O učenem psičku.
vu) me pazno, čuj me pazno,          Glej, kaj tu sem zate skrival...
Kodrasli ti psiček,                             Polna to je skleda,
Stori precej, kar ukažem                   Ker si priden, polizati
Jaz, tvoj gospodiček.                         Smeš jo zdaj seveda.
Zdaj gosposko se na noge                A le urno, da uprežem
Zadoje mi usedi,                               Te pred vozek novi,
Migljeju na hip poslušen                   Da zbežala bova dalje,
Bodi in besedi!                                 Kot beže vetrovi. .
Zdaj poskoči! V prah mi lezi!          Pa kako! Ti se ustavljaš?
Vnovič se obnesi                              To ni nič, oj psiček!
Ia ta kamen tamkaj s ceste              Čuj me, čuj me, le nikari
V gobčeku prinesi!                           Biti tak teliček.
G]ej, kaj jata sitnih vrabcev             Jaz te branim in te hranim,
Tam na pragu dela!                          Da ti ni stradati,
Skoči tja, drugače bode                    A zato i, kakor hočem,
Palica ti pela . .                                Moraš zaplesati . .
No, tako, ti res si priden ..             Čuj, drugače te privežem.
A kako si v jezi. .                           Proč prostost bo, psiček . .
Nič ne dš, oj ljubi psiček,                In privezan stal boš v hlevu^
Le k nogam spet lezi.                       Kakor kak oslifiek.
Lucijan   .