku   cesarske  ukaze   sprejema,   naj   gosposke   v  ptujem jeziku ž njim govore,   in mu v ptujem  jeziku   pošiljajo  pisma,   —  ta  ni  prijatelj luči in ves volj ne omike,  ali   pa ne razume, kaj  je  omika   in   kako  se doseže;   tak   naj   zahteva karkoli   hoče,   omike   ljudstva  in   požlahnjenja  narodnega življenja   nikoli   ne   bo  dosegel.    Narod   pa naj se boji takih   ljudi;   zakaj   oni so — ali   z namenom   ali brez namena — najhuji sovražniki prave in res-
nične človeške veljave, pa tudi najnevarniši p roti v ni k i avstrijanske deržave, v kteri biva 10 različnih narodov, ki jih je vlada sama za narode spoznala in kterim vsem je cesarska beseda enake pravice zagotovila, namreč nemški z 9 milijoni, česko-slo-vaški s 6 milijoni, madžarski s 5 milijoni, laški s 3 milijoni, rumunski s 3 milijoni, rusinski s 3 milijoni, poljski s 2 milijonoma, serbski s !'/„ milijoni in slovenski s 1 milijonom. Vsem tem uarodom grejo tedaj enake pravice, po kterih tako živo hrepenijo".
Iz Ljubljane. Preteklo nedeljo je bilo v tukajšnih cerkvah pismo uaznanje dano, ki so ga sv. oče pa p ež pisali 30. julija Njih eksc. deželnemu poglavarju Liofu Cho-riuski-mu in pa prečastitemu general-vikarju gosp. Kos-u, in v kterem pismu se zahvalujejo za razodetje verne uda-nosti vsem prebivavcom kranjske dežele, ki so mesca malega travna v Rim poslano pismo podpisali. — V petek je bilo po komisii določeno, da gazo meter, to je, posoda, v kteri se bo kuhal gaz za našo novo mestno svečavo, se je napravil blizo železnocestnega kolodvora na gosp. Perlesovi njivi. — Vinorejcom, ki si žele vinogradske (gorske) postave zavoljo tergatve itd.! moremo za gotovo povedati veselo novico, da morebiti še ta mesec bo oklicalo si. deželno poglavarstvo tako postavo za kranjsko deželo. Kolikor mi vemo od te postave, se smemo nadjati, da bo dotičnim vinorejcom prav po volji.